9»771 31 8 607007 primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Tel.: +386 05 674 08 80 Zo prenos tcrtogiaVVie s CD, disl Smart Medla, Compact Flash iz digitalnega totoopmata na totogiatskl popit E-mail: fotoquicklab@siol.nei1 www.geocities.com/quicklab fotolaboratoiij * .tete, niz ' December 2008 Leto 14 Številka 178 CENA 0^90 EUR IZiHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Popolna oskrba vida. Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Mostiček za novoletne praznike Letošnji decembrski ter novoletni prazniki so lepo razporejeni med tednom. Nekateri si bodo zato verjetno lahko napravili pravi mali 9-dnevni mostiček. Novo leto 2009 pade na četrtek, 1. januarja. Velika noč bo nekoliko pozno, 12. aprila. Novo leto 2009 pade na četrtek, 1 .januarja. Praznujemo dva dni, torej tudi v petek, 2. januarja. Dela prosta dneva sta tudi 25. december - Božič (četrtek) in 26. december - Dan samostojnosti (petek). V Sloveniji praznujemo Novo leto dva dni, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Franciji pa samo en dan. V Avstriji, Italiji, Nemčiji ter na Hrvaškem praznujejo tudi 6. januarja (Sveti trije kralji). Naslednja praznika, ki sta najbližja novoletnim, sta Veliki petek (10. januar), ki ga praznujeta Velika Britanija in Nemčija. Sledita dva pomembnejša praznična dneva: Velika noč (12. aprila) in velikonočni ponedeljek (13. aprila). Za velikonočne praznike 12. in 13. aprila običajno pričakujemo prve večje skupine tujih gostov, ki veljajo kot nekakšni znanilci turistične sezone. Primorski utrip v pričakovanju jubileja Cenjeni bralci! V sredo, 14. januarja 2009, bomo svečano zabeležili 15. leto izhajanja Primorskega utripa, časopisa za Slovensko Istro in zamejstvo, kar bo nedvomno tudi priložnost za druženje z vami, dragi zvesti bralci in naročniki. Mnogi nas spremljate že od samega začetka in nadvse ponosni smo, da nas kljub še nekaj brezplačnikov, ki rišejo drugačno sliko, niste zapustili. V Primorskem utripu smo ostali zvesti osnovnim načelom novinarske etike in stroke. Z izhajanjem enkrat mesečno smo postali nekakšen unikat v Sloveniji, nikoli prepozni, skoraj vedno aktualni. Da pa jubilej ne bi šel kar tako mimo vseh nas in vas se bomo potrudili in pripravili presenečenje v slogu 15 let - 15 točk - 15 nagrad. Podarili jih bomo na našem skupnem srečanju v Portorožu,14. januarja 2009. Na prireditvi bomo žrebali in podelili priznanja ter nagrade najzaslužnejšim za razvoj Primorskega Klic držav^2(H)9 bo 22. decembra. Birokratski sektor bo preživel, realni pa naj se znajde, da bo lahko še zagotavljal novo vrednost. V času pospešene svetovne gospodarske rasti 2005-2008 in naše višje enotne 20-odstotne stopnje DDV se je proti pričakovanju v državno blagajno nateklo veliko proračunskega denarja. Kašna zapuščina? Sedaj pa naenkrat prelom, udarec iz tujine, presenečenje; finančna kriza, visok neto slovenski dolg. Nova vlada se sedaj kaže kot mati dobrotnica in gasilec. Gospodarska rast bo nižja od pričakovane, izdatki države so v tretjem četrtletju realno višji za 4,6%, zunanji dolg se povečuje, izvoz se zmanjšuje, uvoz povečuje, le inflacija bo nekoliko nižja od načrtovane, ker jo je znižala poceni nafta. Sedaj še strateško ekonomsko čudo: Za državne jamstva naj se potegujejo le plačilno sposobne in perspektivne finančne organizacije, revni, neperspektivni in pomoči potrebni pa ne. Intervju Tomaž Gantar Manj avtomobilov je več življenja stran 7 Spomenka Hribar: STRAN 3 Smo na prelomnici Direktor STRAN15 Mojmir Suhar o Avditoriju Prvi evropski denar za progo Trst-Divača STRAN 6 Kar je čisto in jasno je resnično! I Ljubljanska 24 IZOLA | Tel.: 05 64 00 500 Spoštovanim o6čan^am in o6čanom rfvlm voščim vese če praznike ter srečno in '0s^lL uspešno novo četo 2009! ^ Občina pirafi ^ COMUNE Dl PIRANO L m C perij# M gentiči cittadine e cittamjr^fp auguro buonefeste e unfmee d prospero anno nuovo 2009! * • > ' i * -F , • _—- a- =» * dasel'” s-™.- • [Tomaž Gjantar sSe) Župan (jlhčine (Piran Sindacoam Cchnune di (Pirano Povsod prijazna prednovoletna srečanja utripa, izžrebali pa bomo tudi nekaj naših prvih naročnikov in se jim zahvalili za zvestobo. ILC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA Ljudje smo zaradi napovedane finančne in gospodarske negotovosti v svetu res malce zaskrbljeni, a to nas ne odvrne, da se ne bi srečali pred novim letom 2009 in si zaželeli vse najboljše. Na fotografiji: Utrinek s srečanja vodstva Luke Koper s sodelavci, predstavniki upravnih služb in poslovnimi partnerji 15. decembra v koprskem hotelu Pristan. Podpisali sporazum Poveljnika Gasilske brigade Koper in Deželne gasilske enote Trst sta v sredo, 10. decembra 2008, v Pretorski palači v Kopru, ob prisotnosti župana Trsta gospoda Roberta Dipiazze in župana Kopra Borisa Popoviča, podpisala sporazum o medsebojnem čezmejnem sodelovanju v primeru potreb po gašenju ali reševanju materialnih dobrin in človeških življenj. 