XXIX, številko 6, 21. marec 1997 Cena 239,00 SIT 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS misi Akupunktura tudi pri nas TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC SUBARU IMPREZA Tečaj za voznike motornih vozil se prične v PONEDELJEK 24.3.1997 ob 17. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEC OBROKOV TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 MiTlBIZA’IWi TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK tel: 831-475 "Z RENAULT 5 ANDREJ PRESEČNIK jgsrsfk tel: 843-282 servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 TOYOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS >v" 1 - RAV4 2,0i GX 4WD 5 vrat NOVOST PICNIC MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING 0* 0* ZAVAROVALNICA MARIBOR, PODRUŽNICA CELJE r predstavništvo mozirje, savinjska c. 2 in S AGENCIJA AVRORA ŽALEC d.d.| (v objektu župnišča nad slaščičarno Polonca) tel.: 063-833-080 in 833-101 Smo druga največja slovenska zavarovalnica, na področju osebnih zavarovanj pa smo največji. Prihajamo v Zgornjo Savinjsko dolino, da bi Vam bili bliže, ko nas boste potrebovali. Zato pričenjamo poslovati v novih poslovnih prostorih v župnijskem objektu na Savinjski cesti 2 v Mozirju. Nudimo Vam kompleten zavarovalniški servis s sklepanjem vseh vrst zavarovanj in ažurnim ter korektnim reševanjem škod. 1 Pričakujemo Vas vsak delavnik od 8.00 do 15.00 ure, ob sredah od 8.00 do 17.00 ure in ob sobotah < ■ j od 8.00 do 12. ure. Po Vašem naročilu, pa kadarkoli, tudi izven delovnega časa. Izkoristite posebne komercialne ugodnosti, ki Vam jih nudi Za varovalnica Maribor: • poseben komercialni popust • plačilo premije na več obrokov • najcenejše kasko zavarovanja z že vključenim rizikom kraje • posebna ponudba najugodnejše naložbe Vašega denarja ZLATA NALOŽBA, ki je varčevanje in življenjsko zavarovanje hkrati, z udeležbo na dobičku zavarovalnice ter izplačilom v obliki rente, kot dodatek k pokojnini, ali v enkratnem znesku Vsa pojasnila in podrobnejše informacije Vam bodo z veseljem posredovali naši zastopniki in predstavniki. Povprašajte jih in odločitev bo lažja. SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIVO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Leto XXIX, št. 6, 81. ma Izhaja vsak drugi potek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savirjske novice, Franci Kotnik s.p. Savlrjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon in faks: 063/833-230. žiro račun 62810-685 13016 N ' Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Z;'// Stalni sodelavci: ' ^ Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik. Benjamin Kanj ir. Vida Skok. 'Jrož Kotnik, Igor Solar, / Alenka Klemše, Igor Pečnik,.Marija 'v; Sodja Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart. Milena Zakrajšek, Metod Kose. Kmetijska svetovalna služba, Zavod za ■yXNS./^ Tajnica uredništva: ■////Z; Barbara Zacirkovnik . \ Računalniška obdelava: \\N Trženje: 1\ \\/' Helena Kotnik; mobitel 0609/647-240 : Naslov uredništva:/;;'/^., \vZ/. Savinjske novice ;s; Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230: Z/.. ..v/y Zy... Faks: 063/833-230 E-pošta: šavinjsko.novice si< Internet: Zvv v " \ . / .’ittp//:ww'«.:nstia.eunot.si/savir.iske novice \ /\\V \V\/ \/. \\, ;yy\\ \\ \\\vs \\\ \;<;\n \ '/-s^\/ Cena za izvod: 239,00 SIT, za naročnike: 203,00 SIT Tisk: IGRA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo / najkasneje osen: dni pred izidom . . tekoče številke. Po mnenju/Ministrstva 2ay xxxvX ■informiranje RS št. 23/130-92 2 dne 26.2.1992 šteje časopis med proi2vode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov pp stoppj wMvdW 'vnSN. \VZ Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 'v^ /wAW/v Priđržpjemo si pravico krajšanja . beSMiKV\/. 'sVZV' Pisem bralcev in oglasov ne, iektoriramb.,\Z\ \v\ 'Z ,;Z\ \xv\ Odpovedi sprejemamo za nasledpje 111212 Spetje štirinajst dni naokoli in spet je pred vami nova številka Savinjskih novic. Natrpana z vestmi o dogodkih, ki so se v dolini in izven nje zgodili v minulem obdobju. Na četrti strani pišemo o “vroči ” temi v državnem merilu - o vračanju nacionaliziranih gozdov Cerkvi in tujim veleposestnikom. Aktualna situacija glede tega problema seje in se še spreminja iz dneva v dan, pač v skladu z novimi političnimi potezami strank. Nedvomno je razplet zelo pomemben tudi za našo dolino, kjer je po znanih podatkih preko 11 tisoč hektarov gozdov, ki jih obravnava veljavni denacionalizacijski zakon. Manj obremenjeni z dnevno politiko so verjetno naši bralci, ki jutri potujejo z nami v Planico. Upamo, da bo vreme tekmovanju primerno, kajti nobena skrivnost dni, da v‘dolini pod Poncami znova pričakujemo polete preko 200 metrov in, kar je na-jpomemnejše, zmago Primoža Peterke v skupnem seštevku svetovnega pokala. Če bi ta zmaga lahko štela kot slovenska vstopnica v Evropsko unijo, bi bilo lepo, toda žal še zdaleč ni tako. Načelna podpora s strani posameznih držav članic sicer ostaja še naprej, s sedeža unije v Bruslju pa nas opozarjajo, da doslej še nismo ratificirali pridružitvenega sporazuma in da smo v krepkem časovnem zaostanku, kar se tiče prilagajanja zakonodaje. Seveda je vprašanje odprto tudi po plati nakupa nepremičnin s strani tujcev in tako hote ali nehote spet pridemo na začetek uvodnika... //retZ/ud/f/# IZ VSEBINE: Vračanje nacionaliziranih gozdov: Referendumi ali dogovor?................... 4 Glin Pohištvo: Brez posojila ekološkega sklada.......................4 \XVy .... NA -./,./. .... .\\\XV/ \\ Zgornjesavinjski podjetniški center: Tudi formalna Pobrežje: Letališče postaja realna : iripžnost.........../........8 Moz^ein Nazarje: Kdo bo odločal o Prihovi 6 Franjo Remic, KS Šmartnor^ , .NVy/\\v, '//''Z/,, /v--'- Se vedno pri repu telefonije...,..L.....1 9 Začetek naše akcije: Avtobus zvestih. ’ , naročnikov.......xL^.W.,:9 Darko Repenšek, načelnik^ ...tO PP Mozirje: Zadovoljiva varnost i ■ 1996....... ŽŠAM: 12 Slabe razmere zaradi; katastrof m 3e Dr. Karmen Fürst Akupun^t^^/žg Narodopisje: Ljubenske potice.....20 Rokomet: . Repenšek in Požežnik : švetovno prvenstvo.26 NASLOVNICA Foto: Ćiril Sem Vračanje nacionaliziranih gozdov Referendumi ali dogovor? Slovensko notranjepolitično dogajanje je v zadnjih tednih v dobršni meri v znamenju pobud za spremembe denacionalizacijskega zakona, po katerem naj bi se nacionalizirani gozdovi vračali tudi Cerkvi in veleposestnikom. Ustavno sodišče je razveljavilo triletni moratorij na vračanje premoženja omenjenim upravičencem, 10. julija pa se bo iztekel polletni odložilni rok, v katerem naj bi zakonodajna oblast poskrbela za ustrezne spremembe v veljavnem zakonu. Glin Pohištvo Nazarje Brez možnosti za posojilo ekološkega sklada Ekološko razvojni sklad Slovenije je pred nedavnim objavil nov razpis za dodeljevanje posojil za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Za razliko od lanskega razpisa lahko tokrat za posojilo zaprosijo državljani, samostojni podjetniki in podjetja iz vse Slovenije in ne več samo iz nekaterih občin, posojila pa so namenjena zmanjševanju onesnaževanja zraka. Mag. Janez Černač iz Gorenja pri Kočevju je bi! prvi, kije sprožil pobudo za razpis zakonodajnega referenduma za zavarovanje gozdov pred vračanjem tujcem in Cerkvi, nakar so mu s skupno pobudo sledile še Združena lista socialnih demokratov, Slovenska nacionalna stranka in Zelena alternativa. Pobudnik za razpis referenduma mora v določenem roku zbrati 40 tisoč podpisov volivcev. Liberalna demokracija Slovenije zbira podpise poslancev (za razpis referenduma jih potrebuje 30) in v bistvu podpira Černačev predlog. Stranke ZLSD, SNS in LDS so sicer ugotovile, daje vlaganje različnih pobud nekoristno, vendar do zaključka naše redakcije kljub dogovarjanju niso dosegle sporazuma. Liberalna demokracijaje v tem času namreč usklajevala stališče tudi s koalicijsko partnerico - Slovensko ljudsko stranko. Kljub temu, daje do rešitve tega, za Slovenijo in tudi Zgornjo Savinjsko dolino izjemno pomembnega vprašanja še daleč, je zanimivo pogledati rezultate javnomenskih raziskav, ki jih je opravilo Delo STIK. 5. marca je na vprašanje, komu naj ne bi vračali gozdov, slabih 56 odstotkov anketirancev odvrnilo, da tujim veleposestnikom, dobrih 33 odstotkovjih je menilo, da gozdov ne bi smela dobiti nazaj Cerkev, slabih 11 odstotkov pa jih je bilo proti vračanju gozdov domačim veleposestnikom. Dobrih 18 odstotkov anketirancev je izjavilo, da gozdov ne bi smeli vrniti nikomur, 3,3 odstotka vprašanih pa je bilo prepričanih, da gozdov ne bi smeli dobiti nazaj niti kmetje, ki so imeli pred nacionalizacijo v lasti velike gozdne površine. Dobrih šest odstotkov jih je menilo, da bi morali gozdove vrniti vsem, ki so jim bili odvzeti. Teden dni kasneje, še pred pričetkom dogovarjanja LDS, ZLSD in SNS, je Delo STIK med naključno izbranimi telefonskimi naročniki izvedlo anketo, v kateri je dobrih 55 odstotkov anketirancev menilo, da je referendum prava pot za rešitev problema vračanja nekoč nacionaliziranih gozdov tuj im in domačim veleposestnikom ter Cerkvi. Negativno je na omenjeno vprašanje ogovorilo slabih 26 odstotkov. Za predlog ZLSD, SNS in ZA, da tujcem ne bi vrnili ničesar, domačim upravičencem, tudi Cerkvi, do 1000 ha, za preostanek ne bi priznali odškodnine, že izdane sporne denacionalizacijske odločbe pa bi revidirali, seje pozitivno opredelilo 45,3 odstotka anketirancev, dobrih osem odstotkov več kot za predlog Janeza Černača, ki ga podpira tudi LDS, naj bi tujim veleposestnikom ne vrnili ničesar, domačim do 800 ha, za preostalo ne bi bilo odškodnine, Cerkvi do 1000 ha, za presežek pa bi ji zagotovili odškodnino. Jasno je, da se nasprotja med javnim interesom in zasebnim lastništvom nad gozdovi s tem še poglabljajo. Z že izvedeno denacionalizacijo gozdov je Slovenija z okrog 20 odstotkov javnih gozdov že pri dnu lestvice evropskih držav. V Švici znaša delež javnih gozdov 74 odstotkov, v Nemčiji 60 odstotkov, povprečje v EU pa presega 40 odstotkov. Ob nadaljnjem vračanju gozdov Cerkvi in tujim veleposestnikom bi se delež slovenskih javnih gozdov znižal na manj kot 10 odstotkov. Sicer pa so predstavniki Cerkve v zadnjem času večkrat zagotovili, da ne vztrajajo na vračanju gozdov v naravi, torej naj bi obstajala realna možnost za sporazum med njo in državo. Franci Kotnik Razpis bo odprt dokler bo na voljo denar oziroma do 28. februarja 1998. Za posojila je na voljo 1,2 milijarde tolarjev, letna obrestna mera v prvem polletju letos znaša 5,5 odstotka. Posojilo je mogoče dobiti največ v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti naložbe, vendar občani lahko dobijo največ 1,1 milijona, samostojni podjetniki največ šest milijonov (samo za poslovne prostore) in podjetja največ 55 milijonov. Občani in samostojni podjetniki morajo posojilo vrniti najkasneje v šestih, podjetja pa v desetih letih. Posojilo ekološkega sklada je mogoče dobiti za nakup priključka, ureditev kotlovnice, sistema centralne kurjave in ureditev dimniških tuljav. Dokumentacijo za prijavo na razpis imajo v poslovalnicah bank, navedenih v razpisu, podjetniki pa se morajo obrniti neposredno na Novo kreditno banko Maribor. Poleg izpolnjenega obrazca moraj o kan-didati za pridobitev posojila priložiti še predračun izbranega izvajalca, gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del in dokazilo o lastništvu. Torej so razpisni pogoji na prvi pogled ustrezni tudi za nazarsko podjetje Glin Pohištvo, katerega tovarna ije. Zbornica je navezala stik s profesorjem Andrejem Kožarjem, ki se že dalj časa poglobljeno ukvarja z zmanjševanjem bolniške odsotnosti. Izdal je tudi knjigo s to temo, in sicer Obvladajmo bolniško. Na tem področju svetuje šte- ivernih plošč že 25 let pomeni veliko ekološko breme za svojo okolico. Toda temu žal ni tako. Po besedah direktorja Glinove-ga Pohištva, mag. Iva Glušiča, so se v podjetju takoj odzvali na javni razpis, zataknilo pa seje že v osnovi, saj podjetje kot pravna oseba ni lastnik osnovnih sredstev, s katerimi upravlja. Glin Pohištvo ima namreč tovarno ivernih plošč v najemu od krovnega podjetja Glin Holding, večinski lastnik slednjega pa je Sklad za razvoj Republike Slovenije. Po drugi plati so vse zaloge direktno v breme Pohištva, kar potem karikirano izgleda približno tako, kot da bi odšteval od ničle. Rezultat je znan - Glin Pohištvo ne izpolnjuje pogojev za najem posojila za zmanjšanje onesnaževanja zraka. V smislu komentarja bi se ob tej priložnosti lahko vprašali, komu koristi takšno zavlačevanje, ki si ga privošči Sklad za razvoj RS, kar se tiče lastninjenja preostanka Glina, saj se je vendar že večkrat pokazalo, da pri tem potegnejo krajši konec prav Glino-va hčerinska podjetja. In kako dolgo bodo gospodje v Ljubljani še igrali to zakulisno igro? Franci Kotnik vilnim slovenskim podjetjem, med drugim tudi Gorenju Notranja oprema. Njegov predstavitveni nastop so zelo dobro ocenili tudi v Elkroju Mozirje. KF GZS Območna zbornica Velenje Seminar o zmanjševanju bolniške odsotnosti Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica iz Velenja je na podlagi izpostavljene problematike v minulem letu v sredo organizirala enodnevni seminar pod naslovom Uvajanje postopkov za zmanjšanje bolniške odsotnosti in dvig motivac- Šaleški razvojni center Blišč in beda združene Evrope Šaleški razvojni center v ustanavljanju je v okviru svojega programa organiziral predavanje na temo Blišč in beda združene Evrope. Predavatelj, dr. Stanko Blatnik iz podjetja Gorenje Inova, je skozi svoja spoznanja prikazal zgodovinske elemente, priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo pri vključevanju Slovenije v krog evropskih držav. Razumevanje zgodovinskih elementov, interesov, priložnosti in nevarnosti je pomembno za naše tesnejše vključevanje v krog evropskih držav. Zavedamo se potrebe po tem vključevanju, istočasno pa smo polni dilem in predsodkov pred nepoznanim. Po besedah dr. Blatnika, združena Evropa nikoli ne bo mogoča v takšnih okvirih, kakršni se sedaj postavljajo. To združitev preprečujejo različni zgodovinski tokovi in kulturne ter verske razlike. Vlečna lokomotiva združene Evrope bi morala biti Nemčija, ki paje z združitvijo obeh Nemčij pred leti, izgubila ogromno moči. Velika brezposelnost v tej državi nastaja kontinuirano, saj njihovi tokovi ne sledijo prehodu v informacijsko družbo, močni pa so še vedno v klasični industriji. Delovna sila v tujini, predvsem na vzhodu, j e cenej ša, zato se velik del nj iho ve proizvodnje seli v te države. Evropa se drži strogega principa, ki narekuje ustaljena pravila, ki so dobra, v drugi fazi pa povzročajo probleme. Ta pravila namreč vedno pomenijo ogromno birokracije. Skratka, ta pot, ki vodi v Evropo ne bo lahka in kratka, kot si predstavljamo. Po besedah dr. Blatnika naj bi bila prva stvar, katere bi se Slovenija morala lotiti, globalizacija informacijskega sistema. To pomeni pospešeno uporabo interneta, z začetki že v osnovnih šolah. Žal pa pri nas teh interesov zaenkrat še ni. Benjamin Kanjir POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca od 10. do 15. ure. Informacije so na voljo na GZ Maribor, Breznik, tel.: 062 227 371. Območna gospodarska zbornica Maribor organizira poleg omenjenega še naslednje poslovne konference: - od 24.