DR. EMILIJAN CEVC NOVI PODATKI O STAVBNI ZGODOVINI IN STAVBARJU PREZBITERIJA IN ZVONIKA LOŠKEGA SV. JAKOBA Ko sem v III. letniku Loiških razgledov pisal o umetnostnem pomenu prezbiterija škofjeloške župne cerkve.^ sem domneval, da je bil ta del stavbe prizidan .starejši dvoranski ladji okoli leta 1525 in ne šele leta 1532. kot je mislila starejša literatura. Pri tej dataciji sem se oprl na kapelo in oltar sv. Katarine na južni strani prezbiterija in na ustanovo iz leta 1525, ki je bila z njima povezana. Na ustanovno listino beneficija sv. Katarine je prvi kratko opomnil že V. F. Klun.^ Na kvatrno sredo v postu leta 1525 so namreč izjavili Hans Kholman »lavbrister«, Georg Friedl in Pavel Mure, loški meščani, da je pokojni Urban Klemenčič, župnik v Poljanah, zapustil v oporoki sv. Katarini v šentjakobski cerkvi, to je: v kapeli, sezidani in posvečeni tej svetnici (der sanct Catharine in s. Jakobs kirchen der auffgebauten capellen in der elire s. Catharine gewaicht) ustanovo, s pomočjo katere naj se vzdržuje tam poseben kaplan in opravljajo pobožnosti, ki jih akt nadrobneje našteva. Že pričevanje te listine je za datacijo novega prezbiterija dokaj zgovorno. Pove nam. da je bila v postnem času leta 1525 kapela sv. Katarine — ki je danes spremenjena v zakristijo in oratorij nad njo — že sezidana, kajti listina pravi, da je že dokončana in posvečena. Ce upoštevamo, da so podali loški meščani svojo izjavo že po smrti poljanskega župnika, lahko pomaknemo datum še nekoliko nazaj, za natačnejšo časovno določitev pa bi nam bil seveda dobrodošel datum Klemenčičeve smrti. F. Pokorn,' ki je mislil, da pomeni letnica 1532 na zvoniku leto nastanka stolpa in prezbiterija, je moral seveda sklepati, da je imela tudi stara cerkev neko kapelo sv. Katarine; tudi če bi to veljalo, bi ta starejša kapela nikakor ne bila identična s tisto, ki jo omenja ustanovna listina. Nova kapela je namreč, kot dokazuje slog njene zidave in kamnoseškega okrasja, nastala obenem s prezbiterijem. Še bolj zgovoren pa je drug arhivski dokument, za čigar prepis se moram zahvaliti dr. Pavlu Blazniku.* Datiran je z letom 1550. Gre namreč za tožbo staroloških cerkvenih ključarjev Mateja Schiffrerja in Blaža Hafnerja proti loški mestni občini. Dne 1. marca 1550 sta loški glavar Anton von Thurn in kaščar Leonhard Siegcrsdorfer zaslišala vrsto prič v za devi lastništva njiv na mestni gmajni v Viršku. V času. ko je bil loški oskrb nik še Pavel Rasp in kaščar Baltazar Siegcrsdorfer in ko so začeli zidati kor (prezbiterij) in zvonik cerkve sv. Jakoba (st. Jakob khor vnd thurn zu bauen angefangen), so stavbi v pomoč dodelili kos gmajne (občinskega sveta) nad mostom v Viršku (von der gmain oberhalb der prukhen an der Hirsakher gc- 84 legen). kjer je raslo grmičevje in nekaj orehov. Cerkev sv. Jakoba namreč ni imela nobenih dohodkov in jo je morala z vsem potrebnim oskrbovati župna cerkev (v Stari Loki). Gmajno so nekateri meščani izkrčili in nato napravili na njej pet nji\'ic, katerih vsaka je dajala na leto po 1 goldinar činža. Ta denar so nalagali v prid stavbe cerkve sv. Jakoba. Ko pa bi bila vsa stavbna dela na njej končana, naj bi činž služil za vzdrževanje omenjene cerkve. Cerkvena ključarja sta