1 MO,RELI ATO SIMPLY CLEVER Fabia Combi v Barviti ponudbi že za 9.990 € Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 . .. it - PORSCHE www.barvitaponudba.si kredit in leasing Stran 2 m- I w primorski urp KOMENTAR December 2008 Italija in gospodarska kriza Bo Slovenjo mogoče voditi bolje ? Naša zahodna soseda se pogreza gospodarsko krizo, premier Berlusconi pa spodbuja prebivalstvo naj veliko kupuje v trgovinah. Italijansko gospodarstvo že nekaj časa ni več najbolj stabilno in uresničile so se napovedi, da se bo Italija med prvimi državami evro-območja z visokim zunanjim dolgom že konec leta znašla v splošni recesiji, čemur bo sledilo močnejše upadanje gospodarskih aktivnosti. Posledično bo manj dela za Italijane in številne prijavljene in neprijavljene tujce, višje cene pa bodo nažirale njihov življenjski standard. Premier Silvio Berlusconi je pravi gospodarski maček in se kajpak dobro razume tudi v podjetništvo. Ve namreč, da brezbrižnost in zastoj peljeta v pogubo in ve tudi, da se mora kapital čim hitreje obračati. Zato tudi njegov poziv “ne bojte se krize, kupujte”! In ima prav. Zagotovo, da bo december bogat tudi za trgovce. Toda vprašanje je kako naj kupujejo tisti Italijani, ki že sedaj nimajo niti za osnovne vsakodnevne življenjske potrebščine. Podatki ne lažejo Po podatkih državne statistike Istatj e namreč bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Italiji že drugo četrtletje zapored negativna; v prvem polletju 2008 v primerjavi z enakim lanskim za 0,3%, v tretjem trimesečju pa še za 0,1%). O stagnaciji italijanskega gospodarstva govori tudi evropska komisija, kije znižala svojo vmesno napoved od 0,5 % na 0,1% letne rasti BDP. Nič manj obetavne napovedi niso glede nenormalno visokega zunanjega dolga in inflacije. Konec leta 2007 naj bi znašal italijanski zunanji bruto dolg 2.345 milijard ameriških dolarjev in po neuradnih podatkih naj ne bi bili nič boljši kazalci tudi za teto 2008. Kupna moč Italijanov je v primerjavi z Nemci nižja za okoli 21%. Po napovedih naj bi inflacija konec leta na letni ravni znašala okoli 3,7 %. Nedavni pretresi na finančnih trgih, zlasti v ZDA v zvezi s tako imenovanimi sekundarnimi hipotekarnimi krediti, le delno vplivajo na stabilnost financ v Italiji, saj tamkajšnje komercialne banke niso nakupile veliko drugorazrednih propadlih delnic. Kot dodatno breme so se pojavile likvidnostne težave v letalski družbi Alitalia, ki pa so sedaj že nekako sanirane. Gospodarska stagnacija pa ni obšla niti Trsta - mesta, ki je v “zlatih jugoslovanskih časih” dobesedno cvetelo. Zrasle so številne trgovine in trgovinice, ki sedaj druga za drugo počasi propadajo. Moskva/Ruska federacija Strah pred širjenjem Nata pred ruske meje lahko pelje v svetovni spopad Ali je v ozadju širjenja vojaške zveze NATO vse bliže ruskim mejam namen izolirati Rusijo in oslabiti njeno vojaško, gospodarsko ter politično moč v svetu? To je sedaj že resno vprašanje. Ruski predsednik Dimitrij Medvedje v je nedavno tega povedal, da jih zahod s takšno politiko sili k samostojnemu razvoju železne zavese. Rusom je menda sedaj že zelo žal, da so ukinili Varšavsko zvezo, severnoatlantska vojaška zveza NATO pa je ostala in išče nove potrditve za svoj obstoj. Po drugi strani pa si nekateri zaman prizadevajo za ustanovitev t.i. vojaške zveze oziroma intervencijske skupine EU. Problem je lahko predvsem v tem, da bi lahko iz kakšnega manjšega kriznega žarišča na vzhodu nastal velik požar. Spopad med svetovnima velesilama Rusko federacijo in ZDA bi bilo zadnje dejanje in bi pomenil četrto svetovno vojno, vsesplošno uničenje in novo blokovsko razdelitev sveta. Nato, pa naj bo še tako univerzalna vojaška organizacija, ni sposoben premagati Rusije. Zlasti, če se Rusom pridruži Kitajska. Pri vsem tem je treba razumeti še nekaj: Svetovne spopade sta doslej pogojevala dva dejavnika: nepravična razdelitev ozemlja in svetovna gospodarska kriza. Slednja žal res počasi prihaja. Strunjan Lep, si ti Strunjan, po malih hribih raztresene hiše, take pokrajine ne vidiš vsak dan. In tvoje lepe pisne doline, in reka Roja, ki reze na pol soline. Kadar v letu voda v solinah hlapi, vidiš male kupčke, bele kristale soli. Se zdi, da ni res, da prej vidiš vodo dobro ti, da prej vidiš vodo in potem soli. Na hribu je cerkva, na prepadu je križ, če tam stojiš, polno energije dobiš. In če pri cerkvi gledaš obzorje, zvečer vidiš sonce, ki utoni v morje. In če gledaš levo, zvečer, malo več tam, vidiš osvetljen, lepi Piran. La vita La vita di ima persona e passegiera come una foglia o come un libro, che ogni giorno una pagina si sfoglia, o trovi su lui un sorriso, oppure una lacrima ti bagna il viso. La vita e come la natura per ognuno appena e la primavera, neppure ti accorgi e tutto ad uno tratto e gia l ’autunno. In questo tempo quanti sorrisi e quante lacrime amare e quante storie potrai raccontare. Puoi essere forte e potente, Ma per la natura non gli importa niente. Lei v a sempre col suo cammino e tu devi esser sempre felice e contento nel tuo destino. (Iz bogate zbirke domačih narečnih pesmi Riharda Kneza, Strunjan 2007/2008. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski u^p Ustanovitelj in izdajatelj: Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Začasni STOP za paralizatorje v Sloveniji V ZDA naj bi zaradi elektro- šoka umrlo že več kot 300 ljudi. Amnesty International Slovenij e (AIS) pozdravlja odločitev Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije o ustavitvi postopka uvedbe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva v policiji ter o zapečatenju do sedaj kupljenega spornega orožja. Zadovoljni so, ker so naše oblasti končno prisluhnile argumentom človekovih pravic, saj paralizator grobo posega v osebnostno integriteto posameznikov in je izjemno sporen tudi z vidika prepovedi mučenja. Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije je pojasnila, gre za orožje, ki v človeško telo spusti električni tok z napetostjo 50.000 voltov, kar povzroča sesutje centralnega živčnega sistema. Učinki naj ne bi bili docela raziskani, a ve se, da to povzroča celo morebitno smrt pri uporabi na rizičnih skupinah (nosečnice, srčni bolniki, starejši ipd.). Policija ima vendarle tudi druga prisilna sredstva. Postopek uvajanja te naprave v slovenski pravni red po mnenju Amnesty ni bil podvržen javni razpravi. Amnesty International trenutno pripravlja tudi novo poročilo o uporabi paralizatorjev v ZDA, kjer je bilo po njihovih podatkih po uporabi tega sredstva v policijskih postopkih zabeleženih že več kot 300 smrti, je med drugim zapisal Blaž Kovač iz AIS. Zgodilo se je * Pred 190 leti sov Avstrij i prvič zapeli Sveto noč. * Pred 150 leti se je Bernardki v Lurdu prikazala Marija. * Pred 60 leti je bila sprejeta deklaracija OZN o človekovih pravicah. * Pred 16 leti, 21. decembra, se je v Beogradu zadnjič sestalo predsedstvo SFRJ. Predsednik je bil Stjepan Mesič. Nova slovenska vladaje podedovala približno 8-milijardni neto dolg Slovenije, 78-milijonski proračunski primanjkljaj z Brusljem, k temu pa sta se pridružili še finančna kriza ter resna nevarnost upadanja naročil iz tujine. Janševa vlada je naredila izjemno veliko za ljudi, za volivce pa to očitno ni bilo dovolj pomembno, sicer volitev na septembrski preizkušnji ne bi izgubila. Zanimiv pa je napotek novi vladi: “Bodite vsaj tako uspešni kot smo bili mi ”. Sedaj smo dobili novo socialistično levo usmerjeno vlado z novim spravljivim in po sili priložnosti tudi vedno bolj odločnim predsednikom Borutom Pahorjem na čelu, ki je za mnoge ocenjevalce dnevne politike precej drugačen od njegovega predhodnika Janeza Janše. Problem je zapleten, ker metode socializma, ki so sedaj zagotovo že potrebne, ne gredo skupaj s pravnimi vidiki liberalnega kapitalizma, zlasti ne takšnega, skorajda vulgarnega, ki smo ga vpeljali v Sloveniji. Prijetno zveneče Pahorjeve besede na javnih nastopih, “pozabimo na preteklost, mislimo na prihodnost’’, “potrebujemo drug drugega ”, “od vas bo odvisen naš (vladin op.p.) uspeh ” naravnost vlečejo k spravljivosti, kar pa v trdi brezosebni ekonomiji, ko vsak vleče na svojo stran, ne obeta uspeha. Med dobrimi besedami nepoznavalcev ekonomije pa tudi kontradiktorne: “Kriza je priložnost za uspeh’’, “država bo pomagala le perspektivnim’’. Idealnega cilja “deliti dobrine po potrebah posameznika” žal nikoli ne bomo uresničili, socializem ali kapitalizem gor ali dol. Čas, ki je namenjen naši novi vladni ekipi, ni čas blaginje. Finančna kriza, ki je že pred našimi vrati, ogromen neto zunanji dolg Slovenije, nesposobnost komercialnih bank, da bi redno servisirale gospodarstvo s posojili ter predvideni metež odpovedi naročil iz tujine in začetek resne recesije so dejavniki, ki bi znali ogroziti naš nadaljnji gospodarski razvoj in pahniti dobro desetino slovenskega delavstva v nezavidljiv socialni položaj, v prevladujočo revščino. Slovenija je v stanju, ko potrebuje odločnega predsednika vlade, sposobnega gospodarstvenika, ki bo zna! oceniti kaj je prav in kaj ni. Tako odločnega, da vsaj v državnih podjetjih postavi na prava mesta postavi tudi prave ljudi. Odgovor: Kadrovskega cunamija ne bo! Dobrosrčen predsednik vlade Borut Pahor že po nekaj dneh vladanja spoznava, da vse njegove poteze ne bodo naletele na dober sprejem. Med dobra dela našega novega predsednika vlade lahko štejemo pomembne ukrep -poroštvo vlade (beri države) v višini 12 milijard evrov tistim subjektom “ki so perspektivni”. Če računamo, da je Slovenija trenutno zadolžena za 8 milijard evrov, se bo vendarle za DARS in podobna državna podjetja in banko našlo še okrog 4 milijarde “ostanka ” iz poroštev - davkoplačevalskega denarja. Naš