-27. aprila - POSLOVNO SREČANJE V BERLINU - od 24. do 27. sptembra - POSLOVNO SREČANJE V AMSTERDAMU. 2. V okviru dolgoletnega gospodarskega sodelovanja Slovenija-Bavarska, Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Generalnim konzulatom v Mucnch-nu organizira konference v MUENCHNU, 3.-4. junij in v Nucmburgu 5. junij. Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, oddelek za mednarodno sodelovanje, Maja Polajncr, tel. 061 12 50 122. 3. GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Stofok ob jezeru Balaton v Hotelu Ezust-part, 7.-8. maja. 4. Obveščamo vas, da GZS, Savinjsko-šalcška OZ Velenje organizira posvet s predstavniki zbornic iz Wolfsbcrga in Volkcrmarkta o vseh vprašanjih gospodarskega sodelovanja z Avstrijo in sicer 11. aprila v Velenju. Prijave za individualne razgovore sprejemamo na Savinjsko-šalcški OZ Velenje, kjer so na voljo tudi podrobnejše informacije. 5. Prejeli smo nov izpisek PONUDB IN POVPRAŠEVANJ iz Business Cooperation Centra v Bruslju. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici velenje, Trg mladosti 2, 3320 velenje. Telefon: 063 856 920, telefax: 063 855 645. PQ&JfTMMKt Ma KOTtŠfK ^jjjP Družbe, oziroma tisti, ki se ukvarjate z vodenjem poslovnih knjig zanje, ste najbrž razočarani ugotovili, da se Agencija za plačilni promet in Davčna uprava Republike Slovenije nista uspeli sporazumeti in poenotiti glede dostave podatkov in da bo potrebno do 31.3. nekatera poročila še malo preurediti in jih še enkrat oddati skupaj z obračunom davka od dobička pravnih oseb. Ta poročila oziroma izkazi so: bilanca uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritja izgube ter potrdila o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku. Izkaz uporabe dobička in kritja izgube naj bi bil enak tistemu, ki ste ga oddali Agenciji, ostali bilančni izkazi pa morajo biti izdelani po SRS. Torej ne veljajo statistična poročila, ki ste jih oddali Agenciji, kar bo pomenilo sestavljanje še enih obrazcev. Bo kdo ob tem prevzel odgovornost za odvečno administriranje in s tem dodatne stroške? Ker tečejo zadnji dnevi za dohodninsko napoved, podajam v nadaljevanju seznam strojev, ki varčujejo z energijo in so prijazni do okolja in jih lahko uveljavljate v okviru 3% dohodninske olajšave. To je celovit seznam, ki ga je izdelala Agencija za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti in doslej v taki obliki še ni bil objavljen. Na seznamu je 34 strojev v večih različicah izdelave, različnih proizvajalcev, ki so pridobili ustrezno potrdilo. Od tega je prvih 32 lahko uveljavljate kot olajšavo za leto 1996, za dva pralna stroja paje proizvajalec pridobil dovoljenje šele letos in zato kot olajšava za leto 1996 po mnenju predstavnice Glavnega urada Davčne uprave republike Slovenije ne pride v poštev. Pri tem naj še povem, da DURS do trenutka, ko to pišem, še ne razpolaga z vsemi izdanimi potrdili, kljub temu pa lahko upoštevate priloženi seznam, ki ga je pripravila pooblaščena ustanova. POTRDILA, o izpolnjenosti kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja Zcp. Zap. It. Proizvod lip Proizvajalec št. potrdila 1. TCL-96-01 Sušilnik perila SP 601/210 (WT 900X, W1900XN in WT 900NYS), 220...230V, 2800W, 16A Gorenje GH, Velenje, 2. 1CL-96-02 Pralni stroj PS104/1 IE (WA911X, WA 911XN in WA1 122S), 220...230V, 220OW, 10A * 3. ICL-96-03 Pralni stroj PS 145/11E (11G) (WA913X, 1AA913X, W4913XN in WA1322S), 220...230V, 2200W, 10A " 4. TCL-96-04 Pralni stroj PS 146/11E (11G) (WA 915X, WA915XN in WA 1522S), 220...230V, 2200W, 10A * 5. ICL-96-05 Hladilnik HII 2121, 220...240V, SOH; 90W " 6. TCL-96-06 Hladilnik HI 1521.220...2IOV, 50Hz, 70W " 7. TCL-9607 Hladilnik HBI0921,220...240V, 50Hz, 70W " 8. ICL-96-08 Hladilnik HS1451,220...240V, 50H; 70W " 9. TCL-96-09 Hladilnik z zamrzovalnibm HZS 1851,220...240V, 50Hz, 100W " 10. ta-96-10 Hladilnik z zamrzovalnibm HDS 201,220...240V, 50Hz, 95W " 11. ICL-96-11 Hladilnik z zamrzovalnibm HZI2021,22 0...240V, 50HZ, 100W " 12. TCL-96-12 Hladilnik z zamrzovalnibm HZI2 721, 2 2 0...240V, 50H; 11W " 13. TCL-96-13 Hladilnik H BS 201,220...240V, 50Hz, 80W " 14. ICL-96-14 Hladilnik HIS 201,220...240V, 50Hz, 100W * 15. ICL-96-15 Hladilnik HII 1421,220...240V, 50Hz, 80W " 16. ENU-001 /96 Sesalnik za globinsko čiščenje VK 122+ET 340,.220/230V*, 250W-100W VOrWERK & Co 17. ENU-002/96 Sesalnik KIRBY G4, 230V-, 600W, 2,7A KIRBY Co., USAMMAR LINE 18. ENU-003/96 Globinski sesalnik BEN-SPEEDY ECOSYSTEM TECHNICA, Italy 19. ENU-004-96 Globinski sesalnik SPEEDY, EC0L0GIC TECHNICA, Italy, 20. TCL-96-17 Hladilnik HS 2 9 61,2 20...240V, SOHz, 80W Gorenje GA, 21. TCL-96-18 Hladilnik HBS 10y220...240V, SOHz, 65W " 22. TCl-96-19 Hladilnik HBP 101,220...240V, 50Hz, 65W " 23. TCl-96-20 Hladilnik HI 22 21, 22 0...240V, 50Hz, 90W " 24. ICL-96-21 Hladilnik HIS 101,220...240V, 50Hz, 80W “ 25. TCL-96-22 Hladilnik HIP 101,220...240V, 50Hz, 80W " 26. TCL-96-23 Zamrzovalna skrinja ZS 430,220...240V, 50Hz, 105W 27. TCL-96-24 Hladilnik HBS 0921,220...240V, 50Hz, 70W “ 28. TCL-96-25 Hladilnik HIS 2121,2 20...240V, 50Hz, 90W " 29. ENU-005/96 Sistem za čiščenje zraka in prostorov HYIA, HYLA-S 30. ENU-006/96 Sesalnik za globinsko čiščenje VK12MT 340 Vorverk & Co, \Mippertol 31. ENU-007/96 Sesolnik HR 8735/A PHILIPS Österreichische Philips Industrie, Wien 32. ENU-008/96 Sesolnik HR8837/A PHILIPS' 33. * TCL-97/04 Pralni stroj PS 155/120 (1AIA22SS, WA23SS), 220...230V, 2200W, 10A Gorenje GA, Velenje, 34. * ICl-97/05 Pralni stroj PS 156/120 (WL24SS, WA25SS), 220...230V, 2200W, 10A Gorenje GA, Velenje, * potrdila pridobljena v letu 1997 Zgornjesavinjski podjetniški center Center tudi formalno ustanovljen Kot smo v prejšnji številki na kratko že poročali, je bila 4. marca na sedežu Zgornje-savinjskega podjetniškega centra v Mozirju krajša slovesnost, na kateri so ustanovitelji centra uradno podpisali notarsko listino o njegovi ustanovitvi. ZPC so ustanovile zgornjesavinjske občine, območna obrtna zbornica, podjetji Epsi Nazarje in Vising Mozirje ter samostojni podjetnik Rudi Hramec. Poleg predstavnikov republiškega zavoda za zaposlovanje, mozirske upravne enote in direktorja celjskega regionalnega podjetniškega centra Franca Bana je dogodku prisostvoval tudi direktor republiškega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Božo Marot. Poudaril je, da gre za vzorčni primer v Sloveniji, in zaželel centru, da bi uspešno nudil podjetnikom celo paleto storitev na enem mestu. To bo mogoče v primeru, če bodo podjetniki vzeli center za svojega. ZPC naj bi v perspektivi postal razvojni center za celotno dolino in naj bi uspešno deloval v smislu pridobivanja državnega denarja za lokalni razvoj. Končni rezultat naj bi bila nova delovna mesta, kar je tudi v interesu republiškega zavoda za zaposlovanje. Na območju mozirske upravne enote namreč trenutno beležijo kar 14-odstotno brezposelnost. Zgornjesavinjski podjetniški center je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, za direktorja pa je bil z dnem podpisa za dobo štirih let imenovan Rudi Hramec. Poleg direktorja sta organa upravljanja v centru še skupščina in nadzorni svet. Po opravljenih zagonskih aktivnostih in usposobitvi za izvajanje vseh podjetniških storitev na enem mestu (poslovni načrti, elaborati, investicijski programi, gradbeni projekti in načrti, pridobivanje ISO in SIQ standardov, pravno, davčno in finančno svetovanje, registracije firm, pridobivanje soglasij...) je ZPC pristopil k izvedbi izbranega projekta na re- gionalni ravni Izgradnja podjetniško obrtnih con v Zgornji Savinjski dolini, sodeluje pri regijskih projektih Strategija gospodarskega razvoja lokalne skupnosti in Program finančne pomoči za podjetnike začetnike in odpiranje novih delovnih mest, izvaja projekt po sklepu Vlade RS Spodbujanje lokalnih razvojnih iniciativ kot nove oblike aktivne politike zaposlovanja in izvaja nekatere aktivnosti po pravilniku RZZZ glede aktivne politike zaposlovanja. Poleg naštetega ZPC pristopa k realizaciji projektov Alpski vrt Golte, Predstavitev zasebne gostinske ponudbe, Predstavitev turističnih kmetij, Folklorne skupine Slovenije, Program prekomejnega sodelovanja Slovenije z Avstrijo (PHARE), Alpske ceste in promocijskih projektov po predlogu koalicije turizma. Franci Kotnik Savinjski gaj na sejmu Flora v Celju Cvetje in ideje 97 V Celju je v času od 26. februarja do 2. marca potekal specializirani sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Flora ’97. Letos je na sejmu, ki je bil na programu drugo leto zapored, sodelovalo kar 70 odstotkov več razstavljavcev kot prvič, sejem pa je bil v celoti za polovico večji od lanskega. Prvi sejemski dan je bil namenjen izključno strokovnim obiskovalcem, ostali štirje pa tudi drugim. Obiskovalci so si v lepo urejenih dvoranah lahko ogledali široko paleto izdelkov za poklicne in ljubiteljske cvetličarje ter vrtnarje, razne dodatke in posode, vključno s potrebno tehniko za gojenje rastlin, kot so sistemi za namakanje in oroševanje, energijske zavese itd. Največ pa je bilo seveda lepega in umetniško obl ikovanega c vetj a, zaradi katerega j e sejmišče obiskala večina od 31 tisoč obiskovalcev. Na sejemskem prostoru Obrtne zbornice Slovenije seje zadnji dan sejma predstavil Savinjski gaj. Z lepo in okusno dekoracijo je gaj na pros- Na stojnici Savinjskega gaja - (foto: H. Kotnik) toru tik ob vhodu v prvo sejemsko dvorano vzbujal pozornost vseh obiskovalcev. Sloje predvsem za povabilo na spomladansko prireditev, ki bo pod naslovom Cvetje in ideje 97 potekala od 27. aprila do 5. maja. To bo doslej najkvalitetnejša gala razstava cvetličnih aranžmajev in cvetočih sadik za okras oken, balkonov in gredic. Etnografski objekti bodo znova zaživeli v vsej svoji bogati vsebini, organizacijski odbor pa bo pod streho velikega paviljona skupaj z domačimi in tujimi cvetličnimi mojstri prikazal obiskovalcem, kaj lahko slovenski vrtnarji vzgojijo in cvetličarji aranžirajo. Ker je čas cvetenja stoti-sočev tulipanov v “štajerskem biseru” tudi odlična priložnost za promocijo in pospeševanje prodaje, bo pred parkom v času razstave znova potekal prodajni vrtnarski sejem, tako kot lani pa bo tudi tokrat izšla reklamna edicija, v kateri bodo lahko razstavljavci, prodajalci in vsi ostali zainteresirani učinkovito predstavili svojo ponudbo. Franci Kotnik Savinjske novice tudi NA INTERNETU: http://www.inetia.eunet.si/savinjske-novice Udeleženci slovesnosti ob ustanovitvi ZPC pred zgradbo obrtne zbornice (foto: Ciril Sem) Občinski svet Ljubno ob Savinji Najnižji prispevek za sklad stavbnih zemljišč Ljubenski svetniki so minuli teden spravili pod streho 24. redno sejo najprej so brez pripomb potrdili zaključni račun za preteklo leto. 188,779 milijonov tolarjev, toliko je bil težak lanski proračun, je bilo po mnenju nadzornega odbora, ki je poslovanje predhodno pregledal, pravilno porazdeljeno med proračunske upravičence. Nekaj sredstev, gre za 8,5 mil-jona tolarjev, so prenesli v tekoče leto, porabili pa naj bi jih za adap-tacijo otroškega vrtca. Tudi obravnava osnutka proračuna za leto 1997, razpolagali naj bi s 176,886 milijoni, ni prinesla bistvenih pripomb na predlog, ki gaje pripravila občinska uprava. Kljub temu so si svetniki vzeli štirinajst dni časa, v kolikor tudi v tem času na proračun ne bo pripomb, ga bodo še pred koncem marca sprejeli. Z ozirom na dejstvo, da državni proračun v tem času skoraj zagotovo še ne bo sprejet, bo tudi občinski proračun korigiran z rebalansom. Na Ljubnem upajo, da bodo na ta način uspeli pridobiti še dodatna sredstva, ki bi jim glede na številne probleme, kijih nameravajo reševati v prihodnjem obdobju, še kako prav prišla. Ob tem je potrebno poudariti, da ves denar, ki ga zberejo iz lastnih prihodkov, gre za 74 milijonov, planirajo investirati v cestno in komunalno infrastrukturo. Do septembra naj bi dokončali čistilno napravo in kolektor, na novo planirajo urediti šest kilometrov cest, predvsem pa bo potrebno rešiti problematično stanje okon-inskega vodovoda. V nadaljevanju seje je županja Anka Rakun postregla z zanimivo informacijo. Po sedaj ugotovljenih podatkih je ljubenski prispevek za sklad stavbnih zemljišč, točka 0,13, najnižji v Sloveniji. Dejstvo gre obravnati v kontekstu finančne obremenjenosti občanov, saj so seLjubenci pred časom odločili, da bodo tudi z lastnimi sredstvi adaptirali oziroma dogradili osnovno šolo. Edi Mavrič TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM AJSA Na trgu 36, 3330 Mozirje Tel.: 063/ 832 858 - Fax: 063/ 831 764 - Mobitel: 0609/ 610 798 POMARANČE......85,00 /kg/zaboj/ OREHI.........600,00 RUM...........910,00 VELIKONOČNA ČOKOLADA.......95,00 PLENIČKE FIPPI.. 1.350,00 VELIKA IZBIRA OTROŠKIH VETROVK IN TRENIRK. ©VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV! Občinski svet Luče Preprojektiranje ceste brez občinskega soglasja? Regionalna cesta Ljubno - Luče očitno zopet stopa v prvi plan neodgovorne in mačehovsko nastrojene politike države do ljudi, ki so življenjsko vezani na ureditev ceste, ki povezuje s svetom eno najlepših alpskih dolin v Evropi. Ne samo, da državni proračun za prepotrebno sanacijo ne namenja nič sredstev, letošnji denar naj bi bil vgrajen v cesto že lani, namera države je že tako ozko cesto še bolj stisniti med strugo Savinje in pobočje nad njo. Odsek Ljubno - Luče naj bi namreč pre-projektirali s sedanjih pet in pol na golih pet metrov. Občinski svetniki, ti naj bi dali k zadevi soglasje, so bili enotni, da takšne odgovornosti nikakor ne nameravajo prevzeti na svoja pleča, država soglasja ni dobila, bati pa seje, da bodo tudi tokrat pred lokalnimi pomembnejši interesi v Ljubljani. Velik problem Luč ostaja tudi čistilna naprava. Za zvrhano mero je poskrbela še zima, velika količina snega je namreč zrušila obod strehe. Ključni problem se kaže v projektiranju, tip namreč ni bil delan za lučke razmere. V Lučah so si edini, da bo rešitev potrebno poiskati, gre za veliko investicijo, za nameček pa še težko pridejo v stik s komunalnim podjetjem iz Mozirja. Gre za nerešeno primopredajo, kljub temu bo rešitev potrebno poiskati. Lučani ne izključujejo možnosti rešitve problema preko različnih ponudb - lep primer tozadevne rešitve je v Logarski dolini. Med drugim so svetniki potrdili tudi lanski zaključni račun, 191 milijonov se je steklo v njihovo blagajno. Porabljenih je bilo okroglih 178 milijonov, razliko pa so prenesli v proračunsko porabo tekočega leta. Mirko Zamernik, na državnih volitvah je bil izvoljen za poslanca državnega zbora, bo lahko še naprej opravljal funkcijo neprofesionalnega župana. Svetniki so odločitev sprejeli na podlagi občinskega statuta, ki takšno možnost dovoljuje. Zaradi županove precejšnje odsotnosti so v Lučah zaposlili profesionalnega tajnika Cirila Rosca, razgovor z njim o aktualnostih v občini Luče pa pripravljamo za naslednjo številko. Edi Mavrič vas peljeta v Planico! Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na vprašanja, ki smo jih zastavili v prejšnji številki, smo izžrebali naslednjih osem potnikov, ki jutri potujejo z nami na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici: - Viktor Napotnik, Savinjska c. 22, Mozirje - Branko Polčnik, Kokarje 12, Nazarje - Blaž Mlačnik, Logarska dolina 8, Solčava - Franci Strmčnik, Krnica 69, Luče - Ludvik Tominšek, Bočna 106, Gornji Grad - Franc Juvan, Na Pečeh 3, Ljubno - Franc Es, Praprotnikova 8, Mozirje - Janez Lenko, Ter 25, Ljubno. Reportažo o našem športnem izletu si oglejte v prihodnji številki! KS Rečica ob Savinji Bo Ikar pristajal na Pobrežjah? Ideja varpoljskega pusta, ki je na Spodnjih Pobrežjah zakoličil letališko stezo, ni iz trte zvita, kot je morda kdo domneval. To je povsem realna zadeva, ki počasi dobiva svojo obliko in podlago. Mozirje in Nazarje Bodo o Prihovi res odločali Prihovčani? V februarskih številkah smo že poročali o zapletu, ki je nastal v postopku soustan-avljanja skupnega komunalnega podjetja med občino Mozirje in občino Nazarje. V fazi, ko bi naj bi sprejel sklep o soustanovitvi, je nazarski občinski svet sprejem sklepa pogojil z rešitvijo vprašanja naselja Prihova. Znano je, da si del prebivalcev Prihove želi izločitev iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje. Marjan Jandrok, lastnik in pilot lahkega letala, je pred meseci pristal na travniku na Spodnjih Pobrežjah. Ugotovil je primernost terena, ki bi zlahka postal vzletna steza za lahka letala. Z županom občine Mozirje, Jakobom Presečnikom, je govoril o svojih ugotovitvah, ki jih je kasneje potrdila tudi republiška komisija. Vetrovi, ki se stekajo z Menine, nudijo idealne pogoje za to dejavnost. Travnata vzletna in pristajalna steza za lahka letala naj bi bila med cesto na Gorico in makadamsko cesto na Veniše. Široka naj bi bila 15 metrov, na vsako stran bi bilo še 7 metrov in pol praznega prostora, dolga pa bi bila okoli 700 metrov. Sama trasa ne bi izstopala iz ostale okolice, saj na njej ne bi bilo nikakršnih objektov. Zemljišče, kjer naj bi bila steza je v lasti 11 lastnikov. Predno se karkoli načrtuje, je potrebno pisno privoljenje teh lastnikov. Tu pa seje stvar zataknila. V soboto, 15. marca, je bil sklican sestanek lastnikov zemljišč. Dan pred sestankom, torej v petek, pa je Vinko Jeraj iz občinske uprave, ki vodi ta projekt, prejel pismo, v katerem pet lastnikov zemljišč protestira proti temu posegu v okolje. Izgovarjajo se na neekološko in hrupno dejavnost, ki bi močno motila prebivalce. Marjan Jandrok, ki bi bil uporabnik zemljišča, je na sestanku, ki se gaje udeležilo 5 od 11 lastnikov, razložil svoje poglede in zanikal obtožujoče očitke o motečih vplivih lahkih letal na okolico. Kar se tiče hrupa, lahka letala posedujejo ameriško tehniko, kije tišja kot zvok motorja traktorja. Kar pa se tiče ekologije, vsak traktor za svoje delovanje porabi več olja kot lahko letalo. Sedaj bo posebna, komisija pod županovim vodstvom obiskala prizadete stranke in z njihovo morebitno privolitvijo kasneje sklicala zbor krajanov. Priložnost, ki se ponuja turistično usmerjenim krajem Zgornje Savinjske doline z morebitnim prihodom te dejavnosti, ni zanemarljiva. Sami vemo, da se kmetijstvu, kije vodilna panoga doline, ob vstopu v evropsko unijo ne piše dobro. Zato moramo gledati korak naprej in pustiti razvoju, da vstopi na naša vrata. Benjamin Kanjir Na podlagi predloga mozirskega občinskega sveta sta se zadnji ponedeljek v februarju na sedežu občine Mozirje sestali delegaciji obeh občin, ki sta jih vodila župana Jakob Presečnik in Ivan Purnat. Predstavniki nazar-ske občine so v razgovoru poudarjali predvsem to, naj občina Mozirje ne ovira postopka, ki so ga Prihovčani pričeli v državnem zboru, kar naj bi pripeljalo do referenduma, na katerem bi se izkazalo, ali je za izločitev iz mozirske občine in priključitev nazarski občini večina ali zgolj manjšina tamkajšnjih prebivalcev. Predstavniki mozirske občine so na omenjenem sestanku skeptično razmišljali o tem, da bi bila večina krajanov Prihove za navedeno spremembo, poleg tega pa so ponavljali mnenje, daje potrebno vprašanji skupnega komunalnega podjetja in naselja Prihova reševati ločeno. Po obširni razpravi sta se delegaciji sporazumeli o dveh odločitvah: predstavniki občine Mozirje so zagotovili, da prebivalcev Prihove pri vodenju postopka o morebitni izločitvi ne bodo ovirali in jim bodo omogočili, da se o tem demokratično odločijo na referendumu, ki naj bi ga razpisal državni zbor, predstavniki občine Nazarje pa so zagotovili, da bodo soustanovitev komunalnega podjetja uvrstili na prvo sejo občinskega sveta v mesecu marcu. O zagotovilu občine Mozirje bodo seznanili svetnike in si prizadevali, da le-ti ne bodo nasprotovali ustanovitvi skupnega komunalnega podjetja. V času zaključka redakcije tokratne številke SN predstavniki občine Mozirje za razliko od predstavnikov nazarske občine zapisnika, ki med drugim vsebuje obe navedeni odločitvi, še niso podpisali, na dnevnem redu 21. seje občinskega sveta občine Nazarje, kije sklicana za danes, pa tudi (še) ni točke o soustanovitvi nove Komunale. Status quo torej? Franci Kolnik Sprejem dohodninskih napovedi za leto 1996 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje v času od 24.3.1997 do 1.4.1997 organizirala v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska c. 7, Mozirje vsak delovni dan in sicer: * ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure * sreda od 7. do 17. ure Dohodninsko napoved lahko davčni zavezanci pošljejo tudi po pošti na navedeni naslov. Franjo Remic, predsednik KS Šmartno ob Dreti Po številu telefonov še vedno pri repu Franjo Remic je prevzel predsedniško mesto KS Šmartno ob Dreti od prejšnje podpredsednice Martine Zakrajšek, kije vodila krajevno skupnost v obdobju od izvolitve prejšnjega predsednika Ivana Purnata za župana občine Nazarje do lanskega novembra. Funkcija predsednika KS je dandanes vse prej kot hvaležna, zato ne preseneča podatek, da je bil Remic na zadnjih volitvah edini kandidat zanjo. Ker je bilo prejšnje vodstvo krajevne skupnosti pri svojem delu zelo uspešno, nenazadnje je zasnovalo in v dobršni meri že realiziralo referendumski program, je naloga novega vodstva z Remicem na čelu še nekoliko bolj zahtevna. Referendumski program se dokončno izteče prihodnje leto, v tem obdobju pa je najpomembnejša investicija nova mrliška vežica. V teku je pridobivanje potrebne dokumentacije, sledila bo izbira izvajalca, jeseni pa naj bi že pričeli z gradbenimi deli, saj mora biti objekt prihodnje leto zgrajen in opremljen. Ostala referendumska sredstva, ki mesečno pritekajo na račun krajevne skupnosti, se po besedah njenega predsednika porabljajo za tekoče vzdrževanje vodovodnega omrežja oziroma tako, kot je opredeljeno v programu. V teku je tudi izjemno pomembna akcija razširitve telefonskega omrežja. Dejstvo je, da je Šmartno v tem trenutku po številu telefonskih priključkov v državnem merilu še vedno pri repu. Z napeljavo optičnega kabla iz Nazarij, montažo nove digitalne telefonske centrale in razširitvijo omrežja pa bo storjen korak naprej tudi na tem področju. V tej akciji vodstvo krajevne skupnosti zagovarja princip solidarnosti med kandidati za priključke, kot je bilo to v praksi tudi pri prejšnjih tovrstnih akcijah, in pričakuje njihovo razumevanje. “Žal se cena telefonskega priključka na našem območju še ne more primerjati s ceno priključka v mestih,” ugotavlja Franjo Remic. Ker bodo letos šmarški gasilci praznovali 90- Franjo Remic (foto: F. Kotnik) letnico delovanja, namerava krajevna skupnost okolico prenovljenega gasilskega doma oziroma šole nekoliko polepšati, pa tudi kraj kot celota bi bil potreben “lepotnih popravkov”. Čistilna akcija enkrat letno je vendarle premalo. Veliko je potrebno postoriti tudi na cestnem področju. Na relaciji proti Rovtu je treba sanirati nekaj zemeljskih udorov, razširiti most na relaciji proti Brdu, v Šmartnem pa je treba z ustrezno signalizacijo izboljšati varnost v križiščih stranskih cest z glavno (lokalno) cesto. JUTEKS JUTEKS je že znano ime med uporabniki Vinil talnih oblog. S proizvodnjo Vinil talnih oblog zadovoljujemo potrebe in zahteve domačega in tujega trga. Vse Vinil talne obloge iz Juteksa se proizvajajo v skladu s sistemom zagotavljanja ISO 9001, ki smo ga pridobili v letu 1994, kar zagotavlja konstanten nivo kakovosti. Vinil talne obloge proizvajamo v širini 2 in 3 m in v različnih debelinah. Vinil talne obloge z oznako BLUE LINE so površinsko dodatno zaščitene proti nečistočam, kar omogoča lažje čiščenje. Vinil talne obloge JUTEKS zagotavljajo zelo udobno hojo, dobro dušenje udarnega zvoka in dajejo prijeten občutek v prostoru. Primerne so za bivalne prostore, vrtce, pisarne, bivalne prikolice; odvisno od kakovosti in namembnosti Vinil talne obloge. PRIČAKUJEMO VAS V SALONU TALNIH OBLOG JUTEKS V ŽALCU! UGODNA PONUDBAl INFORMACIJE TELEFON: 063/715-015 VLJUDNO VABLJENI! Ostale informacije: Marketing Juteks, Hmeljarska 1, Žalec, telefon: 063/715-310 “Seveda se prehitevati ne da, pač pa delati po najboljših močeh v okviru danih možnosti,” zaključuje svoje razmišljanje Franjo Remic, kije glede prihodnosti šmarške krajevne skupnosti z ozirom na dobro sodelovanje z nazar-sko občino optimist. Franci Kotnik MAJA*, V tokratni številki, spoštovani naročniki in naročnice, pričenjamo z letošnjo akcijo žrebanja potnikov za naš avtobus zvestobe. V osnovi ostaja princip enak kot lansko leto, zato podrobnejša navodila verjetno niso potrebna. Za sedež v avtobusu, ki nas bo popeljal na Primorsko, potrebujete: pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje, pravočasno poslan kupon v naše uredništvo, plačano naročnino in seveda kanček sreče. Kupon za prvo žrebanje nalepite na dopisnico in ga najkasneje do petka, 28. marca 1997, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, SAVINJSKA C. 4, 3331 NAZARJE. KUPON ZA AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV V kateri državi organizira Turistična agencija Sonja tradicionalno prvomajsko smučanje? ODGOVOR___________________ IME_______________________ PRIIMEK___________________ NAROČ. ŠT,________________ NASLOV____________________ Mozirje Krajani nezadovoljni s križiščem pri vrtnarju Krajani Brde in Prečne so pred nedavnim na mozirsko občino in krajevno skupnost, policijsko postajo, cestno podjetje in mozirskega vrtnarja Jožeta Skornška naslovili pritožbo nad ureditvijo križišča na cesti Mozirje - Zekovec pri odcepu na pokopališče. Kaj meni načelnik Upravne enote “Zaradi upravičencev Potem ko je 1. januarja lani stopila v veljavo nova t.i. “vojna “ zakonodaja (gre za tri zakone: zakon o žrtvah vojnega nasilja, zakon o vojnih veteranih in zakon o vojnih invalidih), je Upravna enota Mozirje po številu primerov, kijih mora obravnavati, v republiškem povprečju. Načelnik Upravne enote Darko Repenšek je povedal, da referat za družbene dejavnosti ta čas obravnava 1301 zadevo in sicer od tega 479 zadev v zvezi z izvajanjem zakona o žrtvah vojnega nasilja ( 222 taboriščniki, interniranci, izgnanci, ukradeni otroci, rojeni v izgnanstvu..., 257 prisilni mobiliziranci in vdove), 332 s področja zakona o vojnih veteranih, na področju zakona o vojnih invalidih pa gre za obstoječe zadeve, ki jih je bilo potrebno uskladiti z novim zakonom in je bilo do sedaj v zvezi s tem izdanih že 490 odložb in drugih upravnih aktov (osnovne pravice, posebna invalidnost, dodatki za postrežbo in pomoč, prevedba invalidskega Takole so zapisali: “Zaradi pogostih prometnih nesreč na tem križišču se krajani Brde, Prečne ter tudi v interesu vseh, ki obiskujejo pokopališče, pa tudi strank g. Skornška pritožujemo nad nevzdržnim stanjem, posebno pozimi. Ker vodi ta cesta na Golte inje pozimi zelo prometna, prihaja na tem križišču zaradi nepreglednosti do pogostih nesreč. Vzrok temu je previsoka živa meja na strani g. Skornška. Res na nasprotni strani ceste stoji ogledalo, vendar se ob prvem hladnem vremenu zarosi in zaledeni. Tako je potem skozi celo zimo. Ker je tu še ovinek, hitrost na cesti pa neome-jena, so tudi nesreče neizogibne. Nevarno je tudi za pešce, posebno otroke, ki hodijo v šolo, in starejše ljudi, ki pogosto obiskujejo pokopališče. Zato prizadeti zahtevamo, da g. Skornšek vzdržuje svojo živo mejo na predpisani višini. Čudi nas tudi, da ne ukrepa policija, saj ji mora biti problem znan. Zadnja takšna nesreča se je zgodila 31.1.1997 našemu krajanu. Ker si potem avtomatsko kriv, moraš zaradi malomarnosti drugih nositi velike stroške. Zato pozivamo vse odgovorne, da čimprej ukrepajo,” zaključujejo svojo pritožbo nezadovoljni krajani. Pod citirano besedilo se jih je podpisalo kar 31. In kaj o tem meni o tem na mozirska policija? “Na Policijski postaji Mozirje smo proučili pismo prizadetih krajanov. Opravili smo tudi ogled omenjenega dela ceste in samega križišča. Pri tem smo ugotovili, da gre v tem primeru za zadevo, ki je izven naše pristojnosti. Stanje obcestnega sveta, kamor živa meja tudi spada, nadzira prometni inšpektor in vzdrževalec cest. O morebitnih nepravilnostih na obcestnem svetu bomo s poročilom seznanili Prometni inšpektorat Republike Slovenije in vzdrževalca cest. Ne moremo pa mimo nekaterih trditev v pismu, ki se nanašajo na neomejitev hitrosti in pogostih prometnih nesreč, ki se dogajajo na tem delu ceste. Na delu regionalne ceste Mozirje - Zekovec, po celotni Šmihel-ski cesti je hitrost vožnje omejena na 40 km/h. V letu 1996 seje na regionalni cesti Mozirje - Žekovec pripetilo 5 prometnih nesreč, ki so jih obravnavali policisti. Ena prometna nesreča se je zgodila v križišču s Hriberniko-vo ulico, ostale štiri pa v križišču z ulico Na trgu v Mozirju, oziroma v bližini tega križišča. V letošnjem letu smo obravnavali eno nesrečo, ki seje zgodila v omenjenem križišču. Na Hribemikovi ulici smo v letu 1996 obravnavali eno prometno nesrečo, ki se je pripetila v bližini stan. hiše štev. 1, v letu 1997 pa še nobene,” je izjavila komandir-ka PP Mozirje Olga Kladnik-Faj-mut. Na mozirski občini so povedali, da bo omenjeno križišče temeljito rekunstruirano, o čemer bodo krajani kmalu obveščeni. Franci Kotnik dodatka, napotitve na zdravniško komisijo). “Ne glede na število vlog iz posameznih zakonov obravnavamo zadeve iz vseh treh zakonov enakovredno, saj bi bil kakršenkoli drugačen način urejanja v nasprotju z našimi obveznostmi,” poudarja Darko Repenšek in dodaja: “Največ vlog oziroma obiskov strank je bilo v januarju in februarju 1996, dnevno tudi do 60. Vsaka je hotela povedati svojo zgodbo, ogromno so tudi telefonirali, stranke same, z enakimi vprašanji kot stranke so prihajali ali telefonirali tudi njihovi najbližji. Velja povedati, da so bili izredno dobro organizirani prisilni mobiliziranci, saj so predstavniki posameznih odborov skompletirali celotne spise, jih prinesli k nam, kjer smo jih skupno pregledali in prevzeli. Diuštvo izgnancev se je sicer organiziralo, vendar so vlagali nepopolne vloge (80 % nepopolnih vlog), saj sploh niso vpisali, kje je stranka bila, v katerih centrih, taboriščih ipd. Okrog 