s to pravdo hotela dokazati, da pripada omenjeni činž cerkvi in ne mestu oziroma špitalu. Šlo je za vprašanje, ali ima cerkev sv. Jakoba pravico do dohodkov tega zemljišča le toliko časa, da so poravnani vsi dolgovi za zidavo zvonika ali tudi kasneje. Mestni sodnik Blaž Khosamor- iiikli naj bi namreč izjavil Jorgu Gadmerju iz Binklja in I.iiku Zaicheiiu, mestni sodnik Lenart Triller pa Petru Prewenu in Hansu .Schiffrerju, teda njima cerkvenima ključarjema — in sicer v kaščarjevi hiši — da so stavbni računi plačani in je činž od njiv odslužil, v prihodnje pa naj ga prejema cer kev (in ne več od mesta postavljeni stavbni nadzorniki). Meščani pa so na sprotno trdili, da so pripadali dohodki njiv cerkvi le toliko časa, dokler so zidali stolp, nato pa da pripadejo njivice spet mestu. Zato so meščani izvolili tudi tri stavbne nadzornike (pawmaister), ki so ostali do tega dne, ključarja pa da nimata od mesta ničesar terjati. Z vednostjo višjih naj bi služil dohodek od njiv za kritje stroškov za zidavo zvonika, kasneje pa špitalu in drugim mestnim sfavbam. Že pred leti so prišli ključarji s pritožbo pred freisinške svetovalce, ti pa so odločili, da bi bilo treba mestu prej kaj dati kot pa vzeti. Treba je bilo torej izprašati zaprisežene priče. To so bili: 108 let stari Jorg Friedl, nekdanji -večkratni mestni sodnik: petinšestdesetletni Urban Brit- ber: petinšestdesetletni Bartolomej Junawer; petinšestdesetletni Pavel Sclme- ster; okoli petdeset let stari Ožbald Tschergan; čez sedemdeset let stari Rupreht Gossiagkli in okoli dvainšestdesctletni Janez Debeutz. Ce na kratko povzamemo, so izpovedali tole: Gmajna je prej pripadala Loki in je bila po rasla z grmovjem in z nekaj orehovimi drevesi. Bilo je v cerkvi sv. Jakoba, ko so jo določili za njive; mestni sodnik je bil tedaj Stingele, oskrbnik Pavel Rasp in kaščar Baltazar Siegersdorfer. Rasp je torej meščane in sosesko sklical v cerkev sv. Jakoba in jim sporočil, da je Siegersdorfer prejel od freisinškega škofa (Filipa) pismo, v katerem mu je ta naročal, naj poraslo gmajno nad mostom spremeni škofu v prid v travnik, Rasp pa ga je pregovoril, naj pre pusti zemljišče v korist cerkvi sv. Jakoba, ki sicer nima nobenega premoženja; gmajna se torej prepusti, da jo meščani z roboto iztrebijo. S trdim delom so to storili in izruvali korenine. Zemljišče so razdelili na pet delov, toda rodno je postalo šele čez nekaj let. Tedaj je prišel sodnik in naložil činž — po en goldinar od njive — ki naj bi pripadal cerkvi sv. Jakoba. Ko pa so zidali zvonik — priči sta Kaspar Pinler in pokojni Pavel Mure. ki je bil tedaj stavbni nadzornik — je vsak od najemnikov posodil cerkvi sv. Jakoba deset goldinar jev za zidavo in po en goldinar za posvetitev, kar je skupaj zneslo 55 goldinar jev; ta denar naj bi se letno obračunaval pri činžu. dokler bi ne bil povrnjen. Torej so omenjeni činž vedno plačevali cerkvi sv. Jakoba in s tem denarjem je bilo s pomočjo Raspa in drugih plačano zidovje stolpa, streho pa so dali napraviti ključarji. Cinž so vedno sprejemali omenjeni stavbni imdzorniki. Ko cerkev teh dohodkov ne bo več potrebovala, naj preidejo na občino. Končno sta bila zaslišana tudi oba nekdanja mestna sodnika Blaž Khosa- mornikh