novi premier je zelo previden. Iniciative prepušča le navidezno. Se dobro, da sta v vladnih vrstah dva super finančna strokovnjaka: mag. Mitja Gaspari in dr. Franci Križanič. Opazen in zelo negativno komentiran primer v medijih je imenovanje dr. Dimitrija Rupla za njegovega posebnega odposlanca za zunanje zadeve (kot da en zunanji minister ni dovolj), kar naj bi šokiralo tudi ljudi v njegovih vrstah. Borut Pahor dejanja ne obžaluje. S tem je dal vedeti, da je (bo) odločen mož, v nasprotju s tem kaj si ljudje o njem mislijo. Mediji so radi pisali o tem, da je stranka eno, Pahor pa nekaj čisto drugega. Sedaj bodo verjetno lahko nadaljevali podobno zgodbo: Vlada je eno, predsednik vlade je nekaj drugega. Pa vendar. Le Pahor je s svojo spravljivo držo in vztrajnim ponavljanjem uspel v svoji že daleč nazaj pretekli napovedi, da bo SD leta 2008 na oblasti - in to se je v resnici tudi zgodilo, čeprav zelo tesno. Problem je sedaj samo še v podrobnostih, ker ta vlada še vedno ni “ocenila ’’ dediščine, ki jo je nasledila. Prav zato bo težko dokazala, da je (bila) boljša od Janševe. Franc Krajnc Japonci so 7. decembra pred 67 leti napadli ZDA Japonci so 7. decembra 1941, ko je v Evropi že divjala 2. svetovna vojna, s svojimi letalskimi silami zgodaj zjutraj napadli Pearl Harbor, vojaško pristanišče Združenih držav Amerike na havajskem otoku Oahu. Uničili so 18 vojaških ladij, od teh so tri potopili. Umrlo je 3000 ameriških marincev in pristaniških delavcev. S tem dejanjem je takrat že močno militantna Japonska v bistvu dala povod , da so ZDA stopile v 2. svetovno vojno. Po nekaterih podatkih naj bi Američani Japonce že pred napadom na Pearl Harbor izzivali. Ameriška vojska seje nato borila na dveh velikih frontah, v Aziji in Evropi. Bojeviti fanatični Japonci v okvim osi (Rim-Berlin-Tokyo) se nikakor niso hoteli predati, zato je dmga svetovna vojna v Aziji trajala vse do avgusta 1945, medtem ko seje v Evropi končala 8. maja 1945. Ameriške vojne ladje so napadale kamikaze (božanski veter). Prva dva pilota s smrtonosno bombo na letalu sta poletela 21. 10. 1944. Umrlo je 3.300 japonskih pilotov. Da bi Američani prej končali vojno in prihranili na svojih žrtvah so 6. avgusta 1945 odvrgli na Hirošimo prvo atomsko bombo. Takoj je umrlo 80.000 ljudi, pozneje za posledicami pa še 200.000. Že čez 3 dni, 9. avgusta 1945, so odvrgli še eno smrtonosno bombo. Tokrat na pristaniško mesto Nagasaki, ki leži na zahodnem delu otoka Kiušu Za posledicami atomskega udara in sevanja je takoj umrlo okoli 75.000 prebivalcev. Čez slab mesec (2. septembra 1945) je japonski cesar le podpisal kapitulacijo in Američani so zasedli Japonsko. Največji vojni davek so kajpak spet plačali civilisti. ■ Letošnja dobitnica nagrade Financ za izjemne dosežke v gospodarstvu Dr. Spomenka Hribar Smo na prelomnici, ko vstopa v ospredje odnos do sočloveka Na letošnji 10. Poslovni konferenci v Grand hotelu Bernardin 20. in 21. novembra, s kar dolgim in pomenljivim naslovom “Ali si globalna finančna kriza in eko strategija podjetij nasprotujeta ali se dopolnjujeta”, je nagrado Financ za izjemne dosežke v gospodarstvu prejela dr. Spomenka Hribar, ki se že več kot 30 let opozarja na etične probleme v naši družbi. Po novinarski konferenci, na kateri so o ključnih problemih v svetu govorili John Howard, prejšnji predsednik avstralske vlade, dr. Lučka Kajfež Bogataj, članica Medvladne skupine Združenih narodov za podnebne spremembe (dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 2007), prof. dr. Guy Fournier iz Inštituta za management in tehnologijo na Univerzi Pforzheim (ZRN) in drugi visoki gostje, smo se pogovarjalizletošnjonagrajenko dr. Spomenko Hribar. Trenutno se srečujemo z globalno finančno krizo, o kateri zadnje čase vsi tudi veliko govorimo. Mendaneprinaša nič posebno dobrega? "Ob naštetem se mi zdi, da smo na nekiprelomnici, ko stopajo v ospredje vprašanja človekovega odnosa do samega sebe, do sočloveka, do sveta Iskrene čestitke za priznanje! Vrsto let že na nekakoposeben način spremljatein tenkočutno obravnavatevprašanjamedčloveških odnosov. Velikokrat se v javnosti dotaknete občutljivih tem, ki zadevajo naše življenje. Slovenija je v 19 letih doživela velike spremembe. Ne nazadnje smo sprejeli tudi nov družbeni red, ki potencira zasebništvo, hlastanje po dobičku. Dobili smo občutek, da se je na letošnji poslovni konferenci na Bernardinu veliko govorilo o globalni finančni krizi in krizi nasploh, nekako premalo konkretno pa o gospodarski krizi pri nas doma v Sloveniji? "To vprašanje je treba ocenjevati tako na globalni kot na naši lokalni - slovenski ravni, ker je oboje le povezano Oči Slovencev so sedaj uprte v novo vlado, ki naj bi poiskal rešitve, sprejela ukrepe za zaščito najrevnejših slojev prebivalstva. "Ljudi res predvsem zanima kaj bo ta vlada naredila za omilitev krize, oziroma, da bo ta čim