100 od skupaj 222 vlog je bilo nepopolnih, za vse smo strankam poslali poziv, da vlogo dopolnijo v določenem roku. Najslabše so bili organizirani vojni veterani, saj jim nihče ni direktno pomagal, zato so v mesecu februarju in marcu prihajali vsak posamezno...” Mnogi očitajo upravnim enotam, da vlog ne rešujejo v rokih, ki so določeni z zakonom o splošnem upravnem postopku. Kako odgovarjate na te očitke? “Res je, da bi po tem zakonu morali zadeve rešiti v dveh mesecih (rok prične teči, ko je vloga popolna), toda zaradi objektivnih razlogov to ni bilo in ni mogoče. Prvič: Pri reševanju zahtevkov moramo upoštevati določila podzakonskih aktov, objavljenih v Uradnem listu RS. Ti so bili ob-jevljeni šele 12. aprila 1996, 17. maja 1996, 7. junija in 12. julija 1996. V zvezi z izvajanjem “vojnih” zakonov je bilo v letu 1996 sprejetih kar 12 podzakonskih aktov, v pripravi pa sta še dva. Drugič: Na upravnih enotah smo se v letu 1996 pri reševanju konkretnih zahtevkov statusa in pravic žrtev vojnega nasilja srečevali tudi s težavami zaradi pomanjkljivih pisnih navodil ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Prva konkretna pisna navodila smo v obliki okrožnic prejeli šele v drugi polovici leta 1996, od teh, po našem mnenju najpomembnejšo okrožnico Obvezno navodilo za izvajanje zakona o žrtvah vojnega nasilja (razlaga 2., 16. in 17. člena zakona) pa šele 30. decembra 1996. Da bi bila zmeda še večja, je bil v avgustu 1996 sprejet zakon o dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja z veljavnostjo od 10. avgusta 1996. Zakon je prinesel spremembe za osebe, rojene staršem med nasilnim dejanjem, in za osebe, kijih je vojna vihra zatekla na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije. Spremembe so nastale tudi glede časa trajanja prisilnega ukrepa. Tretjič: Kot razlog za zamujanje rokov je treba upoštevati tudi veliko število zahtevkov glede na število upravnih delavcev za to področje (le en referent ob administratorki in izjemnem angažiranju vodje oddelka, ob tem, da občasno glede na dane možnosti na ta dela prerazporejam tudi e - pošta: savmjske.novice@siol.net Mozirje prof. Darko Repenšek o vzrokih za počasno izvajanje “vojnih” zakonov upam v premik na bolje” druge upravne delavce in odrejam nadurno delo), prostorska stiska in pa pomanjkanje dodatne računalniške opreme glede na izjemno povečan obseg dela. Tudi na ta segment zakonodajalec ob sprejemu zakona niti pomislil ni. Ob tem pa ne gre zanemariti, da smo pri svojem delu odvisni tudi od učinkovitosti drugih upravnih enot, kojih zaprosim za pravno pomoč (teh več kot 15), prav tako pa smo prejeli od drugih upravnih enot 21 vlog, zaprosil za pravno pomoč, za zaslišanje prič iz našega območja. Torej je očitno, da smo upravni delavci najmanj krivi, da se zadeve ne rešujejo v zakonitem roku.” Koliko odločb v zvezi z “vojno” zakonodajo je torej že izdala Upravna enota Mozirje? “Kljub vsem težavam ocenjujem (in tako ocenjuje tudi pristojno ministrstvo), da imamo nadpovprečno realizacijo. Tako smo do 28.2.1997 izdali na področju zakona o žrtvah vojnega nasilja 97 odločb (44 % od 222) in 66 odločb prisilnim mobilizirancem (27 % od 246). Na področju zakona o vojnih veteranih smo jih v evidenco vpisali 240 (72 % od 332) - razliko predstavljajo veterani vojne 1991, ki še niso dopolnili starost 50 let, zato pravic še nimajo. Ob tem je potrebno vedeti, da smo bili pri priznanju statusa vojnim veteranom vezani na izdajo izkaznic vojnim veteranom. Te nam pošilja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in smo v zvezi s tem povsem odvisni od njih. Prve smo prejeli šele novembra lani, no, vendarle nam je do sedaj uspelo izdati vseh 240 izkaznic. Za vse žrtve, prisilne mobilizirance in vojne veterane je bilo urejeno tudi zdravstveno varstvo. Po zakonu o vojnih invalidih je bilo izdanih skupaj 236 odločb. Revizija je potrdila 12 odločb za prisilne mobilizirance, 38 odločb za internirance, izgnance..., 16 odločb pa je bilo izdanih po 22. členu, kjer revizija ne zadrži izvršitve. Rento prejema 51 upravičencev (v mesecu marcu je najnižja renta 1.017,00 SIT, najvišja pa 10.845,00 SIT. V revizijo smo poslali že tudi 36 spisov internirancev, izgnancev... in 37 spisov prisilnih mobilizirancev. Poleg tega smo opravili še vrsto drugih upravnih nalog: dnevno informirali stranke, evidentirali okrog 150 prič. To število bo še večje z obravnavo prisilnih mobilizirancev, ker si Darko Repenšek (foto: F. Kotnik) lahko stranke prisilno delo uveljavljajo z izjavami prič. To stranke izvedo šele, ko pridejo na zaslišanje. Nemci o prisilnem delu ne dajejo uradnih podatkov, ker štejejo to kot pripravo na vojsko, po navodilu Ministrstva pa bo potrebno zaslišanje štirih prič. Poseben problem bodo območja, ki so bila požgana -Solčava, Bočna. Ko so ljudi množično odgnali od doma, jih niso nikjer popisali, tega pa niso storili niti po osvoboditvi. Stranke nimajo nobenih pisnih dokazil, za celovit postopek pa bo potrebno zaslišanje štirih prič. Slednje navajam le kot primer, kako zahtevni, težavni in s tem dolgotrajni so lahko postopki na tem področju.” Slišati je, da so se nekaterim upravičencem pravice po novem zakonu znižale. Ali to drži? “Resje, da se je prenekaterim upravičencem, predvsem upravičencem do veteranskega dodatka, le-ta po uveljavitvi novega zakona znižal. Nekateri so ga tudi izgubili. Vzrok je v izračunih katastrskega dohodka. Ti so vsako leto objavljeni v količnikih. Količnik, s katerim se katastrski dohodek množi, je bil za leto 1996 3.4, od 1.1.1997 pa je 1.5. Že preprost izračun, (ob upoštevanju pokojnine) pokaže, daje upravičenec kaj hitro v “limitu”.” Ali pričakujete, da se bo kljub vsemu le kaj spremenilo na bolje? Pred naslednjo (prvoaprilsko) številko SIV Jamamoto pri nas O slavnem japonskem admiralu, simbolu njihovih začetnih uspehov na Tihem oceanu, vam bo pripovedovala Zgomjesavinjčanka, ki želi ostati neimenovana. Nebo namreč pripovedovala o njegovih doživljajih na morju, ampak - pri njej doma. To bo - morate verjeti - še bolj zanimivo. Pravo neumnost bi storili, če bi naslednje SN zamudili. “Vse težave, s katerimi se srečujemo v upravnih enotah, sem navedel.zgolj kot pojasnilo vsem, ki negodujejo zaradi počasnosti izvajanja zakonov, posebej še zakona o žrtvah vojnega nasilja. Toda upamo lahko, da bodo zadeve zdaj, po sprejetju podzakonskih aktov, po tem, ko nam teče postopek na kadrovski službi Vlade RS za pridobitev soglasja za dodatno zaposlitev na tem področju in ob morebitni prostorski rešitvi ter po instalaciji obljubljene dodatne računalniške opreme, vendarle stekle na bolje. Pri Upravni enoti Mozirje si prizadevamo zadeve reševati strokovno in zakonito, saj je to v interesu strank in upravnih delavcev.” Kdo je torej tisti, kije odgovoren za počasno reševanje “vojnih” zakonov? “Menim, da je odgovor na to vprašanje možno razbrati že v povedanem. Kdo je kriv? Upravni delavci, ki morajo izvajati zakone, očitno najmanj! Je pa pač tako, da so prav upravni delavci, ki opravljajo delo v skladu z zakonom, največkrat tarče kritik upravičencev in tisti “dežurni krivec”, ki se nahaja med tnal-cem in nakovalcem. Franci Kotnik Kulturno društvo “JURIJ” Mozirje Vabi krajane ob slovesnosti materinskega dne na akademijo. DAN STARŠEV, ki bo v torek, 25. marca 1997, ob 18.00 uri. V kulturnem programu bodo poleg govornika sodelovali: otroški zbor župnije Mozirje, Kristina in Benjamina Šuster, fantovski pevski zbor iz Ljubljane: VASOVALCI Pridite, dobra volja Vas pričakuje! Pripravljalni odbor društva “JURIJ” Policijska postaja Mozirje Varnost na zadovoljivem nivoju Pred štirinajstimi dnevi je komandirka Policijske postaje Mozirje Olga Kladnik-Fajmut povabila na razgovor predstavnike občin in mozirske upravne enote. Predstavila jim je delo postaje v minulem letu, iz podatkov pa je bilo mogoče razbrati, da je varnost v Zgornji Savinjski dolini na zadovoljivem nivoju. Na področju javnega reda in miru policijska postaja dobro sodeluje z upravno enoto, kar še posebej velja, ko gre za različne javne prireditve. Problemi so se pojavljali le v nekaterih gostinskih lokalih, ki so obratovali preko dovoljenega delovnega časa, ali pa so se zoper hrup pritoževali sosedje. Policisti so se precej angažirali tudi pri preventivnih aktivnostih za zmanjšanje uporabe pirotehničnih sredstev, kjer pa je bil gre pogosto za družinske spore. Skoda zaradi kaznivih dejanj je bila lani za dobro polovico manjša kot leto pred tem, kar je vsekakor zelo pozitivno. Raziskanost kaznivih dejanj se je s 75 povečala na odličnih 80 odstotkov, med nerešenimi zadevami pa še naprej ostajajo požigi na Pobrežjah. Mozirski policisti so v letu 1996 zabeležili porast mladoletniške in upad otroške kriminalitete. V prvem primeru gre predvsem za povratništvo. Kršitev mejnega Poleg komandirke PP Mozirje Olge Fajmut-Kladnik sta na razgovoru sodelovala tudi njen pomočnik Beno Balažič in Karel Turk iz UNZ Celje (foto: Ciril Sem) učinek za razliko od leta prej, ko so bile v ta namen na razpolago nagrade, enkrat manjši. V letu 1996 so zgornjesavinjski občani podali šest pritožb na delo policije (eno več kot v letu 1995), ki jih je nato obravnaval urad načelnika UNZ v Celju. Izkazalo seje, da nobena od pritožb ni bila utemljena. V lanskem letu so beležili tudi 10 požarov, tri gorske nesreče, eno eksplozijo ter devet iskalnih akcij. Na področju kriminalitete je število kaznivih dejanj poraslo za 7 odstotkov in pol, kar pa ni zaskrbljujoče, saj so bila kazniva dejanja bistveno lažja v primerjavi s tistimi pred letom dni. Zgodil se je en poskus umora, osem kaznivih dejanj z lahkimi telesnimi poškodbami in štiri kazniva dejanja s hudimi telesnimi poškodbami. Na tem področju režima ni bilo, pač pa so evidentirali 30 kršitev zakona o tujcih. Na območju Policijske postaje Mozirje, podatke je posredoval pomočnik komandirke Beno Balažič, se je lani pripetilo 217 prometnih nesreč, ki so jih obravnavali policisti, v njih so tri osebe izgubile življenje, 34 pa se jih je poškodovalo. V 19 primerih so bili udeleženci prometnih nesreč otroci. Vzroki za prometne nesreče so enaki kot v državnem merilu, torej gre predvsem za neprilagojeno hitrost in nepravilno stran oziroma smer vožnje. Pomembno je tudi to, da v vseh treh nesrečeh s smrtnim izidom udeleženci niso upoštevali varnostnih ukrepov: motorist ni nosil zaščitne čelade, peška ni nosila kresničke, traktor pa ni imel zaščitnega loka. Olga Fajmut-Kladnikje opozo- rila še na velike prostorske probleme, s katerimi se na postaji srečujejo mozirski policisti, in s tem v zvezi omenila, da potekajo razgovori med načelnikom UNZ Celje in mozirskim županom, kje poiskati primerno rešitev. Ob tem je predstavnik celjske UNZ, Karel Turk, ki je tudi sodeloval na razgovoru, dodal, da želi policija vzpostaviti partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi, možnost formalnega sodelovanja pa se kaže predvsem preko sosveta načelnika upravne enote. Zgornjesavinjski župani in županja so v svojih razmišljanjih izrazili zadovoljstvo z delom mozirske policijske postaje in izpostavili nekatera odprta vprašanja, kot na primer: cestne ovire na Ljubnem in v Mozirju, mamila v Nazarjah, prometni režim na mozirskem trgu, izsiljevanje otrok v mozirski šoli, obratoval- ni čas nekaterih lokalov... Predstavniki policije so pojasnili, da soglašajo s predvideno postavitvijo cestnih ovir na kritičnih mestih, kot je denimo Šolska ulica v Moziiju, da za ureditev prometnega režima na mozirskem trgu poleg ureditve večjega parkirišča predlagajo enosmerno ureditev prometa, in da kljub večkratnim kontrolam lani niso našli mamil, letos pa beležijo en primer, ko je nekdo posedoval mamila za preprodajo. Proučili so tudi primere domnevnega izsiljevanja šolarjev s strani njihovih starejših vrstnikov, ki so šolo že zapustili, vendar tovrstnih oškodovancev ni bilo. Glede kršenja delovnega časa gostinskih lokalov pa redno obveščajo tržnega inšpektorja, kije po zakonu pristojen za ukrepanje- Franci Kotnik bWč servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 VELIKA IZBIRA SCOOTERJEV PIAGGIO 50 o ZIP 50 O ZIP 50 FACT RIDER o TAYPN00N 50 o NRG 50 o Cl/ERA 125 4T o HEXAGON 150 150 ccm: ZŠAM Zgornje Savinjske doline Vzrok za slabe razmere je v katastrofalnih cestah Šoferji in avtomehaniki iz Zgornje Savinjske doline so se na rednem letnem zboru, tako kot že nekaj let doslej, zbrali v Gornjem Gradu. Številno udeležbo so dopolnili poveljnik slovenskih uniformirancev Franc Rebec, predsednik regijskega odbora ZŠAM Lojze Čobec in župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Predsednik organizacije, ki združuje šoferje in avtomehanike Zgornje Savinjske doline, Franc Tkavc je v svojem poročilu jasno poudaril problem slabih cest, ki že tako slabe cestne razmere še dodatno slabšajo. Kljub uspešnemu sodelovanju s policijo se razmere ne izboljšujejo, še vedno je velik problem pomanjkljiva signalizacija pri osnovnih šolah. Velike nevščečnosti povzroča tudi slabo obvladovanje prve pomoči voznikov. Da bi problem vsaj delno ublažili, so na združenju odločeni organizirati tozadevni tečaj. Lansko leto so člani sodelovali pri urejanju prometa na vseh večjih prireditvah v Savinjskem gaju in na prvi šolski dan. Poudarjeno sodelovanje s policijo v lanskem letu se vsaj na občnem zboru ni potrdilo, saj na slabo voljo prisotnih predstavnika policije ni bilo. S temje izpadlo tudi poročilo policije in enako tudi sveta(ov) za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Dejstvo, ki zaskrbljuje. Združenju je uspelo brez hudih pretresov rešiti tudi zaplete z bivšim predsednikom Viktorjem Kovačem, še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje lastnine bivše avto šole. Zupan Toni Rifelj, hote ali nehote je reševal čast županov doline, je v svoji razpravi najprej osvetlil prometne razmere v občini Gornji Grad. Se vedno ostaja nerešeno vprašanje avtobusne postaje, ki je povezano s prometnim zamaškom skozi center kraja. Poudaril je potrebo reševanja črnih prometnih točk, velik problem je cesta proti Lučam, predvsem pa bo potrebno še bolj kot doslej poskrbeti za varnost otrok, ostarelih in kolesarjev. Preventivno delovanje, bo po županovem mnenju doseglo boljše rezultate kot vsa prizadevanja policije, čeprav so ti uspešno in korektno opravljali svoje naloge. Zavzel se je za ponovno formiranje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za celo dolino, saj od petih trenutno deluje le svet v Nazarjah. V letošnjem letu si bodo v združenju prizadevali končno pridobiti lastne prostore, sodelovanje z policijo in šolami skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je njihova temeljna naloga in poslanstvo, preko katerega bodo poskušali izboljšati cestno prometne razmere. Edi Mavrič Delovno predsedstvo občnega zbora (foto: Jože Miklavc) Po podatkih, s katerimi razpolaga cestni inšpektor, smo v preteklem letu vsi mobilni prebivalci Slovenije obiskali sodnika za prekrške. Zaradi prometnega prekrška, da ne bo pomote. Nič tragičnega, poreče cinik, vendar je tragedija, da smo ob tem “pridelali” 150 mrtvih na