in Lenart Triller. Prvi, ki je opravljal sodniško službo leta 1541, je povedal, da je prišel k njemu cerkveni ključar Luka Zaichen s tovarišem, da 85 bi se o stvari pogovorili, češ da je slišal, da pripada zemljišče cerkvi sv. Ja koba, ne ve pa, komu naj se izroči činž. Drugič sta prišla cerkvena ključarja skupaj z vikarjem BartoJomejem Pomiuikhoju k tedanjemu mestnemu sodniku Frillerju, da bi se pritožili, pa so bili odslovljeni, češ da nimajo pri tem zem ljišču ničesar terjati, ker pripada meščanom. Pri tem je tudi ostalo. Priča je bil poleg drugili tudi stavbni nadzornik cerkve sv. Jakoba, zadnji čas pa je — po naročilu občine — izročal dohodke zemljišča špitalu. —Triller je izpovedal, da so leta 1546, ko je bil mestni sodnik, prišli k njemu župnik in dva ključarja (Peter Pre\>en in Hans Schiffrer). da bi se pritožili zaradi zemljišča. O stvari je bila izdana odločba, ki leži pri sodišču: ker je stavba cerkve sv. Jakoba do končana in se je posojilo povrnilo s plačanim činžem. naj se činž poslej izroča špitalu. Ta sodni akt v marsičem osvetljuje zidavo prezbiterija in zvonika sv. Ja koba. Mestna cerkev, ki je bila samo podružnica župne cerkve v Stari Loki, torej ni imela prav nobene posesti, fara pa zanjo najbrž ni hotela kaj prida prispevati. Zato je značilno za čas in dozorelo meščansko zavest, da so Ločani kljub temu hoteli svojo cerkev, ki so jo okoli leta 1470 obogatili s ponosno dvoransko ladjo, dokončali tudi z novim, po okrasu kaj ambicioznim prezbi- terijeni in s stolpom. Kajti vse kaže, da stara cerkev stolpa ali sploh ni imela — ali pa bi utegnil tudi v mestu nastopati stolp nad kornini kvadratom, kakršnega je imela župna cerkev. Vsa skrb za novo zidavo je padla na me ščane same in na zemljiškega gospoda, freisinškcga škofa. Zato je razumljivo, da meščani njenega gospodarskega upravljanja niso hoteli prepustiti (farnim?) cerkvenim ključarjem in župniku oziroma vikarju, ampak so iz svoje srede izvolili tri stavbne nadzornike, kakršne navadno poznamo pod imenom >ma- gister operis«. Ti so delo nadzorovali, izplačevali račune in podobno. Nikakor pa ne smemo pojma »pawmaister« zamenjavati z današnjim »Baumeister«, stavbenikom — arhitektom. Zemljišče so prepustili v času, ko so začeli zidati novi prezbiterij in zvo nik. Tedaj je bil škofov oskrbnik še Pavel Rasp. Ta pa je bil 24. decembra 1524 že mrtev. S tem pa se nam že nakazuje datum, pred katerega moramo postaviti začetek zidave. Mestni sodnik je bil tedaj Stingelc. Ta si je v drugem in tretjem desetletju 16. stoletja menjaval sodniško službo s Friedlom. Tako je bil Stingele sodnik n. pr. v letih 1515. 1516, 1520, 1527. Friedel pa 1524. Žal za ostala leta tega razdobja ne vemo, kdo je opravljal sodniško službo. Verjetno je bil Stingele sodnik tudi od Jurjevega — tedaj so bile volitve — 1523 do Jurjevega 1524. Torej bi z zidavo lahko začeli nekako v tem času ali kako leto poprej in jo dokončali že leta 1524. Za časovno primerjavo naj navedem, da naj bi bila po pogodbi med loškimi meščani in stavbenikom Jurkom iz I. 1520 dokončana crngrobski prezbiterij in zvonik v treh letih. Torej bi po tedanjih izkušnjah rok treh let zadoščal celo za tako veliko stavbo, kot sta dvoranski crngrobski