manjša v prihodnosti. Zal se nam ne obeta nič dobrega Ali so v kapitalizmu, družbenem redu, ki je nastal pri nas pred 19 leti, možne kakšne korekcije, vmešavanje države v sam sistem, ki že traja? “Ne le, da so možne. Nujne so. O tem ni nobenega dvoma. Kaj delata sedaj Amerika in Evropa. Ogromne milijarde dolarjev dajeta za to, da bi gospodarski sistem obstal, da se vse skupaj ne bi sesulo. Korekcije so nujne, vendar po zakoniti poti. Drugo je sociološka raven. Kajti, če se nekaj ne bo zgodilo, se nam bo res zlomil, ne samo ekonomski sistem, ampak naš način življenja ”. Se bojite krize? "Jaz se zelo bojim hude krize, saj veste, da okoli 200 tisoč ljudi že zdaj živi na robu preživetja ali pod tem robom. Kaj šele bo, če se bo ta napovedana kriza res zgodila. Država, ki jo imamo in ki smo jo ustanovili za to, da bomo lahko normalno živeli, mora ukrepati”. Zdi se kot da se je ta kriza močno vrinila v našo psiho. Slovenci delujemo prestrašeno in se sprašujemo kaj bo jutri, ni več akcij, ni novih naročil, ali odpovedujejo že naročeno, ne vemo kako bo s plačilno disciplino... “To je res. Ljudje se pač začnejo obrambno obnašati. Ne več razsipno. Ni dobro, da je ljudi strah. Menim, da je v ospredju tema dneva varčnost, na katero se bo treba navaditi. Tudi predsednik države dr. Tuerk je dejal, da je strah najslabše, kar se nam lahko zgodi. Ne strah, potrebna sta previdnost in pogum ”. Nekateri trdijo, da Slovenija še ni okusila krize v pravem pomenu besede. Tudi slovenske banke niso zapadle v plačilno in posojilno nesposobnost, da jih torej svetovna finančna kriza ni oplazila, saj niso bile niti sposobne najemati toliko tujih posojil, ali celo kupovati dvomljive vrednostne papirje? “To je v redu. Bojim pa se, da se vse nekako odlaša, mogoče malo skriva. Kot da nočemo verjeti, da je kriza tudi tukaj pred našimi vrati. Bojim se tudi, da se danes več ne da razločiti globalno in lokalno ”. Nekateri govorijo, da bi se lahko ponovila svetovna gospodarska kriza po vzoru iz leta 1929 z vsemi strahotnimi posledicami. Menite, da je danes kaj takega sploh mogoče? “Težko rečem. Mislim, da smo se iz takratnega kriznega leta vsi veliko naučili. Na vsezadnje moramo vedeti, da je iz takratne krize leta 1929 nastala druga svetovna vojna! Če to ni dovolj velik razlog, da se resno vzamejo možne posledice tega, kar se sedaj dogaja, potem ne vem kaj sploh je. Rekla bi, da kaj takega vendarle ne bi bilo več mogoče ”. Ko je ZPIZ pred meseci izplačal upokojencem nekakšen draginjski dodatek je hkrati tudi prvič nehote potrdil, da imamo v Sloveniji okoli 230.000 upokojencev, ki prejemajo manj kot 500 evrov pokojnine. Se je to je prej nekako skrivalo? “Seveda se je. To je pač politika. Nobena vlada ne bo rada priznala, da ima tolikšno število ljudi, ki živijo na robu preživetja ”. Franc Krajnc Je Kardelj prehiteval Nekdanjim sozdom, ki niso zaživeli, bi danes lahko rekli koncerni Njegove knjige Poti socialističnega samoupravljanja, ki jo ne napisal skorajda na koncu svoje in naše skupne poti v Jugoslaviji, menda niso prebrali niti trije, čeprav bi se lahko od našega pokojnega komunističnega ideologa marsikaj naučili. Če smo nekoč samoupravljali in zvesto sledili naukom kakšno Pot naj ubiramo, da nam bo vsem bolje - in verjeli, da smo samoupravljavci prav mi vsi er da je tako imenovano družbeno premoženje prav naše - smo sedaj, po 17 letih slovenske inacice kapitalizma že lahko spoznali, da smo se iz samoupravljavcev nehote prelevili v s aVste,'n služinčad vedno manjšemu številu ve no bolj bogatih. Koncentracija kapitala, ki smo ji kljub raznim Soršakom priča že nekaj e , v bistvo ni nič drugega kot združevanje P emozenja, financ in moči v ožjem krogu, i je sposoben vplivati tudi na odločanje od 'zvoljenih politikov. Pokojni Edvard r eJ je v bistvu imel marsikaj prav, ko je predpisoval oblike združevanja podjetij v sozde in ozde. Temu bi danes lahko rekli koncerni ali multinacionalke v malem, le s to razliko, da za koncerni in multinacionalkami danes stoji zasebni interes in kapital ter neizmerna želja po dobičku na račun tretjega. Ponavadi so to slabo plačani delavci.. Direktor nekdanjih naših sozdov (na primer sozda T1MAV) bi se danes imenoval predsednik uprave skupine Timav. Pa vendar je razlika bistvena. Prvič zato, ker nas takrat nihče ni razumel, saj si obiskovalci in poslovneži iz tujine nikakor niso znali razložiti kaj je to družbena imovina. Spraševali so, ali je to državna. Ne, smo dejali. Je zasebna? Tudi ne. Ja Bog pomagaj čigavo pa je vse to veliko bogastvo, ki ga imate. Veste to je družbena (nikogaršnja) last. To, kar vidite, je vse naše - le da si ga posameznik ne sme odtujiti. Spet niso nič razumeli. Vedeli pa so povedati, da je bilo jugoslovansko socialistično samoupravljanje v svetu nekaj posebnega. FK Zaključuje se Trubarjevo leto Pred natanko 500 leti se je v Raščici rodil, lahko