milijon prebivalcev. V primerjavi z Evropo lahko mimo govorimo o samomorilskem početju. Pa se tega svojega neodgovornega početja sploh zavedamo? Nikakor ne gre iskati opravičila v slabih cestah, ki velikokrat tega imena ne zaslužijo. Sajjih vendar v zaverovanosti lastnega vseznanstva poznamo kot svoj lastni žep. Kaj torej storiti, kje so možnosti osveščanja, če vsakodnevni potoki krvi, s katerimi se napajajo slovenske, in tu zgornje-savinjske ceste niso prav nobena izjema, nikakor ne treznijo. Naravnost in v prispodobi. Velika potreba po strokovnem delu, se je slišalo na letnem zboru šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline. Iz poročil, ki sojih podali njihovi predstavniki, je preventivno delovanje evidentno, vendar se temu ob bok takoj postavlja vprašanje, zakaj ni bilo podano poročilo policije. Državna služba, vsesplošno usposobljena in kot taka prva poklicana ter dolžna s preventivno vzgojo vplivati na zaskrbljujoče stanje, ki vlada tudi na cestah Zgornje Savinjske doline. Represivno vzpostavljanje reda je seveda velikokrat koristno, vendar praviloma nikoli vzgojna metoda. Prepoceni bi izzvenelo vrednotiti sodelovanje med ZŠAM in policijo samo po nepodanem poročilu, gre vendarle za vsebinsko delo, ki se bolj ali manj dopolnjuje. Prav tako ni mogoče najti pametnega opravičila za odsotnost predstavnikov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Iz nekdaj enotnega, ki je “pokrival” celo dolino, je bilo imenovanih pet preventivnih svetov, ki razen v občini Nazarje ne delajo nič ali pa zelo malo. Gre tu za nepripravljenost ali celo za podcenjevanje šoferskega zbora, odgovor lahko podajo pristojni imenovani s strani občinskih svetov. Kot da vlada popolna stihija na tako življenjsko pomembnem področju, kar prometna varnost in preventiva brez dvoma je. Mar ni predlog gornjegrajskega župana Tonija Riflja po ponovnem formiranju sveta za celo dolino poceni všečnostna manipulacija? Kot da niso prav občine krepko podpirale ustanovitev lastnih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Očitno je samo imenovanje premalo, zadevi je pač potrebno dati tudi vsebino in življenje, v nasprotnem gre za prepoceni nabiranje političnih točk. Ceste pa bodo še naprej krvave, pa če se vsi mobilni Slovenci dvakrat letno oglasimo pri sodniku za prekrške. Kot da smo pozabili, da je bolje preprečevati, kot pa zdraviti. Edi Mavrič X o M X XT T J X 3, M O Sama sebi prepuščena prometna preventiva?, Vabimo vas k ugodnemu nakupu otroške konfekcije: dekliški kompleti, oblekice, trenirke, kavbojke MACHO z naramnicami... Dnevi kravat! Po vaših željah poslikane svilene kravate in metuljčki po samo 1.500 SIT. Še vedimo vas ob petkih MED 16. IN 19. URO PRIČAKUJE MODNA KREA' TORKA Z BREZPLAČNIMI NASVETI. Slovensko ekološko gibanje 0 sonaravnem turizmu Na Ljubnem je 28. februarja v penzionu Planinka potekal posvet o sonaravnem turizmu v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem. Posveta, ki ga je organizirala Sekcija za ekološki turizem pri Slovenskem ekološkem gibanju, so se udeležili predstavniki občin Zgornje Savinjske doline in koroške regije, člani sekcije, predstavniki turističnih kmetij in predstavniki Kmetijske svetovalne službe. Kot smo že poročali, je udeležence najprej pozdravila županja občine Ljubno, Anka Rakun, in predstavila prizadevanja občine za razvoj turistične dejavnosti. Dr. Franc Pečnik, predsednik Sekcije za ekološki turizem je najprej predstavil Slovensko ekološko gibanje. Poudaril je, da je nujen hitrejši razvoj turizma pri nas, v Sloveniji, ker se turizem lahko kosa v delu EU z razvito industrijo ter nam hkrati odpira vrata za dodatno zaposlovanje. Poseben poudarek je potrebno polagati predvsem na to, da z razvojem masovnega turizma ne bi z leti iz našega okolja izginjala pristnost in domačnost, ki sta še kako pomembni pri turistični dejavnosti na kmetijah. Dr. Pečnik je v nadaljevanju govoril o pomenu razvoja biopridelave na hribovskih kmetijah, ki imajo omejene dejavnike in ki jim glavna kmetijska proizvodnja ne prinaša dovolj visokega dohodka za obstoj kmetije. Poudaril je, da se morajo čimprej formirati nadzorne postaje za sonaravno kmetovanje in definirati cenovna politika za bioproizvode napram industrijskim proizvodom. Razvoj turistične dejavnosti na kmetijah je prisotnim predstavila dolgoletna pospešev-alka za turistično dejavnost na kmetijah v Zgornji Savinjski dolini Marija Bezovšek. Poudarila je, da so bile pred leti kmetije primorane začeti z dodatno dejavnostjo in da so bile investicije za ureditev prostorov za turistično dejavnost na kmetijah bistveno manjše, minimalne tehnične zahteve pa tudi znatno milejše. Še posebej je opozorila, da so kmetije, ki so se urejale za turistično dejavnost, vedno dajale poudarek, da so bili njihovi adaptirani objekti in novogradnje v skladu z arhitekturo vaškega okolja in krajine, v katero sodijo. Kmetijske svetovalke iz Koroške in Zgornje Savinjske doline smo prisotne opozorile na glavne probleme, s katerimi se srečujejo turistične kmetije pri opravljanju te dopolnilne dejavnosti. Naj naštejem le najvažnejše: neurejena zakonodaja za dopolnilne dejavnosti, zelo zahtevna davčna politika, velike težave pri prodaji kapacitet, ostre zahteve za klanje in predelavo suhomesnatih izdelkov ter neugodni krediti za kmetije, ki se urejajo za to dopolnilno dejavnost. Predstavniki turističnih kmetij tako iz Koroške kot iz Zgornje Savinjske doline so opozorili na številne težave, kijih imajo na svojih kmetijah: ni povezanosti med ostalimi turističnimi dejavniki, težave pri prodaji, zasedenost kapacitet le v sezoni, neugodni krediti... Milena Kulovec iz Republiške uprave za pospeševanje kmetijstvaje poudarila, daje zakonodaja za turistično dejavnost na kmetijah opredeljena v gostinskem zakonu, ni pa določena omejitev, do katere se še smatra dopolnilna dejavnost. Za vse dopolnilne dejavnosti se bo obseg omejil v kmetijskem zakonu, ki se že pripravlja. Na koncu posveta je predsednik Sekcije za ekološki turizem dr. Pečnik predlagal formiranje skupine za sestavo odprtega pisma predsednikoma državnega zbora RS in vlade, daje biokmetijstvo, gozdarstvo in prehrano osnova za še hitrejši razvoj turizma pri nas. Bernarda Brezovnik PGD Bočna V znamenju jubileja Gasilci iz Bočne so na minulem občnem zboru analizirali delo preteklega leta, kije minilo brez hujših pretresov. Temu gotovo botruje preventivno delovanje in osveščanje ljudi. Letošnje leto pa je za bočke gasilce jubilejno, 23. avgusta planirajo prireditev ob 90-letnici ustanovitve društva. Za to priložnost načrtujejo razvitje novega prapora, zaradi potreb in dotrajanosti sedanjega avtomobila je v njihovem načrtu tudi nakup novega gasilskega vozila. Precejšnjo vsoto denarja kanijo zbrati s pomočjo občine, njim so namenjena tudi letošnja sredstva iz naslova požarne takse. Nekaj denarja naj bi navrgla tudi nabiralna akcija med krajani, saj so ti vedno znali prisluhniti potrebam gasilcev. Edi Mavrič * KRESNIČKE ^ Obvladovanje lastnih čustev ne izčrtuje robota, prej človeka, ki ljubi, kar večina sovraži; dokazuje breztelesno kozmičnost duha, kateri abstraktno zapolnjuje miselno zmogljivost ljudi. Edi Mavrič Savinjčan PGD Luče Pred temeljito adaptacijo gasilskega doma Prostovoljno gasilsko društvo Luče praznuje letos 85-letnico obstoja. Na nedavnem občnem zboru so se lučki gasilci odločili, da letos pristopijo k temeljiti adaptaciji gasilskega doma, za kar pa bo potrebna pomoč celotnega kraja in tudi občine. V Lučah so postavili prvi (lesen) gasilski dom leta 1912. Zidan gasilski dom so začeli graditi 26 let kasneje in ga dokončali med drugo svetovno vojno. Leta 1958 so ga dogradili, od takrat dalje pa se dom razen vzdrževalnih del ni spreminjal. Adaptacija je sedaj nujno potrebna, zato je občni zbor lučkega gasilskega društva naložil upravnemu odboru, naj pristopi k realizaciji projekta. V minulem letu je PGD Luče največ finančnih sredstev namenilo generalnemu popravilu gasilskega vozila, nabavi opreme za alpinistično enoto in nabavi svečanih uniform. Po dolgih pogajanjih seje uredilo tudi financiranje zgoraj esavinjske gasilske zveze, za delovanje katere lučko gasilsko društvo letno prispeva 298 tisoč tolarjev. Kakor marsikje drugje se tudi v Lučah srečujejo s problemom podmladka. Vrzel nameravajo zapolniti z motiviranjem mladih za strokovno usposabljanje. Ob 85-letnici so lučki gasilci najbolj prizadevnim članom podelili plakete in priznanja, Bogomirju Supinu pa za 65 let članstva kipec svetega Florjana. Po besedah predsednika PGD Luče Janeza Zamernika bo društvo tudi v prihodnje dobro sodelovalo z ostalimi društvi in lokalno skupnostjo. Franci Kotnik VABILO V torek, 25. 3. 1997 vabimo pravljičarje Knjižnice Mozirje in njihove mamice ob 16. uri na lutkovno delavnico, ki jo bo vodila in usmerjala gospa Irena Rajh-Kunaver iz Lutkovnega gledališča FRU-FRU iz Ljubljane. Vabimo tudi predšolske otroke izven Mozirja, da se nam priključijo (zaželena predhodna prijava na telefon 831-292) Knjižnica Mozirje m Glasbena šola Nazarje Koncert komornih skupin Zadnjo februarsko soboto sta v dvorani Glasbene šole Nazarje v gradu Vrbovec Rastopili komorni skupini Akademije za glasbo iz Ljubljane, katerih mentor je doc. Tomaž Lorene. Občinstvo je poslušalo dela Haydna, Paganinija, Lipovška in Martinuja. Trio flavtistke Ane Kavčič, vio-lončelistke Helene Naveršnik in pianista Blaža Puciharja je Tomaž Lorene vodil že v lanskem študijskem letu, duo violinistke Jelene Ždrale in kitaristke Katje Klemše pa je prevzel oktobra lani. Njegovo poznanstvo z mladimi, obetajočimi in simpatičnimi glasbeniki sicer sega že v čase, ko so kot dijaki ljubljanske srednje glasbene šole sodelovali v najrazlične-jših skupinah njegovega komornega razreda in se udeleževali poletnih glasbenih taborov v Velenju in Kopru. Po Lorencovih besedahje ob njihovih sposobnostih in delovni zagnanosti vse našteto še razlog več, daje delo z njimi prijetno in uspešno. Tudi za opis tistega, kar so ta večer slišali poslušalci v dvorani nazarske glasbene šole, seje najbolje poslužiti komentarja Tomaža Lorenca. Trio v G-duru dunajskega klasika Josepha Hay- Galerija Mozirje dna je ob vodilni vlogi klavirja dal dovolj priložnosti tudi flavti, medtem ko je vloga violončela v klavirskih triih takratnega časa še precej zanemarjena. Iz zajetnega opusa Niccole Paganinija sta domačinka Katja Klemše in Jelena Ždrale predstavili koncertant-no sonato v A-duru z enakovredno vlogo kitare in violine. Tri male fantazije za violino in kitaro slov-enskega ustvarjalca Marjana Lipovška so po domiselnosti in pretehtanem zvoku pomembno glasbeno delo, kar seveda velja tudi za dela znamenitega češkega skladatelja Bohuslava Martinuja, kije napisal za zaključek koncerta odigrani trio za flavto, violončelo in klavir. Perfektno muziciranje mladih glasbenikov je omogočilo poslušalcem, da so v dobri uri programa zares uživali, česa podobnega pa si v prihodnje seveda še želijo. Franci Kotnik Klavirski koncert Iztekel se je mesec kulture. V Zgornji Savinjski dolini so ga zaznamovale številne kulturne prireditve, ki so lahko zadovoljile tudi najzahtevnejšo publiko. Med zadnjimi prireditvami je bil klavirski koncert Gregorja Delcjc in Simona Dvoršaka v mozirski galeriji, 25. februarja. Prostor mozirske galerije je bil skorajda premajhen za vse tiste, ki so želeli občutiti neskončno moč glasbe. V prekrasnem ambientu razstave skulptur Benarda Sešla, ki je bila na ogled prav v teh dneh, so dijaki prve celjske gimnazije pripravili glasbeni koncert. Dva pianista, domačin iz Mozirja, Gregor Deleja in Celjan, Simon Dvoršak, sta predstavila svoje bogato poznavanje klavirskih skladb različnih svetovnih skladateljev. Oba mladeniča imata za sabo dolga leta vaj in sedenja pred klavirjem. Gregor Deleja je začel svojo glasbeno pot s 7. leti pri Miri Kelemen. Trenutno obiskuje 9. letnik klavirja. V petem letniku glasbene šole je pokazal tudi zanimanje za kompozicijo. Sprva je skladal lažje klavirske skladbe, s 15. leti pa je napisal svoje prvo večje vokalno instrumentalno delo. Gregor bo naslednji mesec dopolnil 17 let. Simon Dvoršak pa je začel obiskovati ure klavirja s 5. leti pri Miri Bizjak. Zgodaj je pokazal tudi svoje zanimanje za zborovsko petje in korepeticije. Simon je star 19 let. Poleg teh dveh nadarjenih pianistov, so koncert obogatile še 4 dijakinje prve celjske gimnazije: Nataša Krajnc - sopran, Mišela Mavrič -flavta, Martina Gajšek - violina in Sara Chuuya - klavir. Vsi skupaj so s svojim znanjem oblikovali nepozaben večer, ki bo vsem tistim, ki so se koncerta udeležili, ostal v kar najlepšem spominu. Organizatorji so s tolikšno udeležbo dobili vzpodbudo, da se podobnih projektov lotijo še kdaj, ne le ob mesecu kulture. Benjamin Kanjir Turistično društvo Rečica Čitalniški večer Čitalniški večeri so ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja združevali napredne ljudi, ki so ljubili čisto slovensko besedo. V čitalnicah so igrali kratke igre, brali poezijo, peli in se veselili. Podoben večer v čitalnici so v petek in soboto, 7. in 8. marca, organizirali člani TD Rečica ob Savinji. Turistično društvo iz Rečice ob Savinji je zopet poseglo v bogato slovensko kulturno dediščino. Na plan so potegnili spomin na čital-niške večere, ki so dolga leta družili napredno misleče Slovence. Čitalnice so ustanavljali v mestih, večjih krajih in trgih. Z namenom gojitve slovenskega družabnega življenja in varovanja ter gojitve slovenske besede, so v tistih časih čitalnice rasle ena za v svojih pesmih opisuje dogodke, ki se v trenutkih porajajo v njegovi glavi. S posebno sestavo niza slike iz krajev svojega pastirskega službovanja. Pri tem dokazuje svojo težko dosegljivo čutenje opazovanja. Njegove pesmi je izdala Mohoijeva družba. Drugi gost obeh večerov pa je bil Mitja Šipek. Upokojeni metalurg je doma iz Prevalj. Svoje bogato znanje in sposobnosti je Mitja Šipek in Vida Orlovič po “doživeti” monodrami na čitalniškem večeru (foto: Jože Miklavc) drugo. V začetku 20. stoletja so se ob čislanju slovenske besede zbirali tudi na Rečici ob Savinji. Ob poznavanju nemških vplivov, ki so segali globoko v miselnost ljudi, so se prav s spoznavanjem lepote, ki jo ponuja le slovenska beseda, upirali tem potujčevalnim željam. Turistično društvo iz Rečice ob Savinjije na čitalniški večer povabilo pet izvajalcev programa. Za glasbeni del je v petek poskrbela Suzana Hebar s kitaro, v soboto pa je na kitaro zaigrala Katja Klemše, na flavto pa Petra Žerovnik. Svoje pesmi je oba večera prebiral domačin Branko Brezovnik, župnik župnije Gornji Grad. S svojo izpovedno močjo in težo izbranih besed Branko Brezovnik vložil v razvijanje ultrazvočnega aparata za kovine brez porušitve. Poleg svojega poklica se vse življenje ukvarja z ljubiteljsko kulturo. Že 30 let vodi pevski zbor Šentanelski pavri. Za sabo ima tudi že nekaj samostojnih knjig. Posebno skrb pa posveča proučevanju proze svojega rojaka Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. V njegovih delih išče inspiracijo tudi za svoje delovanje. Najbolj je poznan po monodrami