prezbiterij in zvonik, kaj šele za precej manjši loški prezbiterij. Besedilo sodnega zapisnika res v začetku omenja zidavo kora in z\onika, toda vse kasnejše izjave prič omenjajo A- glavnem le zgradbo stolpa. Tudi po sojilo 55 goldinarjev so porabili, kakor vse kaže, za stroške ob zvonikovi stavbi in ne za prezbiterij. To bi pomenilo, da se je delo na stolpu zavleklo in da je bil prezbiterij končan pred njim. Ni pa nujno, da bi bil stolp dozidan šele tedaj, ko so bili vsi stroški zanj pokriti, nasprotno, vse kaže. da je posojilo pospešilo zidavo stolpa, da pa so nato dolg še nekaj let odplačevali. Vsekakor stolpu ne moremo določiti tako natančnega datuma kot prezbiteriju. Ali je bil 86 1. Sv. Lovrenc nud Ba.šljem, sklcpnik z iclicroni sv. Lovrenca. -- 2. S . Lovrenc nuil Hnšljcm, mojslrskn zuumciiji'. 1. Srednja Bela pri Preddvoru, sklepnik z reliefom sv. Tilna. - 4,. Sv. Lovrenc nad Bašjcin. rastlinpomoč« lahko razlagamo tudi tako, da je Rasp delo podprl že ob začetku bodisi z lastnimi sredstvi ali z dobro besedo pri freisinškem škofu, saj je prav on dosegel tudi dodelitev zemljišča. Še nekega dokaza pri tem ne smemo prezreti: med reliefno okrašenimi sklepniki na oboku prezbiterija najdemo poleg cehovskih patronov in znamenj tudi nekatere grbe: škofa Filipa, Siegersdorferjevega, Schenckovega (?) in še nekaj nedoločenih — nikjer pa ne opazimo Raspovega grba. Ali to pomeni, da je bil prezbiterij končan že po Raspovi smrti v poznem letu 1524 ali zgodaj leta 1525? Taka misel bi bila upravičena. Stingele. ki je bil mestni sodnik ob začetku del, je opravljal to službo sicer tudi v letih 1515 in 1516, toda to so bila leta gospodarske krize in kmečkega upora in za tako akcijo niso bila pri merna. Tudi že leta 1515 prvič domenjena zidava crngrobskega prezbiterija je morala počakati na kasnejši čas vse do aprila 1521. Spet pa je malo ver jetno, da bi ob istem času začeli dve tako veliki stavbni nalogi v Loki in Crn- grobu. Zato bi smeli zaključiti, da so začeli zidati kor in zvonik sv. Jakoba ne prej kot leta 1520, ko je bil spet Stingele mestni sodnik, da so se dela na prez- biteriju končala verjetno že leta 1524, da pa se je zidava stolpa najbrž še za nekaj let zavlekla, kritje njegovih stroškov pa še bolj. V članku o mojstru HR sem že poudaril, kako nazorno se kaže v vsebini in porazdelitvi sklepnikov na oboku prezbiterija družbena struktura pozno- srednjeveške Škofje Loke. Poleg podobe cerkvenega patrona sv. Jakoba za vzema najvidnejše mesto grb zemljiškega gospoda, freisinškega škofa Filipa, takoj za njim pa se vrste sklepniki loških obrtniških cehov (oziroma bratov ščin), in sicer po starosti ustanovitve. Ostali plemiški grbi pridejo na vrsto šele ob straneh, za obrtniškimi! Obrtniki so bili torej temeljna in gospodarsko najmočnejša plast loškega prebivalstva — pa tudi glavni dobrotniki cerkve. Zato še bolj razumemo, zakaj je v sodnem zapisniku ob stroških vedno govoru o zvoniku in ne o prezbiteriju. Pri zidavi tega namreč ni bilo take denarne zadrege, ker so jo prevzeli na svoje rame loški cehi, medtem ko je morala za stolp poskrbeti občina, streho pa so plačali iz cerkvene blagajne. Celotna zgo dovina stavbe nam torej lepo osvetljuje družbeno in