bi rekli, oče slovenskega naroda - Primož Trubar. Letos Slovenci praznujemo prav posebno obletnico, ki se decembra izteka. Primož Trubarje dočakal visoko starost 78 let. Umrl je leta 1586 v Derendingu pri Tuebingenu (Nemčija). Ob njegovi okrogli obletnici mu je bilo v Sloveniji posvečeno letošnje leto. Bile so organizirane številne razstave, prireditve, izdaje knjig in drugi kulturni dogodki, ki so nas seznanjali z življenjem in delom enega najpomembnejših Slovencev tistega časa. Mladinska Knjiga - Založba - je izdala doslej najpopolnejšo knjigo o Primožu Trubarju - Trubarjev album. Predsednik države dr. Danilo Tuerk je v poslanici ob Trubarjevem letu zapisal: “Marsičesa se lahko naučimo pri Trubarju in prav zato ga moramo dodobra sjroznati”. Čeprav se je Trubar zaradi svojih nazorov moral umakniti v tujino v tujino, ni pozabil na domači jezik in prav njemu se lahko zahvalimo, da danes govorimo slovensko. Bilje protestant, nabožni pisatelj - in kar je najpomembnejše -začetnik slovenske književnosti. Primož Trubar je bil sin preprostega vaškega mlinarja, študiral je na dunajski univerzi in leta 1542 postal kanonik v Ljubljani. Zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej je mora leta 1547 zbežati v Nuemberg. Bil je pridigar, predavatelj, pisec. Leta 1550 je dal v Tuebingenu (Nemčija) natisniti prvi slovenski knjigi: “Katechismus der vvindischen Sprach” in Abecedarium. Od leta 1555 je postopoma prevajal in tiskal biblijo - “Ta celi novi testament”. Izdal je tudi pesmarico. Leta 1564 je želel uresničiti tudi svojo zamisel organizacije slovenske cerkve in šolstva. Izdal je navodila z naslovom: “Slovenska cerkovna ordnunga”. Kot začetnik protestantizma je bil javno proti cerkvenim odpustkom. I W primorski uVp Vzroki in posledice globalne finančne krize V Sloveniji zaenkrat še vzdržno Finančna kriza je nastopila v ZDA že v letu 2007, ko se je tudi zaradi finančnih špekulacij rekordno povečal delež neplačil na področju drugorazrednih nepremičninskih posojil. Zgodilo se je to, česar v Ameriki niso pričakovali. Izvedeni finančni instrumenti so izgubili vrednost, posojilojemalci niso bili več sposobni vračati posojil. Terjatve do Američanov, ki so si želeli zgraditi svoj dom ali drugo nepremičnino, so začele poceni kupovati tudi razne finančne institucije, ki bi jim težko rekli prave klasične banke - in pri tem računale na dobiček. Sledilo je tako imenovano nevidno presenečenje, ker pač ekonomija ne nagrajuje špekulacij. Že konec poletja 2007 se je močno zmanjšala likvidnost ne medbančnem trgu, nastala je zmeda, strah pred propadom, objekte (hiše in podobno) so ponujali za polovično ceno, a kupcev ni bilo. Številke gredo v milijarde. Milijoni Američanov ostanejo brez prvotnih svojih vložkov, pa še zadolžili so se. Špekulacije na Wall Streetu Izgube, ki so se kopičile, so se najbolj konkretno izkazale na znamenitem Wall Streetu. Tam so v prvi fazi propadle 3 finančne institucije - banke, nato pa še menda dve. Izbruh krize je bil na dlani in od tu dalje so stvari nekoliko bolj jasne. Globalna finančna kriza se je začela pravzaprav najbolj intenzivno poglabljati konec poletja 2008. Vse je prišlo do točke, ko se je (najprej) začel rušiti finančni sistem v ZDA. Skokovito je poraslo tveganje na nezavarovanem medbančnem trgu, posojanje denarja med bankami se je skorajda ustavilo. Številne finančne institucije, ki so se znašle v krizi, je bilo treba nekako rešiti pred polomom - dokapitalizirati. Kajpak z državnimi proračunskimi sredstvi in tu ni šlo za malo denarja - v prvi fazi za 700 milijard dolarjev. Približno 300 milijard dolarjev manj kot ZDA letno porabijo za vojskovanje v Iraku. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so krizo začuitili tudi trije ameriški avtomobilski velikani, ki tudi zahtevajo denarno pomoč. Za začetek 25 milijard dolarjev. Državi ne preostane nič drugega kot da družbam, ki zaposlujejo na sto tisoče ljudi pomaga, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do masovnega odpuščanja delavcev in pritiskov na socialno blagajno. Krog bi se zaključil, revščina bi se stopnjevala. Sicer pa je tudi v ZDA skoraj vsak sedmi delavec tako ali drugače odvisen od avtomobilske industrije. V ZDA je svoje naredila tudi relativno visoka inflacija, ki na letni ravni znaša že blizu 5%.! Direktorji bank so si delili nagrade Zanimiva je še ena podrobnost. Direktorji propadlih bank na znamenitem Wall Streetu so si menda razdelili kar za okoli 3 milijarde dolarjev nagrad. Ali je bilo to na osnovi dobičkonosnosti, ali je šlo za odpravnine, ne vemo. Na srečo seje zbudila tudi pravna država in morajo sedaj svojo „uspešnost“ zagovarjati pred sodiščem. Intervencija centralnih bank V primerih ko zaškriplje v sistemu financ običajno posredujejo centralne banke posameznih držav, ki določijo nižjo ali višjo temeljno obrestno mero, po kateri si potem komercialne