Svetneči Gašper, ki jo je širom po Sloveniji in tudi izven nje, odigral že preko petstokrat. Svet-nečega Gašperja je oživel tudi na večeru v čitalnici. Buren aplavz ob koncu programa je dodal še en cvet v šopek delovanja TD Rečica ob Savinji. Benjamin Kanjir Srečanje z dr. Karmen Fürst Akupunktura? Zakaj pa ne?! Zahodna medicina, je medicina, ki jo standardno uporabljamo za svoje zdravljenje, nudi človeku premalo tistega, kar dela človeka za človeka. Je zelo efektivna ob izbruhu bolezni, pred in po njej, ko nastopajo povsem specifične težave, pa nima pravega učinka. Kaj pomaga v teh situacijah in še mnogih drugih, sem se pogovarjal z dr. Karmen Fürst. V Mozirju, v prostorih Zdravstvenega doma, deluje zasebna ambulanta za splošno medicino in akupunkturo. V njej opravlja svoje delo dr. Karmen Fürst. Delo splošnega zdravnika je znano vsakomur izmed nas. Ob tem času oblegamo svoje zdravnike predvsem zaradi gripe, ki napada naše kraje. Obiščemo zdravnika, ta nam predpiše tablete, kakšen čaj, obvezno ležanje in to je vse. V nekaj dneh se človek za silo prebije skozi bolezen in “hajd” v službo. Bolezen je premagana, niso pa premagane težave, ki jih je povzročila. Vsi dobro vemo, da zdravje ni le odsotnost bolezni. Na tem mestu pa nastopi čas za uporabo tradicionalne kitajske medicine. Kitajska razvija medicino že tri do štiri tisočletja. Od naše zahodne medicine jo loči bistven element. Če naša medicina temelji na preizkusih vsake snovi, temelji kitajska medicina samo na opazovanju. Naši znanstveniki npr. rožo razdrobijo na atome, da Društvo invalidov Dr. Karmen Fürst (foto: B. Kanjir) Arhitektonske ovire grenijo življenje 2. marca so se na občnem zboru sestali člani Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov. V nabito polni dvorani kulturnega doma v Nazarjah so pregledali svoje delo in obravnavali težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Posebno pereč problem so še vedno arhitektonske ovire, ki marsikomu izmed njih preprečujejo normalno vključevanje v družbo. Ob razdelitvi občine Mozirje na pet tekmovanja in rekreacija, vse skupaj pa manjših občin, nobeno izmed krajevnih temelji na humanosti in dejstvu, da človek društev invalidov ni izrazilo želje po od- nikdar ne ve, kdaj bo potreboval pomoč cepitvi iz obstoječe zveze. Skupne težave in sočloveka. Po poročilih o delu društva, ki ga problemi, s katerimi se invalidi srečujejo, se tako rešujejo na nivoju društva, ki povezuje invalide s celotnega območja upravne enote Mozirje. V društvu je sedaj 678 članov, od tega je 551 invalidov vseh kategorij. V lanskem letu so zaradi smrti izgubili 23 članov, pridobili pa 75 novih članov. Slavnostni govor občnega zbora je imel župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je povdaril pomembnost vključevanja invalidov v normalno življenje družbe. Ta normalnost naj bi se izkazovala skozi enakopravnost pravic in dolžnosti napram ostalim ljudem. Država bi po njegovem morala sprejeti posebna pravila, ki bi to omogočala. Seveda pa mnogo izmed tega temelji na osveščenosti invalidov, ki lahko skozi svoje prostovoljno delo na nivoju društev in zveze, rešujejo mnoge izmed problemov, ki se pojavljajo. Člani društva z veseljem delujejo v dejavnostih, ki se jim ponujajo. Tu so razni izleti, športna je podal predsednik Anton Gračner, finančnem poročilu in poročilu nadzornega organa, seje pojavilo nekaj perečih vprašanj. Zbora invalidov sta se udeležila tudi župan občine Mozirje in poslanec SLS v parlamentu, Jakob Presečnik, in načelnik upravne enote Mozirje, Darko Repenšek. Po svojih močeh sta odgovarjala na vprašanja invalidov in jim obljubila vso pomoč, ki jo lahko nudita v okvirih svojega dela. Izvolili so novo predsednico za socialne zadeve. Odslej bo to funkcijo opravljala Ružica Plesnik. Občni zbor je s svojim muziciranjem popestrila družina Brinovšek iz Gneča. Po občnem zboru so invalide razveselili člani gledališke sekcije kulturnega društva Mozirje z uprizoritvijo veseloigre V Ljubljano jo dajmo, po igri pa so invalidi in vsi gostje ter nastopajoči pokramljali ob kosilu v Družbeni prehrani. Benjamin Kanjir spoznajo njeno sestavo. Kitajci pa rožo samo opazujejo in se preko tega opazovanja dokopljejo do željenih spoznanj. Kaj pa je akupunktura? Večina ljudi se ob tej besedi spomni na igle, ki jih akupunkturist zabada v določene točke človeškega telesa. Prav imajo, vendar s to razliko, da to ni nič strašnega ali bolečega. Akupunktura je veja kitajske medicine. Tradicionalna kitajska medicina meni, da či (življenska sila), teče vzdolž meridianov (kanalov) od pljuč po ostalih kanalih do jeter. En ciklus kroženja traja 24 minut. Zapora na enem ali več meridianih povzroča bolezen. Akupunkturist želi vrniti zdravje z vbadanjem igel na določena mesta na prizadetih meridianih. Vbadanje sprošča bioenergetske zastoje in pripomore k temu, da se telo samo zdravi. Dr. Fürstova seje začela ukvarjati s to vejo medicine leta 1991. Leta 1993 je na seminarju na Kitajskem pridobila certifikat, ki potrjuje njeno usposobljenost in poznavanje akupunkture. Za delovanje v tej smeri se je odločila predvsem zaradi tega, ker je želela svojim pacientom ponuditi nekaj več. Prav tako ne želi postati rutiner, pri tem pa si pomaga s stalnim izobraževanjem. Akupunktura jo privlači tudi zaradi tega, ker želi pomagati človeku že takrat, ko nastopijo določene težave, ki pa še niso bolezen. Ta veja kitajske medicine ima širok spekter delovanja. Premaguje akutna stanja, visoke temperature, gripe, razna vnetja, odvisnosti, hitreje celi rane, zmanjšuje bolečine... Bioenergetski princip sta ying in yang. Eno nastaja iz drugega, ravnotežje obeh pa je zdravje. Akupunktura daje možnost ustvarjanja tega ravnovesja. V svetu že okoli 40% ljudi išče pomoč alternativnih ved. Tudi v Sloveniji so našle svoje mesto, vendar zavarovalnice še ne krijejo stroške tega načina zdravljenja. Kakor pravi dr. Fürstova, je najpomembnejši odnos med zdravnikom akupunkturistom in pacientom. Pri prvem srečanju postavi zdravnik bolezensko sliko in določi način in metode zdravljenja. Običajno je to okoli 10 seans, ki trajajo po pol ure. Pri raznih kroničnih obolenjih, pa je potrebno ciklus po določenem času ponoviti. Akupunktura že dolgo ni več le ena izmed alternativ, ki se ponujajo bolnemu človeku. Njena uporaba je prerasla tesne okvire, ki so jo morda v začetku omejevali. To je dobro, saj bolnemu človeku zdravje pomeni tisto bogastvo, za katerega bi se odrekel vsemu drugemu. Benjamin Kanjir Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil pse PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928 DELOVNI ČAS: VOZILA Z MOTORJEM 1.3iin VW MOTORJEMA 1.6, 1.9 D KREDIT DO D+2% DALJE,, LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV PRODAJA RABLJENIH VOZIL MIZARSTVO NADLUCNIK SANDI S-P-CVETLrlCNA IJL. 16, 3331 NAZARJE TEE- 063 / 832 - 051 PO KONKURENČNIH CENAH IZDELUJEMO KVALITETNE VRTNE UTE, MANJŠE VIKENDE (brunarice) ipd. Pokličite na telefonsko številko 832 - 951 in pogovorili se bomo o vaših željah in zahtevah I Ponudba rabljenih vozil MODEL 1. GOLF syncro 1,8 I. 96 CEHA 3.000 km 2. AUDI 80 1,6 I. 87 27.000 DEM 115.000 km 3. GOLF CL 1,8 I. 94 11.000 DEM 72.000 km 4. GOLF JXB 1,3 I. 90 18.300 DEM 105.000 km 5. VW Transporter kombi I. 93 9.000 DEM 250.000 km 2,4 D DMR 1+8 sed. 6. VW Transporter kombi I. 96 17.000 DEM 1.000 km KMR 2,5 TDI 1+8 7. AUDI A6 Evropa 1,8 I. 96 39.000 DEM 1.000 km 45.000 DEM Vozila je možno kupiti na kredit ali leasing. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška c. 7 d 3320 Velenje tel. 063/ 852 955 in 856 824 fax: 063/ 86 28 84 S v ^lUbno ob tel: 841-512 mi* PAMPERS PLENICE..... 1499,00 PERSIL 2,4 KG........ 699,00 MILKA 100 GR.......... 99,90 POMARANČE............. 99,00 ZEMLJA GARTENTORE 80 L. 1299,00 SAMOKOLNICE......... 4400,00 KRMILNA PŠENIČNA.......27,20 KORUZNA KRMILNA....... 30,35 KIP RIFUZA.............43,05 KORUZA RIFUZA......... 31,40 B.P.D. , 25,90 . 28,90 .41,00 . 29,90 KRMILA V RIFUZI PRIPELJEMO V BIG BAG VREČAH PO 400-600 KG. BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Mod infjcnnacij ■o 0 a X o vi > t 0 ■f 1 0 El V 3 •- )W ■B s; y 0 .. ax Marinet je trženjsko informacijska mreža, s pomočjo katere posredujemo potrošnikom telefonske informacije o izdelkih in storitvah na slovenskem trgu. Velikokrat iščete odgovore na različna vprašanja, na primer kdo izdeluje določen izdelek, kje ga lahko kupite, kakšni so plačilni pogoji... A namesto tega, da bi sami iskali odgovor s tekanjem po trgovinah in ostalih podjetjih ali v nedogled vrteli njihove telefonske številke, lahko pokličete nas. Brezplačne informacije o ponudbi posredujemo na telefonski številki 063/441-441 - vsak delavnik od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Odslej bomo z aktualnimi informacijami o izdelkih in storitvah seznanjali tudi bralce Savinjskih novic. V vsaki drugi številki časopisa bomo pripravili podrobnejši pregled izdelkov ali storitev, ki se nanašajo na temo meseca iz prejšnje številke. Poleg tega vas bomo informirali o zanimivejših ponudbah iz naše baze podatkov. Tokrat smo zbrali informacije o mojstrih, ki polagajo keramične ploščice, o pečarjih. Kljub vztrajnemu iskanju in poizvedovanju po pečarjih smo našli v Zgornji Savinjski dolini le enega takšnega mojstra. Zato smo vzeli pod drobnogled širše območje in preverili, kdo se s tem ukvarja. Tesle 6, Žalec. Tel.: 0609/612-283. ♦ Zik, Bešič Hase s.p., Ul. Talcev 5, Žalec. Tel.: 063/712-861. ♦ Vikigrad d.o.o., Loče 18, Šmartno v Rožni dolini. Tel.: 063/772-720 ali 0609/614-104. Po želji priskrbijo tudi material po konkurenčnih cenah. ♦ Keramik d.o.o., Medlog 7/b, Celje. Tel.: 063/451-349 ali 0609/623-477. Servisi zelene tehnike ♦ Podjetje iz Celja ima servis drobne kmetijske mehanizacije in rezervne dele za vse vrste motokultivatorjev, električnih agregatov, rotacijskih kosilnic, motornih žag, hidravličnih stiskalnic in škropilnic. ♦ Servis, prodajo in zastopstvo znamk Husqvama, Stihi, Flymo, Tomos in Acme vam nudi mariborsko podjetje. Prodajni program obsega motorne žage, kosilnice, škropilnice in razne kmetijske pripomočke s pripadajočo opremo. Poleg tega vam nudijo še rezervne dele za vse naštete blagovne znamke. ♦ V Braslovčah ima sedež podjetje, ki ima pooblaščen servis za rotacijske kosilnice znamke Jonsered, Husqvama, Viking, Murray, Harry, Ram & Ponudbe podjetij in podjetnikov, ki so vključeni v Marinetovo trženjsko informacijsko mrežo V razmislek iskalcem zaposlitve pa tole: nekateri mojstri imajo toliko dela, da sploh niso želeli objaviti svojega naslova. Pečarji ♦ Ročnik Janez s.p., Volog 11, Šmartno ob Dreti. Tel.: 063 845-177. Ukvarja se tudi s postavljanjem lončenih peči in štedilnikov na trdo gorivo. ♦ Kotnik Igor s.p., Nikole Da in Caste Garden, ter servis za ročne kosilnice Jonsered, Stihi, Husqvama, McCullough, Tanaka. Sicer pa popravljajo tudi ostale kosilnice in motorje na vrtnih kosilnicah znamke Briggs & Stratton. Rezervne dele in dodatno opremo imajo na zalogi. ♦ V Ljubljani je servis rotacijskih kosilnic znamk Husqvar-na, Viking, Homelite, Flymo. Imajo vse rezervne dele zanje, dodatno opremo pa naročijo le 063 441 441 na vašo željo. V istem podjetju vam nudijo še ročno orodje Wolf in Felisati; stroje za lesno industrijo, motorne žage in kosilnice; električne kose; žage ... So tudi zastopniki za Tomos, Stihi, Dolmar Homelite, Metado, Wolf in Husqvama. ♦ Podjetje iz Ptuja ima trgovino in servis malih kmetijskih strojev, kot so: motorne žage, škropilnice, kosilnice, kultivatorji, vodne črpalke... Imajo pooblaščen servis za rotacijske kosilnice znamk Rally, Murray, MTD, Homelite, Alpina, Jonsered, Pan Agra, Alko, Husqvama, Muta, Ram & Da, Tomo Vmkovič in za ročne kosilnice znamk Stihi, Jonsered, Tanaka, Alpina, Husqvama, Partner, Mc-Cul-loch, Solo, Wed Weter, Homelite, Tori in Sachs Dolmar. Poleg tega vam servisirajo še strižne kose znamke Batuje, Gutbrod, Viking, Gilarda in Sabo. Na zalogi imajo rezervne dele in dodatno opremo. Urejanje vrta ♦ S storitvami za rastlinsko pridelavo se ukvarja podjetje iz Dramelj, kjer se lotevajo vzdrževanja in urejanja javnih površin, parkov in zelenic ter hortikulturnega projektiranja. ♦ V Braslovčah je podjetje, ki izvaja načrtovanje okolice, domov, parkov in rekreacijskih površin. S košnjo, gnojenjem, pomlajevanjem trave, okopavanjem, pletjem in varovanjem rastlin vzdržujejo že obstoječe nasade. V njihovem vrtnem centru pa nudijo veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic, trajnic, drevnic, grmovnic, enoletnic. Ponudba zajema še profesionalna gnojila in zemeljske substrate, pesticide, orodja za vrtičkarje in profesionalne vrtnarje, dekorativni in aranžerski predmeti pa so na voljo v darilnem butiku. ♦ Strokovnjaki iz Prebolda se ukvarjajo s podiranjem in obžagovanjem drevja ob cestah, objektih in napeljavah, opravljajo tudi sanacije poškodovanih starejših dreves (drevesna kirurgija) in odstranjujejo panje že podrtega drevja. Betonski izdelki ♦ V Teharjah pri Celju izdelujejo in prodajajo betonske izdelke: tlakovce različnih barv in oblik, travne plošče, betonske plošče, robnike, opeko, podstavke za senčnike in fontane, podstavke za mize in klopi, zbiralnike vode, škarp-nike, armirane koritnice in plošče, element kompostnika, rešetke za zbiralnike, različna cvetlična korita, vaze, cvetlične stebre, vrtne umivalnike, klopi v kombinaciji les-beton. Ponujajo tudi mize in klopi posamezno ali garniture, vse vrste kaminov, vinogradniške stebre, stopnice, betonske cevi in beton za plavajoče pode. ♦ Podjetje iz okolice Podčetrtka izdeluje fasadne plošče, okrasne stebričke ali balustre, tlakovce v obliki črk H in T, cvetlična korita in vaze, vrtne unikatne kamine, stebre za ograje in vinograde ter travne in talne plošče. Zanimivost ♦ V Sevnici je podjetje s ponudbo čiščenja vseh hišnih odtokov in kanalizacij pod visokim vodnim pritiskom. Ukvarjajo se s sanitarnimi popravili in sanitarno-higien-skimi čiščenji, praznijo septične jame in vršijo televizijske preglede cevi in odtokov, odvažajo vse vrste odpadkov in odstranjujejo apnenčaste in betonske obloge ter cementne mešanice. Servisni program njihovih storitev zajema tudi odvoz in čiščenje bencinskih, oljnih in maščobnih lovilcev. Peugeot 406 break Francoz nad Francozi Renault laguna grandtour je dobila močno konkurenco, in sicer “levčka” nad “levčki”! Seveda, govora je o novem peugeotu 406 break! In kaj nam nudi to razkošje prostora, ki nam ga ponuja AVTO CELJE? Peugeot break j e logična izpeljanka klasične limuzine 406, ki ponuja precej več prostora, saj je glede na limuzino daljši za 15 cm, in tako meri spoštljivih 4,725 metra. Razliko boste opazili tudi v ceni, ki je za približno 2500 DEM višja, vendar, povem vam, se splača! Peugeot je v grupaciji PSA edini v privatni lasti, kar se odraža tudi v kvaliteti izdelave, ki se približuje nemškemu nivoju. Notranjost je izdelana iz kvalitetnih materialov, sedeži in volanski obroč bodo uspešno pripomogli k udobnemu počutju voznika, zvočna izolacija pa vas bo pripeljala do težko pričakovanih trenutkov