gospodarsko stanje mesta, pa tndi položaj njegove cerkve, ki ni imela župnijskih pravic, ampak je spa dala pod kmečko prafaro v Stari Loki. Se neko vprašanje se nam ponovno odpira: kdo je stavbar prezbiterija sv. Jakoba? Svoj čas sem domneval, da je mojster HR, čigar monogram srečamo ob mojstrskih znamenjih v ščitih na sklepniku s podobo sv. Jakoba, bil samo kipar kamnoseškega okrasja, da pa je bil arhitekt najbrž mojster Jurko, torej isti, ki je vodil dela v Crngrobu. S sedanjo natančnejšo datacijo pa ta hipoteza oslabi. Jurko ni mogel, pa tudi ni smel vodili zidave dveh stavb, čeprav sta obe zrasli na loškem ozemlju. V pogodbi za zidavo v Crngrobu so namreč Jurku posebej prepovedali, da bi smel prevzeti delo na kakšni drugi stavbi (dokler ne bo končal v Crngrobu), prav tako pa da ne sme zapustiti loškega gospostva. Toda o problemu mojstra Jurka in o njegovem delu bom spregovoril 88 kdaj drugič, zdajle pa bi rad dodal še nekaj besed o mojstru HR, ki mu bomo najbrž le morali priznati stavbarski poklic — ali bolje: poklic kamnarja (Steinmetz), ki je v sebi združeval tudi arhitekta. Leta 150? je posvetil škof Hieronim de Franciscis v imenu oglejskega patriarha Dominika Grimanija cerkev sv. Lovrenca nad BaSljem.^ Na zvezd nato rebrastem oboku prezbiterija te cerkve najdemo res vrsto sklepnikov, ki spominjajo na okras loškega prezbiterija. Tako je značilna trta z grozdi, rozeta iz osatnih listov z luknjicami, posebno mikavna pa sta tudi oba .sklepnika z reliefoma Marije in sv. Lovrenca. Ce pogledamo podobo sv. Lovrenca — mladenič z okroglo glavo in ob straneh pristriženimi lasmi, ki drži v rokah mrežo — vidimo, da se relief razvija precej ploskovito, toda kar z neko monu- mentalno izraznostjo. Oblačilo od pasu navzdol poteka pahljačasto v skoraj vzporednih gubah. V primeri z ostalimi deli našega mojstra, ki smo jih svojčas spoznali pri Sv. Filipu in Jakobu v Hribcih nad Poljansko dolino, v cerkvi sv. Katarine v Srednji vasi pri Šenčurju, v Marijinem sklepniku v Crngrobu in, kajpak, v Loki. se nam zde sklepniki pri sv. Lovrencu kar primitivno stili- zirani. Vendar bi v njih že lahko zaslutili zarodke njegovega kasnejšega, do zorelega stilnega izraza: krepko obrisnost, ploskovitost, vzporednost gub in podobno. Tudi polni obrazi so značilni za našega mojstra. Pogrešamo pa tisto lirično lepotnost in medaljersko cizelacijo, ki karakterizira njegova kasnejša dela enako kakor nagnjenost k podajanju kar modno pričevalnih oblačil. Toda na enem izmed sklepnikov srečamo tudi mojstrsko znamenje — enako kot v loškem prezbiteriju. le da ob njem ni črk LTR, pač pa nekak podolžen, na koncih razširjen trak, podoben črki L ki ima na vsaki strani po en manjši plastičen krog. Ne verjamem, da bi imeli tudi tu opraviti s kakšnim mono- gramom in priznam, da si tega dodatka ne znam razložiti. Kljub temu, da znamenja ne uokvirja običajni ščiteč, smo vendar prepričani, da gre za podpis našega mojstra. Letnica posvetitve — 1507 — seveda ne pomeni, da je bila cerkev tedaj tudi sezidana; v srednjem veku je lahko od dokončanja do posve titve cerkve minilo mnogo let. Vendar pa stilni značaj stavbe in reliefov do kazuje, da je cerkev nastala res v tem času. Kljub vsej rustikalnosti