banke pri centralni lažje sposojajo denar za povečanje lastnega kreditnega potenciala. Tokrat je bilo še malo drugače. Centralne banke so se odzvale na globalno finančno krizo s skoraj neomej enim j amstvom, tako komercialnim bankam, kot tudi zaradi zavarovanja vložkov civilnih in pravnih oseb. Kljub temu pa so komercialne banka (nekatere ne morejo več zagotavljati posojil svojim komitentom) postale zelo previdne. Skratka, prišlo je do streznitve. Finančne instrumente brez vrednosti kupovale tudi evropske banke Zanimiveje, da so (v upanju na dobre naložbe) obveznice brez poznejše vrednosti kupovale tudi nekatere evropske banke, predvsem nemške in skozi to (pa ne le zaradi tega) smo globalno finančno krizo začutili tudi v Evropi. Slovenske banke se zaradi svoje majhnosti in klasičnega načina finančnega poslovanja s komitenti na srečo niso vključile v te navidezno donosne finančne posle - zato v tem pogledu tudi nimajo težav. Te pa naraščajo zaradi omejevanja na sektorju medbančnih posojil v tujini. Tok medbančnega kreditiranja se je zato skorajda ustavil, jev knjigi Globalna finančna kriza zapisal Vasja Rant. Tako sedaj vemo, da se je v globalno finančno krizo pustila ujeti tudi Evropa, odpisi terjatev pa že sedaj segajo v milijarde. Skupna vrednost odpisov se je medtem že povečala na blizu 700 milij ard ameriških dolarj ev, ameriška centralna banka pa je v tem času raznim finančnim ustanovam že posodila blizu 900 milijard dolarjev. Nihče natančno ne ve koliko bodo stali ukrepi za stabilizacijo ameriškega gospodarstva. Ocenjujejo jih na okoli 2.700 milijard dolarjev. Samo te številke povedo, da so ZDA v resni gospodarski in tudi socialni krizi. Doslej je šlo v stečaj že 22 bank, težave pa naj bi jih imelo že več kot 170! Morda že 17. decembra (takrat zaseda evropski parlament) naj bi bilo morda tudi že znano kaj bo s predlogom Evropske komisije, da bi 1 % domačega bruto proizvoda članic EU (približno 130 milijard evrov) namenili za reševanje likvidnosti bank, da bi bile te še naprej sposobne redno servisirati gospodarstvo. Gospodarska kriza je tudi leta 1929 prišla iz Amerike. Takrat je bilo zares hudo. Obubožal je ves svet. Padla je vrednost delnic, nastala je velika brezposelnost, ljudje so bili lačni, vsej nesreči pa je sledila tudi huda zima. Kriza je trajala vse do leta 1933. Sledila je druga svetovna vojna! Izgube in odpisi terjatev iz tega naslova: Evropa........................ 227 milijard USA dolarjev ZDA.......................... 339 milijard USA dolarjev Azija in Bližnji vzhod........ 24 milijard USA dolarjev Skupaj: 591 milijard USA dolarjev Vir: Vasja Rant - Anatomija globalne finančne krize. Nič kaj obetavno finančno stanje v Sloveniji: Imamo okoli 8 milijard evrov neto dolga, vse večjo nevarnost pa lahko predstavljata zmanjšanje naročil iz tujine in tudi morebitni proračunski primanjkljaj z Brusljem. Smehljanje naših ministrov ob primopredaji poslov - in funkcij - ne potrjuje dejstva, da je globalna finančna kriza sicer tudi udarila po Sloveniji (težave pri najemanju posojil, upadanje proizvodnje in naročil iz tujine, stečaji in likvidacije že sicer gospodarsko bolnih podjetij in posledično izguba delovnih mest). Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pravi, da si naše komercialne banke v tujini sposojajo kar 35 % potrebnega denarja, da bi lahko servisirale gospodarstvo. Toda v naši državi se srečujemo s starimi problemi, ki jih nočeta priznati ne stara kot tudi nova bolj zmerna vlada. Po neuradnih ocenah naj bi znašal skupni zunanji bruto dolg Slovenije (banke, državna in zasebna podjetja, občani) okoli 38 milijard evrov. Pa ne da bi mislili, da je za naše poslovanje in slabo stanje gospodarstva kriva Amerike. Ker pa tudi mi posojamo oziroma smo upniki do tujine za okoli 30 milijard evrov, znaša po oceni naš slovenski neto dolg v tujini okoli 8 milijard evrov. Največ posojil je najela družba v državni lasti z državnim poroštvom-DARS. Banke so že postale previdne pri odobravanju posojil, do katerih tudi same sicer težko pridejo v tujini. Globalni finančni krizi sledi upadanje gospodarske aktivnosti, s tem pa tudi splošna gospodarska kriza v realnem sektorju, upočasnitev ali celo ustavitev določenega dela proizvodnje, likvidnostne težave in odpuščanje delavcev. Predvidoma se bo gospodarska kriza v Sloveniji v vsej svoji moči pokazala že spomladi 2009 in to zaradi odpovedovanju naročil naših kupcev zlasti v Nemčiji in Italiji. Največje težave bosta imeli tekstilna in avtomobilska industrija, tuji trgovci v Sloveniji pa bodo še bolj vneto uvažali tuja cenena živila v okviru svoje dobavne verige in kič iz vzhodnih dežel. Tako na primer v italijanskem EuroSpinu v Luciji še verjetno nekaj časa ne bo mogoče kupiti, na primer radenske. Franc Krajnc Sami tiskajo časopis Kapitalska družba v zasebni lasti družine Mislej, Graffit Line d.o.o. Izola, se