tišine. Centralno zaklepanje, servo volan, dvojna parabola na levem zunanjem ogledalu, dežni senzor za brisalce (pozdrave pošilja mercedes E), ogledali v senčnikih, deljiva zadnja klop, koda pred krajo, dve zračni vreči in ABS, kakor tudi bočne zaščite, vam bodo omogočali varno in zanesljivo vožnjo. Podvozje je klasično, vendar nič več francosko mehko, prej bi rekli, da se Francozi približujejo Nemcem. Le sedeži so še vedno malce premehki in prekratki v sedalnih površinah, vendar ne pustite se zapeljati! Skrivnost406 breakaje v njegovem prtljažnem prostoru, ki meri spoštljivih 526 litrov, ob zloženi zadnji klopi pa kar 1.741 litrov. To ga postavlja med rekorderje v svojem razredu. Če vas ne zadovolj i velikost prtljažnega prostora, v katerem je tudi zasilno rezervno kolo (vendar nič več spodaj temveč v prtljažnem prostoru), potem pa tudi ne vem! Vam je pet sedežev s petimi vzglavniki premalo? Ni problema, rešitev je tu! Naročite izvedbo familiäre, ki vam ponuja sedem udobnih sedežev, za sedem palčkov... Vendar pozor, “hupa” je še vedno francosko v obvolanski ročici. Vendar, zakaj pa ne?! Le pazite, da ne sprožite airbaga! In če ne veste, kam z drobnarijami, predalov je dovolj. Motorji, vsi 16 V, varčni in zanesljivi. Za naš trg najbolj zanimiv 1,8 litra s 110 KM ali p£za davkoplačevalce 2,0 litra in 132 KM. Diesel? Francozi so malce preveč povrtali “mašino” in dobili nerodnih 1.905 cm3, kar sodi pri nas v višji davčni razred, in to pomeni, da zaenkrat pri nas ne bo na razpolago dieselskih različic. In kakšni so občutki? Najprej avto ne vžge, ker ne vtipkam kode! Nato pa tišina. Sedeži udobni, nastavljivi, kakor tudi volanski obroč. Prestavna ročica lepo tekoča, nezatikajoča z malce predolgim hodom. Motor 110 KM, prožen že iz nizkih vrtljajev in tih, kakšen dodaten konjček pa ne bi bil odveč... Zavore zanesljive. Vodljivost več kot odlična. Skratka užitek, zadovoljstvo! Resje! Tale “levček” prekaša grandtourja, roko na srce. Kvaliteta, hrupnost, vodljivost so na njegovi strani. Vendar na svetuje še toliko avtomobilov... Pravijo, daje lev kralj živali! Ali velja to tudi vtem primeru? Juupi! Če je 406 za vas prevelik, se odločite za prenovljenega 106 (najmanjši je brez carine) ali 306, ki je sedaj na voljo tudi v break izvedbi. Vendar pozor! V letu 98 se pustite zapeljati z novim 206. Le namig, splača se počakati! Sicer pa - AVTO CELJE je “dealer” za naše območje. Ogledate, pretipate in preizkusite lahko vse tipe peugeotov na Ljubljanski v Celju, kjer vam bodo ponudili tudi dodatno opremo. Dosegljivi so tudi na tel. 484-484 in GSM 041-667-858. Če imate čas, se oglasite, gotovo vas bodo veseli. Nissan primera GT, nahranjena s Popajevo špinačo! Novi GT je sodobnejše oblike s pospeškom 8,8 do 100 km/h in končno hitrostjo 218 km/h. Vendar ker v hitrosti ni vse (je pa veliko), je bogatejša tudi oprema. Serijsko 15-colska platišča, močnejše zavore, športno podvozje, športni sedeži, zeleno osvetljeno ozadje merilnikov in klima naprava. Toyota - razkošje prostora! Nova toyota corolla v stilu renaulta scenic. Prostora je za 6 potnikov in to na samo 4,14 metra dolžine. Sedeži so v treh vrstah, zadnja vrsta pa se lahko pomakne za 30 cm naprej, kar občutno poveča prtljažni prostor. A6 z novo “ritko” brez “celulitastih” odbijačev, novo tehniko in novim krogom kupcev? Serijsko, kar vam srce poželi, varnosti na pretek, cena pa v šelestečih bankovcih, kredit ali leasing. Narejen tudi za SI ceste! A - razred v baby oblek’ci! Mercedes A z dvojnim dnom, kar pomeni 20 cm višje sedenje in obilo varnosti, sedeži so variabilni, motorji varčni... Le kupce še počaka, pa bo! Kuliurno-zgodooinski spomeniki Piše: Aleksander Videčnik Podvolovljek - podružnična cerkev sv. Antona Puščavnika Cerkev sestavljajo zvonik z zvonasto laternasto pločevinasto kapo, pravokotna ladja, nekoliko ožji, a enako visok pravokotno zaključen prezbiterij. Temu je na jugu prizidana pritlična zakristija. Zunanjščina cerkve je preprosto oblikovana. Najužni steni ladje so pod beleži vidni sledovi starejših figuralnih poslikav. Notranjščino ladje členijo štirje pari pilastrov, ki nosijo štiri plitve kupole. Zidana pevska empora počiva na dveh toskanskih stebrih in treh križnih obokih. Obok v prezbiteriju je križen. Slikarijo v cerkvi je leta 1906 opravil Franc Plesnik. Veliki oltar in oba stranska, kakor tudi prižnico je v začetku tega stoletja izdelal Ivan Cesar iz Mozirja. Križev pot, kakovostno baročno delo, je leta 1733 izdelal Franz Gerard Widiz. V zvoniku najdemo zvon iz leta 1705. Cerkev se prvič omenja leta 1631, tedaj je imela tri oltarje in ravno krito ladjo. Lesene kvadratne plošče tega stropa se nahajajo pri kmetu Obcirju. Zvonik so postavili leta 1830. Leta 1862 pa so ladjo obokali in povečali okna. Cerkev je obdana z obzidjem. Primož nad Ljubnem -podružnična cerkev sv. Primoža Cerkev sestavljajo pravokoten zvonik, pravokotna ladja, nekoliko ožji, a enako visok tristransko zaključen prezbiterij. Na severu je prizidana zakristija. Zunanjščina je preprosta in nečlenjena. Okna so polkrožno zaključena. V zaključku prezbiter-ijaje vidno dvodelno okno s trolistom v ostroločnem polju. Ladjo pokriva banja z dvema paroma kap. Prezbiterij pa je plitva kupola. Glavni oltar je iz leta 1875, stranska pa iz let 1877-78, vsi trije so delo Andreja Cesarja. Orgle izhajajo iz leta 1875, prižnica pa iz leta 1878. Križev pot je iz leta 1880. V ladji visita dve sliki iz 18.stoletja in predstavljata sv. Urbana in sv. Lucijo. Cerkev je leta 1716 pogorela, obnovljena pa je bila leta 1794. V letih 1874-75 so dvignili prezbiterij, obokali vso cerkev, razširili vsa okna in prizidali novo zakristijo. Postavili so tudi pevski kor. Primož pri Ljubnem -podružnična cerkev Matere Božje Cerkev na Rosulah sestavljajo zvonik, pravokotna ladja, ožji konkavno zaključen prezbiterij. K južni strani ladje je prizidana manjša kapela pravokotnega talnega tlorisa z zaoblenimi vogali. Tudi k severni steni je prislonjena podobna kapela, vendar večja in višja. V pazduhi med prezbiterijem in severno kapelo j e prizidana nadstropna zakristija. Kvadraten zvonik v prvem nadstropju preide v oktogon. Etaže delijo kamniti zidci. V vrhnji etaži je osem ostroločno zaključenih okenj, štiri od njih so slepa in poudarjena z maltastami obrobami. Severna kapela je arhitektonsko najbogateje členjena. Obteka jo kamniti talni zidec in profiliran venčni zidec. Vogali so poudarjeni. Ostale površine na zunanjščini so členjene z maltastami talnimi zidci in profiliranimi podvenčnimi zidci. Ladjo pokriva banjast obok s tremi oprogami, ki slonijo na plitvih pilastrih in bogato profiliranem ogredju. V zadnji traveji se obok zaobli proti slavoloku, ki tvori prehod v enako banjasto obokan prezbiterij . Obok v prezbiteriju nosi ena sama oproga, tako da le-ta v vzhodni poli preide v apsidalen sklep. Obok južne kapele ima plitvo kupolo, dočim ima obok severne kapele kupolast izgled in ga nosita dve močni, diagonalno se sekajoči oprogi, ti preideta na sečišču v okroglo polje in počivata na širokih pilastrih iz umetnega kamna, na bogato profilirani gredi. Pilastri z močnimi bazami imajo kapitele okrašene z volutami in rokajem. Vso notranjščino ladje in prezbiterij sta leta 1865 poslikala Jakob Brollo in Tomaž Fantoni. Veliki oltarje iz leta 1882, manjša ob slavoloku iz leta 1844, oltar v južni kapeli je iz leta 1885 in imagostko Madono v niši. Oltar v severni kapeli je bil narejen leta 1846. Križev pot je iz 19. stoletja. Posebno dragocenost predstavlja gotski kelih iz leta 1512, ki je hranjen v župnišču. Jože Hudej-Juvaničnik hrani zanimive fotografije in listine iz preteklosti. Prijazno se odzval naši želji in nam pokazal svoje dragocenosti. Nadvse zanimivaje slika, ki je po mnenju našega sogovornika nastala tam nekje v prvem desetletju tega stoletja pri njih doma. Nanjej je med drugimi tudi zelo znan oblikovalec potic z okolice Tera Jože Poličnik-Ivaničnik. O tem zanimivem človeku je teta Jožeta Hude-ja vedela povedati kopico dogodkov, ki so pričali o tem, daje bil Jože zabaven, šaljiv in zelo spreten ustvarjalec domislenih potic. Poleg tega je marsikaj znal narediti pri hiši, tako tesarska, kot tudi razna druga dela. Jože je bil slabega zdravja in telesno ne preveč močan, pa je zato zatrjeval, da bo naredil potico, ki jo bo lahko nosil, le da bo posebne figure. S tem je mislil na domiselne oblikovalske rešitve. Uspelo mu je narediti vedno kaj presenetljivega in občudovanja vrednega. Njegove potice so bile tudi v obliki raznih naprav, ki so rabile v vsakdanjem življenju. Tako je na sliki vidna brusilnica, ki tiste čase v nobeni hiši ni manjkala. Nekoč je naredil potico, ki jo je nosil na hrbtu na dveh ručah. Pa se je nekdo v cerkvi zapletel v eno izmed ruč. Jasno, daje nastal smeh, čeprav pritajen, pa vendar dovolj Cerkev je bila zgrajena v srednjem veku in se prvič omenja leta 1631 in leta 1642, ko so podrli staro gotsko cerkev. Zvonik so povišali za eno etažo leta 1863, leta 1883 pa so prizidali novo zakristijo. glasen, daje šel župnik pogledati kaj se dogaja tam pod korom. Ko je zagledal Jožeta s svojo potico je le zamahnil z roko in dejal, da gre za cirkus. Seveda ni mislil dobesedno tako, bilje pač navajen, daje Jože vedno kaj ušpičil. Kot je vedela povedati pokojna teta Ivanični-ka, je poticam posvetil veliko pozornost župnik Dekorti, kije navajal ljudi k temu, da sojih delali in nosili v cerkev. Gotovo je s tem preprečil izumrtje lepe stare navade na Ljubnem. Tudi sedanji župnik si prizadeva, da bi navada ostala. Na sliki so z desne proti levi - 1. Marčinkov Miklavž, 2. Globočki Riha, 3. Božičev, ki drži bandero, 4. Dobrovnik s Primoža, 5. Ivanički Janez, 6. Ivanički Jože, 7. Župnek v Teru, 8. in 9. Božičeva poba, 10. Farovški Janez. Seveda so tu navedena povečini domača imena, hvaležni bomo, če nam pomagate k podrobnejšim podatkom. Pa še tale o Ivaničkem Jožetu. Ko je nekoč kopal krompir, je vmes streljal z možnaijem. Seveda seje čulo pokanje daleč naokrog. Ljudje so se zbrali in spraševali kaj neki je, da je treba streljati. Ivanički Jože pa odgovori, da je imel tako ogromen krompir, ni mu bil drugače kos, kot s streljanjem (razstrelitvijo). bjubenske potice Le v romanih lahko beremo o velikih socialnih razlikah, ki so nekoč vladale na vasi. Če so v času fevdalizma na kmetijah živele kar številčne družine in za vse je bilo bornega kruha dovolj, je po letu 1849 prišlo do občutnih sprememeb v odnosih na kmetijah. Te so namreč prevzemali gospodarji, se pravi eden je bil tisti, ki je v hiši odločal, ostali člani družine pa so bili le kot delovna sila na kmetiji. Kasneje je prihajalo tudi do pogostih delitev kmetij na manjše enote, ki pa že niso bile več gospodarsko trdne in revščina se je naselila v marsikateri dom. Danes so pač časi, ko marsikoga preteklost ne zanima, zato si tudi marsikdo ne uspe predstavljati razmere v katerih so živeli naši predniki. Neverjetn zveni trditev, da brat ni poznal brata, ko je šlo za gospodarska vprašanja na kmetiji. Prihajalo je do vsevečjega izkoriščanja in brezpravja v katerem so delali kmečki posli vseh vrst, še slabše pa se je godilo raznim tetam in stricem na kmetijah. Edini poselski red, ki je vsaj za silo urejal Ofersko pismo odnose pri zaposlevanju hlapcev, dekel, pastirjev in podobnih kmečkih delavcev, je izviral iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Seveda je tudi ta bil pisan na kožo delodajalcem. Na vasi smo poznali kmete, kočarje in ofre. To je seveda groba socialna lestvica, pa vendar kar pravšnja, da govorimo o posameznih skupinah na socialni lestvici na vasi. Seveda so bili kočarji poceni delovna sila za kmetije, vendar so se pogosto kar dobro znašli, saj so se priučili raznih rokodelskih veščin in si tako služili kruh. Čeprav niso imeli premoženja, razen morda skromnega stanu, so vendarle bili v določenem pogledu samostojni in marsikateri od njih je postal uspešen rokodelec, veliko je bilo med njimi tkalcev in barvarjev. Pa tudi sicer se niso ustrašili še drugih rokodelskih nalog. Povsem drugače je bilo z ofri. Ti so bili nastanjeni v kočah kmetov in so morali najemnino poravnati z delom. Tudi male krpice zemlje, da so si kaj pridelali za svoje družine, so morali odslužiti in to ne poceni! Ofer je bil vedno na voljo lastniku koče v kateri je živel. To-pa je onemogočalo, da bi razpolagal s svojim časom in prijel za delo kje drugje. Nekateri so seveda položaj ofrov izkoriščali, k sreči pa ne vsi! Kako je bilo hudo razberemo iz pisma, ki nam ga je posodil Jože Hudej s Tera. Očitno je pisec pisma bil bratranec gospodarja, saj ga tako naziva. Pa prisluhnimo vsebini - ...lepo te prosim, da boš mi pri štantu nomalo jenjah Prej dve leti sem že vorngi plačal. Zdaj to leto še pa ne vsega. Kir sem malo zaslužil, pa to ko si mi pisal bom že plačal kolikor bom mogel. No pa streho bom popravil, zdaj še ne teče toliko noter. Pa kašta tudi slabo stoji, ki so polci pognili. Pa bom že nomalo podprl, da se ne bo podrlo... Zdaj bom nehal služiti, pa bom bolj tu pri tebi. Bo že Boga dal, da bom plačal, čeglih sem bolehen in slabo zaslužim, le malo potrpi.... Vsebina dovolj jasno prikaže položaj najemnika oferije. . Za slovensko besedo Bili so časi, ko si je slovenska beseda le s težavo utirala pot v javno življenje. Posebno na takoimenovanem Štajerskem je bila nemščina v ospredju. Če razmislimo o besedah, ki jih je dr. Josip Vošnjak napisal v svojih Spominih na čas, ki gaje prebil kot zdravnik konec prejšnjega stoletja v Slovenski Bistrici, daje lahko slovensko občeval le z nekaj družinami v kraju. Tudi šole so pod vplivom tedanjih nemško-nacionalcev dajale prednost nemškemu jeziku in šele v času, ko je Anton Martin Slomšek kot cerkveni knez nadziral šolstvo, je polagoma prodirala slovenska beseda tudi v naše šole. Današnji rod si morda niti ne more predstavljati časov v katerih je bila slovenska beseda ocenjevana s strani tujcev, ki so vladali pri nas, kot jezik hlapcev. Morda bi veljalo priporočilo, da si naj številni ljudje, ki tako ali drugače odločajo o usodi našega naroda, bolje ogledajo zgodovino, saj bodo le na ta način spoznali nevarnost, ki preti vsakemu malemu narodu s strani velikih narodov tako v ekonomskem, kot tudi v narodnostnem pomenu. Zgodovina je najboljša učiteljica! Naši predniki so se že kmalu po ukinitvi fevdalizma zavedali, da morajo biti enotni in vztrajni v rabi domače govorice, če se želijo obdržati. Po vaseh so nastajale skupine, ki so pod vodstvom učiteljev ali duhovnikov skrbele za negovanje domače omike. Nastale so pevske skupine in čitalnice. Kako zelo so si prizadevali tedanji zavedni Slovenci pove dejstvo, da domala ni bilo kraja kjer ne bi delovala kakšna kulturna skupina. Pozneje so zakoni omogočali ustanavljanje društev in kmalu so vznikla kulturno - prosvetna društva v okvitu katerih so gojili slovensko pesem in besedo. Pred dnevi mi je gospa Marija Pečovnik iz Luč poslala zelo zanimivi sliki, ki sta v resnici razglednici. Ena prikazuje prizor iz igre Lurška pastirica, druga je očitno iz neke druge igre. Obe pa nosita na sprednji strani napis K.S. Izobraževalno društvo v Lučah. Gospa navaja, daje igra Lurška pastirica bila igrana leta 1911. Po sliki, ki je delo celjskega fotografa Picka, bi smeli celo domnevati, da gre za starejši posnetek. Posebnost obeh slik pa je barvna izdaja. Kar pomeni, da sta sliki ročno kolorirani. Z drugimi besedami pomeni, da so Lučani veliko plačali za sliki, ki sojih potem prodajali kot razglednice. pečemo state fotografije Igra v Lučah. Slika naj bi predstavljala prizor iz igre Lurška pastirica. Marija Pečovnik je poslala še eno, ki je podobna objavljeni. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pomen in organiziranje paše na planinah V slovenskem prostoru imamo 270 planinskih pašnikov, ki obsegajo 24.000 ha, povprečna velikost je 90 ha. V letu 1996 je 2.700 koristnikov prepaslo 1.800 molznih krav, 1.100 presušenih krav, 5.000 plemenskih telic, 500 konj, 2.100 komadov mlečne drobnice in 7.500 komadov mesne drobnice. Skupaj torej 8.500 GVŽ ali 3 ha na GVŽ. Prirejenega je bilo 1,500.000 1 mleka in 470.000 kg mesa. Podpora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila 80. MIO SIT za vse planine. POMEN SLOVENSKEGA PLANINSKEGA SVETA - varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine - kot poseben gospodarski prostor z urejeno krajino - za živinorejo v goratem in hribovitem svetu CILJI RAZVOJA - ohranjanje in razvoj kakovosti prostora - razvoj tradicionalnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo) - nove dejavnosti in viri zaslužka (turizem, predelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, intelektualne storitve ...) - plačilo opravljenih posebnih funkcij v prostoru KAJ SMATRAMO KOT PLANINSKI PAŠNIK - to je zemljišče v gorovju nad mejo stalnih naselij ali kmetij, ki služi pretežno za pašo - na planinah so lahko objekti - pašniki so obljudeni le v času paše - živina je na paši vse poletje in se ne vrača v dolino ORGANIZIRANJE STROKOVNIH SLUŽB - Komisija MKGP za planinske in skupne pašnike ustanovljena v letu 1994 Naloge: iniciativna skupina za organiziranje sistema razvoja planinskega sveta, predlog spodbud za razvoj - Odbor za varovanje planin in gospodarjenje na planinskih in skupnih pašnikih Sestava: predstavniki kmetijstva, varstva okolja, triglavskega narodnega parka, turističnega gospodarstva, lovstva, ribištva in drugih na nivoju uporabnikov, stroke in oblasti. Naloge: sprejem strategije varovanja in razvoja planin in skupnih pašnikov, usklajevanje interesov uporabnikov prostora in predlaganje tekočih ukrepov za izboljšanje stanja. Kontrolna funkcija. - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva - Regijski specialisti za travništvo - Lokalni svetovalci na območjih s planinskimi in skupnimi pašniki Tako organizirana služba pripravi: - navodila za organiziranje odborov pašnih upravičencev - navodila za vodenje katastra planin in skupnih pašnikov - navodila za vodenje statistike rabe pašnikov - navodila za izdelavo in sprejem gospodarskih načrtov s tehnologijo paše - predloge za izboljšanje rabe planinskih in skupnih pašnikov - predloge za zakonodajo s področ- Otrideja bogastvo semen, okrasnih rastlin, gnojil, substratov, zaščitnih sredstev po vaši meri in po meri rastlin... ter najboljše za vaše hišne ljubljence VABLJENI! 1^3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-331J ja planinskega gospodarstva ORGANIZIRANJE GOSPODARJEV - pašne skupnosti - agrarne skupnosti Naloge: sprejem pravil dela in gospodarjenje s pašnikom - regijski odbori za planine in skupne pašnike, po potrebi tudi manjša zaključna območja Naloge: vodi zbiranje podatkov za kataster planin in skupnih pašnikov, vodi statistiko rabe pašnikov na svojem območju, sprejema gospodarske načrte, predlaga in sprejema ukrepe za izboljšanje rabe planin in skupnih pašnikov, ima kontrolno funkcijo - združenje za planine in pašnike Slovenije Naloge: povezovanje z drugimi uporabniki planinskega prostora, vodi kataster planin in skupnih pašnikov v Sloveniji, vodi statistiko rabe planin in skupnih pašnikov v Sloveniji, pripravi strategijo varovanja in razvoja planin in skupnih pašnikov v Sloveniji z vidika kmetijstva, predlaga tekoče ukrepe za izboljšanje rabe pašnikov, ima kontrolno funkcijo. Prebivalcem v gorskih in hribovitih območijih bo potrebno pomagati pri ohranjanju gospodarske moči, predvsem pa plačati njihovo delo, ki je danes vrednoteno samo skozi dohodek, ki ga ustvarita kmetijski in gozdarski del kmečkega prebivalstva ter dopolnilna dejavnost na kmetijah. Vse bolj je potrebno vzpostaviti strokovno delo na področju planšarstva in pašništva v skupni rabi, obnova in vodenje katastra, izdelava gospodarskih načrtov in vsakoletno spremljanje gospodarjenja na planinah in pašnikih v skupni rabe. (Povzetek predavanja mag. Nagliča) Vida Ribič ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Doseganje lanskih planov Sanacije gozdov Gozdovi nazarskega gozdnogospodarskega območja so bili v lanskem letu med najbolj poškodovanimi v Sloveniji. Narušeni gozdovi zaradi imisij, napadov lubadarjev, raznih bolezni in mnogokrat tudi prekomernih sečenj postajajo čedalje lažji plen ujm. Posledice tega so nestabilni gozdni sestoji, s katerimi je treba previdno gospodariti. S posekom najdebelejših dreves v sestoju, ki trenutno prinašajo večje ekonomske učinke, močno zmanjšujemo njihovo odpornost na vplive iz okolja in s tem dolgoročno zmanjšujemo tudi pričakovane dohodke, da ostalih splošno koristnih funkcij ne omenjamo. Še vedno se ne zavedamo v celoti pomembne prisotnosti bukve v naših gozdovih kot graditeljice sestojev. Razlogov je torej več kot dovolj, da se posvetujete z revirnimi gozdarji in skupaj izberete najboljšo pot za gozdove in za vas. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se močno zmanjšuje tudi obseg opravljenih negovalnih del v mladih gozdovih, kjer je mogoče vplivati na uravnavanje mešanosti drevesnih vrst, oblikovanje sesto-jev in s tem na ekološko in ekonomsko stabilnejši gozd. V šestih letih veljavnosti območnega načrta zaostajamo z negovalnimi deli že za tri leta. Ta podatek velja za vse gozdove. V zasebnih gozdovih pa je bila opravljena samo tretjina načrtovanih del. Del krivde je tudi v zmanjševanju republiških sredstev za ta dela. Po podatkih revirnih gozdarjev je bilo v lanskem letu posekano zaradi žledoloma in snegolom 85.018 m3 lesne mase, predvsem smreke. Za sanacijska delaje bilo doslej izplačano 22.281.116 SIT, preostali del, ki je že obračunan, bo izplačan v letošnjem letu. Žled, ki je v letošnjem letu lomil po Sloveniji, nas je le delno oplazil. Zelo učinkovito smo uspeli s pravočasno opravljenimi deli v gozdovih, zatreti prenamnožitev lubadarjev tako, da seje zmanjšal posek lubadark od 27.000 m3 v letih 1993 in 1994 na samo 1.800 m3 v lanskem letu. Pri načrtovanju gozdov vedno računamo na zavest in pripravljenost velikega dela gozdnih posestnikov, da bodo umno ravnali s svojim gozdom in mu tako pomagali prebroditi to krizno obdobje. Ne pozabite vprašati za nasvet svojega gozdarja, sodelovati z njim pri izdelavi gojitvenega načrta v vašem gozdu in pri izbiri dreves za posek. Zagotovo se bo obrestovalo. Vzdrževanje gozdnih cest Leto 1996 je bilo drugo leto, ko smo vzdrževali gozdne ceste v skladu z novim načinom financiranja. V eni lanskih številk Savinjskih novic sem v kratkem predstavil, na kakšen način se zbirajo sredstva za vzdrževanje gozdnih cest. Eno leto sicer ni dolga doba, vendar dovolj dolga, da marsikdo pozabi, in upam, da ne bo odveč, če še enkrat ponovim, katera so ta sredstva. Pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest Plačujejo jih vsi lastniki gozdov v višini 6,9% od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Proračun RS Lastniki cest so lastniki zemljišč, po katerih ceste potekajo, vendar so javnega značaja in jih lahko vsak uporablja. Zaradi tega država prispeva del sredstev za vzdrževanje. Ostala sredstva RS V letošnjem letu so bila to sredstva, ki jih je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor za odpravo poškodb po neurjih. Občinski proračun Del sredstev prispevajo občine iz svojih proračunov. Formirana sredstva v letu 1996 po virih: OBČINA PRISTOJBINE PRORAČUN RS LUČE 7.027.369 4.354.000 LJUBNO 5.6)0.915 4.053.000 G. GRAD 3.456.038 1,536.000 NAZARJE 1.578.413 534.000 MOZIRJE 3.107.415 996.000 ŠOŠTANJ 1.630.569 1.251.000 VELENJE 356.859 249.000 ŠM./PAKI 30.196 23.000 SKUPAJ 22.797.774 12.996.000 Poraba zbranih sredstev: OBČINA REDNO INVEST! C. VZDRŽEV. VZDRŽEV. LUČE 8.851.742 4.953.102 UUBNO 6.163.028 2.693.484 G. GRAD 3.766.5 3 8 2.240.420 NAZARJE 2.296.320 704.154 MOZIRJE 5.984.907 1.010.850 ŠOŠTANJ 2.147.199 1.335.900 VELENJE 748.250 0 ŠM./PAKI 54.643 0 SKUPAJ 30.012.627 12.937.910 OSTALA OBČINSKI SKUPAJ SRED. RS PRORAČUN 3.462.745 6.506.832 21.350.946 0 1.077.100 10.741.015 0 2.314.920 7.306.958 0 1.398.061 3.510.474 0 4.369.342 8.472.757 1.994.500 4.908.187 9.784.256 0 142.391 748.250 0 46.447 99.643 5.457.245 20.763.280 62.014.299 ZIMSKO VZDRŽEV. SANACIJE SKUPAJ 3.179.117 4.366.985 21.350.946 1.884.503 0 10.741.015 1.300.000 0 7.306.958 510.000 0 3.510.474 1.477.000 0 8.472.757 530.000 5.771.157 9.784.256 0 0 748.250 45.000 0 99.643 8.925.620 10.138.142 62.014.299 tŽabe v stiski Konec februarja in v marcu, ko pridejo toplejši dnevi in se led odtali, se prične žabje svatovanje. Zimo so preživele zarite v blato. Vse vrste dvoživk se v tem času množično odpravijo odlagat svoj mrest v stoječe vode. Življenski prostor dvoživk sestavljata dva enakovredna dela. Mrest odlagajo v zelo različnih stoječih vodah, kjer se razvijajo iz jajčeca preko paglavca do mladega osebka. Po končanem odlaganju mresta se žabe vrnejo v svoj letni življenski prostor. Tja se preselijo tudi mlade Živah, ko se preobrazijo iz paglavca. Letni življenski prostor je lahko zelo različen, največ živijo v gozdovih, najdemo jih tudi na travnikih, pašnikih, v naseljih in visoko v gorah. Za življenski prostorje pomembno, da ima dovolj vlažnih mest, kjer se Živah skrivajo čez dan. Koža vseh dvoživk je namreč tako tanka, da se Živah zadržujejo samo na vlažnih mestih. Najpogostejše vrste dvoživk pri nas so sekulje -rjavkaste žabe. Število zelenih žab seje zelo zmanjšalo. Manjše so elegantne sivke ali rosnice z daljšimi nožicami. Najmanjša je majhna zelena žabica -zelena rega, ki rada pleza po grmovju. Največje so krastače, ki se jih še marsikdo med nami boji zaradi številnih vraž in bolj neuglednega videza. V njihovi koži so res strupene snovi, vendar človeku ne škodijo, če se jih dotakne, le roke si je treba kasneje umiti. Močeradi so prav pogosti, v planinah boste srečah črnega planinskega, ki je živorođen. Pupki so se ohranili le v zelo čistih vodah, v izvirih in zgornjih delih potokov. Zanimivo je, da dvoživke pri odlaganju mresta vodi instinkt in se napotijo prav v tisto mlako, v kateri so se razvijale kot paglavci. Pri tem potovanju jih čaka mnogo ovir, najtežja ovira je cesta. Zato na naših cestah konča svoje življenje ogromno dvoživk. Ceste so presekale njihove stalne poti, ko se spomladi množično vračajo odlagat mrest. Pa tudi hitre niso prav posebno. Krastača je med najpočasnejšimi, saj prehodi v eni minuti le pol metra dolžine. To pomeni, da rabi za prečkanje pet metrov široke ceste v najboljšem primeru 10 minut. Možnost uspešnega prečkanja ceste se hitro zmanjšuje z večjo širino ceste in z večjo gostoto prometa. Pri gradnji in obnavljanju cest je potrebno poskrbeti tudi za nemoteno selitev dvoživk. Lahko se zgradi posebne podhode, lahko se zgradi nadomestna mlaka na isti strani ceste. Pri nas so take rešitve redke, zato je bilo potrebno organizirati akcije za prenos Živah preko ceste (Slivniško jezero). Če boste videli ob cesti trikotni prometni znak za nevarnost z žabo, vas ta opozarja, daje na tem delu cestišča ob času ženitve veliko Živah. Zato vas prosim, da zmanjšate hitrost in daste živalim možnost umika. Tudi če ni nobenega posebnega opozorila, je voznik na cesti dožan varovati življenja, tudi živalska. Marsikatero žabo pri povratku v rodno stoječo vodo čaka razočaranje, mlako so zasuli, izsušili ah celo zatrpali z odpadki. Če opazite, da žabe v stiski odlagajo mrest kar po suhem ah v manjše luže, lahko organizirate reševalno akcijo in mrest prenesete v bližnjo večjo stoječo vodo. Večina vrst dvoživk je od leta 1993 tudi zavarovana z uredbo, kar pomeni, da je žabe prepovedano loviti ah celo prodajati. Gostilne, ki imajo v svoji ponudbi žabje krake, lahko nabavljajo le žabe iz umetne vzreje. Lep pomladni pozdrav in želim vam zadovoljstvo ob vsakem rešenem žabjem življenju! Zeleni Franček Dela na vzdrževanju gozdnih cest so izvajali na razpisih izbrani izvajalci, in sicer: - v občinah Luče, Gornji Grad in Mozirje - GG Nazarje p.o. iz Nazarij, - v občini Ljubno - Terezija Burja s.p. iz Tera pri Ljubnem, - v občini Šoštanj - Edo Žlebnik s.p. iz Šoštanja. ZGS - OE Nazarje mag. Ivan Kolar, dipl. ing. gozd. Jože Jeraj, dipl. ing. gozd. RAJ LAHKO V TEM ČASU STORIMO V GOZDU - na gozdnih cestah očistijo odtočne jarke, koritnice in dražnike, - na gozdnih vlakah sanirajmo poškodbe po zimskem spravilu in izkopljimo prečne jarke za odvodnjavanje, - pripravimo vse potrebno za načrtovano spomladansko obnovo, - pogovorimo se z revirnim gozdarjem o prevzemu in transportu sadik - s pravilno manipulacijo in pravilno sadnjo sadik poskrbimo, da bouspeh sadnje čim večji, - čas je za čiščenje gošče in redčenja letvenjakov. Pri tem ne pozabite na uravnavanje zmesi drevesnih vrst, še posebno tistih, ki so v vašem gozdu redke! V začetku leta smo bili malo nezaupljivi, da se bodo planirana sredstva resnično “nabrala”. Ob koncu pa smo lahko zadovoljni, da so bile pristojbine za 10% večje od planiranih, proračun RS je prispeval točno planirani znesek, ostala sredstva za sanacijo so bila pridobljena čisto dodatno na osnovi vlog občin, občine pa so tudi kar za 72% presegle planirana sredstva %. masec dan jena in 25. mašeč matesinsdi dan. “Dva psaj,-nida. tič te pe tvoje Motata, ja tvoj adstej. Tlidi'e eOieoj kot mi ni dotjan oddajati jih in oda negovati. 1/tad Ojmed njiju ima tjioded pomen in jat vsadia jensda ni ati ne nune (Uti ^tedUtćtcuttecc veccd&ć Jći^ctt^eic tut ^euveć l&*dzedctbt. MOMicam at mamica. 'Tdavatvi,- ji pa ne tmejo ijunuteti. "Jtajdotj psisncni te ot ted fmitojnostid najmtajši. ^sej pnedteddov. potni enescfije in (judejni. lađi fnajnidi jid jete etaečujejo. ^ nadasjenostje njidevid mentorjev fnide u tem času na dan njihova najdotjša fttcU. (fiate imamo o6- tej jensde in. mamice fnitojnott od njid psejeti nedaj tepeja, odnadsujočeja in edinttvene^a. (tan depotni nate (epe tfiomine. fiavni nastopi pe dotini te mstije in njihovi jvejdnidi puščajo v tscid odisdovatd pnvjetne japite. la čas ditnecja pnemidanja je odeemenjujoč tads jate. det ja tvoje mamice, fie tame te je vjsod ja mate tpese. tvoje dtjudovatnost in včatid’ tudi tedičnest. (ki seja čej meje. £n dan psijajnosti nidadoe ne pomeni pomočita mamici ja vte tete. 'le. dan čutiš tedaj, dan ji jetiš ustneči, pesdušaj unesničevati vsad dan. THocfoče je v ted deed pametne nanediti inventune tvoje