je ta spomenik zelo pomemben v zvezi z našim mojstrom, bodisi da je njegovo naj starejše doslej znano delo. bodisi da je z njim v ozki delavniški zvezi. Cas poldrugega desetletja, ki loči ta spomenik od mnogo zrelejšega okrasja sklepnikov pri Sv. Filipu in Jakobu, nam lahko razloži iudi velik stilni in kvalitetni napredek njegovega dleta. Toda vmes se vriva še neka stavba, pa čeprav ni potrjena z mojstrskim znamenjem: cerkev sv. Tilna na Srednji Beli pri Preddvoru. Tudi tu je zvezdnati obok okrašen s sklepniki, od katerih sta figuralna samo osrednja dva, ostali pa so prazni ščitci. Ob slavoloku vidimo dokolensko postavo viteza sv. Ahacija z vejo v roki. z debelušnim obrazom in s kodrastimi lasmi, nad oltarjem pa v meniško kuto oblečenega sv. Tilna s puščico v levici. Kar smo povedali o bašeljskih sklepnikih. bi veljalo tudi o teh: vebki diski, krepka kontura, polni obrazi, nionumentalnost. vzporedne gube — toda ob enem že virtuoznejša modelacija in skrb za nadrobnosti, ki dobiva že reali stične črte. S temi sklepniki — ki so, žal, grobo prebeljeni, kar jemlje dobršen del izraznosti — pa se je mojster že za dober korak približal svoji zreli stilni stopnji. Nastati so utegnili okoli leta 1510—1515. Še dva spomenika na Gorenjskem lahko vključimo v njegov krog in oba bi časovno lahko pomaknili proti letu 1520: obok ladje cerkve sv. Janeza ob 89 Bohinjskem jezeru in prczbiterij cerkve v Spodnji Bcsnici. Tudi tu nam niso sporočene nobene letnice, toda tako v Bohinju kot v Besnici srečamo na delu čopič istega (severnorencsančno) razpoloženega slikarja, ki je leta i52-i na slikal legendo sv. Jakoba na zunanjščino cerkve v Bodeščah pri Bledu. Cerkev sv. Janeza v Bohinju je imela spočetka v ladji strop, naš mojster pa jo je prekril z mrežastorebrastim obokom, v katerem sicer ni zapustil svo jega »podpisa« — mojstrskega znamenja, pač pa nam ga izdaja slog sklep- nikov. Sklepnik z glavo sv. Janeza nas sicer s svojo izrazito rustikalnostjo nekoliko moti. na ostalih pa srečamo spet vinsko trto, razne liste in podobno — kakor v Srednji vasi ali v I.oki. Posebno zgovoren pa je relief Kristusovega krsta v Jordanu, ki kaže že vse mojstrove oblikovne značilnosti in ima kom- pozicionalne sorodnike spet v skupinskih prizorih v Loki. Bolj skopo pa se je uveljavilo mojstrovo kamnoseško dleto na obodu prez- biterija v Spodnji Besnici. Figuralen je samo sklepnik z Božjim jagnjetom. stoječim na značilni ponci, kakršno poznamo tudi v drugih mojstrovih delih, ostali sklepniki pa so'rOzete, nad sosvodnicanii majhni ščiti in rosetice, osred nji sklepnik pri slavoloku pa je kar disk z naslikano žalostno Marijo. — Cerkev je posvetil na» kresni 4an 1542 ljubljanski škof Frančišek Kazianer.* vendar je utegnil biti tedaj prczbiterij star ife več kot 20 let. Edina stavba našega mojstra, ki jo dosle^poznamo izven gorenjskega pro stora, pa je cerkev sv. Elizabete na Malem otoku pri Postojni. Arhitektura je zelo preprosta — podolžna ladja z lesenim in ometanim stropom; precej širok šilast slavolok; prczbiterij je dvopolen, zaključen s tremi stranicami in olK)kan s križnorebrastim obokom banjastega preseka. Prvi sklepnik je prazen disk, na drugem pa vidimo z vso skrbjo izklesano figuro sv. Elizabete v sodobni noši in z avbo na glavi. Z desnico oklepa velik vrč, v levici drži na polički z grbov- nim ščitcem pred seboj štruco. v ozadju pa se ji bliža bradat berač s proseče sklenjenima rokama. Ta relief je tako značilen za mojstra UR, da bi si ga prav lahko zamislili na loškem ali srednjevaškem oboku, po času pa bi pripadal že poznim dvajsetini letom. — Konzole — primitivna mladostna glava, ščitci, geometrična konzola — se mi zde rezultat drugega, morda pomočniškega dela. Tako se nam je opus mojstra HR časovno natančneje opredelil, pa tudi razširil. Ob njem se nam je razkrila nova stavbna skupina, ki je pač vredna nadrobnejšega študija, saj lahko zasledujemo njen razvoj od prvih, še okornih začetkov do zrelega mojstrstva, čigar vrh pomeni prav loški prczbiterij. Geo grafsko se je gorenjskim spomenikom pridružil že tudi cii notranjski, ki po dobno kot arhitektura župne cerkve v Cerknici kaže tesne zveze z gorenjsko stavbarsko tradicijo. Mikavno vzporednost ali kar odvisnost od delavnice mojstra HR kažejo tudi oboki cerkve sv. Marjete v Žlebeh, datirani s 1526. O [) I) m h v t. Kipar IIR. I.R lil. 1<)56. str. 161 sq. — 2. Diplomaturiuni Cariiioliciini. MDHVK 1852. str. 51; listino hrani DAS. Za nove podatke o tej kapeli se moiani zahvaliti dr. Pavlu Blazniku. ki jih je našel v miinclienskih arhivih: KM, fasc. 54. št. 125: HM, Hochstift Freising, fasc. 159; 8.7.1525. — 5. Loka, DS 1894, str. 658. — 4. Miinchen. Kreisarehiv. UL 4; lase. 41. št. 210. — 5. J. Lavtižar. Cerkve in zvonovi v dekani ji Kranj. Ljubljana 1901. str. 169. -— 6. F. S. Pokorn. Zgodovina Besnice pri Kranju. Ljub ljana 1909, str. 138. 90 Zusammenfassung NEUE BEITR.\GE ZLR BAUGESCHICHTE DES PRESBVTERILMS UND DES I LRMES DER FTARRKIRCIIE IN .ŠKOFJA LOKA Der .\iitiir liat ini III. Jalirfraiij: der .Lo.ški razgledi- (1956) eine Studie iiber den Meisier (k"^ Presbvtcriunis der Pfarrkirche zu Škofja Loka \eroffenilicli und ihn mit dem Monogrammisten HR. dessen Signatur sich neben dem .Steinmetzmei.sterzeiehen auf dem Schhi.sstein befindet. identifiziert. Znm friilier angegebenen Opus des Mei sters (.Sv. Filip in Jakob v llribcih in der Poljanska dolina. Marias Sclilusstein im Presbvtcrium in Criigrob. Presb\ teriiini der Kirche zur hI. Katharina in .Srednja vas bei Kranj — 1530) kiinnen \vir heute noch vveitere \Verke aniiiiiren, von denen das alteste nohi die 1507 geueihte Laurentiiiskirdie iiber dem Bašelj .sein diirfte; et\vas jiiiiger ist die Kirche in Srednja Bela bei Preddvor. Dem reifen .Stil des Meisters gfliiiren aber itoch (las Presbvlerium der Kirche in Spodnja Besnica bei Kranj, das Ge\volbe ini Kirchenschiff des hI. Johannes in Bohinj und die Kirche der lil. Eli- sabeth in Mali otok bei Postojiui aii. Neue archivalische Fiinde haben die Entstehung des Presbyleriiims \on Škofja Loka in die Zeit von 1520 bis 1524 priizisiert. der Turmban verzog sich jedoch noch in die 50-ger Jahre des 16. Jahrhunderts. vvenigstens bis 1552. Da die Kirche ohne Vcr- miigen war. haben die Biirger von Škofja Loka die Gemcinde\viese am heiitigen >Viršk in 5 Acker verwan(Je!t und mit deren Zinsen einen Teil der Lnkosten fiir das Prcsbyterium und vor ailem den 1 urnibau gedeckt. 91