je po dobrih petnajstih letih odločila za tehnološko posodobitev in kupila digitalni tiskarski stroj znamke XEROX, kar jim omogoča, da lahko poslej sami tiskajo izolski časopis Mandrač. Naložba po sistemu Leasing-a znaša 40.000 evrov. Časopis v nakladi 2000 izvodov stiskajo v šestih urah. V okviru Mandrača izhaja tudi priloga Samoupravne skupnosti Italijanov Izola II Mandracchio. Odgovorni urednik je Andrej Šumenjak. Direktor in odgovorni urednik Mandrača Drago Mislej-Mef nam je na otvoritvi, ki sta se je udeležila tudi župan Izole dr. Tomislav Klokočovnik in podžupan Bojan Zadel, povedal, da imajo v Mandraču sedaj celovito povezano tehnologijo - od priprave do tiska - in da računajo na okoli Direktor in odgovorni urednik Drago Mislej-Mef prikazuje zmožnosti novega tiskarskega stroja. 30-odstotni prihranek stroškov. Časopis relativno poceni izdaja uradne objave Občine Izola. Tehnično ga ureja Davorin Marc. Ob tej priložnosti so predstavili tudi zbirko 95 ilustracij Marjana Motoha, Aljoša Mislej pa je predstavil zgoščenko Šoto Kluba Izola. Mandrač so doslej tiskali Birografiki Bori. Časopis prodajajo v kioskih, ima pa tudi svoje dolgoletne naročnike. To vsekakor potrjuje, da množica brezplačnikov ni ogrozila lokalnih časopisov v Slovenski Istri. Marjan Motoh. Nadzorni svet zadovoljen Država je z dokapitalizacijo v bistvu rešila portoroški Casino Predsednik uprave Marjan Bolka. Prepričan, da bo rešil portoroški Casino iz Že kar dolgoletnih težav. Uprava Casinoja, ki vodi družbo od februarja lani, je uspela izpeljati tri pomembne stvari: uspel je njen predlog prisilne poravnave, s čimer družbi ni bilo treba poplačati za okoli 8 milijonov dolgov navadnim upnikom, sklenila je poravnavo z delavci, ki so prek svojega sindikata na sodišču uspeli s tožbo za poplačilo manj izplačanih plač in kar je najpomembnejše; država kot večinska lastnica družbe ni pustila na cedilu, saj so oktobra 2008 v glavnem paradržavni kapitalski družbi KAD in SOD ter nekaj tudi Kraški zidar dokapitalizirali družbo z novimi denarnimi vložki v vrednosti 3.499.997,76 EUR na podlagi česar so Kapitalska in Slovenska odškodninska družba ter Kraški zidar dodobra povečali svoje lastništvo v Casinoju. Portoroški Casino se je z ugodnim iztekom prisilne poravnave in dokapitalizacije v bistvu izognil stečaju in sedaj kot poročajo tekoče posluje pozitivno. Predsednik NS Boris Zupančič je ob komentiranju polletnih poslovnih rezultatov v sporočilu za medije zapisal, da so ti glede na vse težave (globalna recesija, Član uprave Dušan Mes, strokovnjak za finance, ki jih v Casinoju zadnje čase vedno primanjkuje. zmanjšanje kupne moči, povečanje konkurence v Portorožu, protikadilski zakon...) spodbudni. Igralnice kijub krizi še vedno dobro polnijo državno proračunsko blagajno, to pa je v glavnem tudi vse, saj nimajo sredstev za razširjeno reprodukcijo. Časi, ko je portoroška igralnica gradila turistični Portorož z okolico vred, so žal le še Predsednik NS Boris Zupančič. Vedno zadovoljen, predvsem verjetno s honoranrjem za opravljanje svoje zanimive funkcije nadzornika. preteklost. V tekmi za igralniške goste so letos v Portorožu postavili dva igralna salona, enega v hotelu Riviera, drugega v hotelu Histrion na Bemardinu. Sedaj si tako eno kot drugi v nekakšnem tihem konkurenčnem boju delijo bolj skromne koščke igralniškega kruha. Ministrica za kulturo predlaga spremembo zakona o RTV Ministrica za kulturo Majda Širca j e na letošnjih Novinarskih dnevih konec novembra v Ankaranu napovedala potrebo po spremembi zakona o RTV, ki ga je leta 2005 napisal takratni poslanec takratne vodilne SDS Branko Grims. Zakon o RTV je pred tremi leti sprožil veliko napetost med novinarji in takratno vladno ekipo, saj je obstajala resna bojazen, da si bo aktualna oblast s pomočjo novega zakona podredila medijsko hišo in prek kadrovanja “svojih” na ključna uredniška mesta vplivala na novinarje in javno obveščanje. O predlogu zakona o RTV smo novinarji lokalnih in regionalnih medijev razpravljali na 9. srečanju lokalnih časopisov leta 2005 v Sevnici. Takrat se je tudi prvič zgodilo, da nas je na našem sicer vedno strokovnem posvetovanju obiskala močna vladna ekipa z Janezom Janšo in Brankom Grimsom na čelu. To potezo smo razumeli kot vpliv politike na naše delo, kar sem kot urednik Primorskega utripa tudi jasno povedal. Nič ni pomagalo. Niti protest predsednika DNS Grege Repovža in takratne poslanke Majde Širca. Zakon o RTV je bil sprejet. Kaj seje medtem spremenilo znajo povedati le zaposleni na RTV, kajti ta zakon neposredno ne zadeva tiskanih medijev. Majda Širca je danes ministrica za kulturo. V Ankaranu je napovedala, da je sprememba zakona o RTV Slovenija potrebna. Vlada Boruta Pahorja ga bo popravila in poslala v proceduro za sprejem. Prav tako tudi zakon o medijih iz leta 2001, določene spremembe pa se obetajo tudi v pogledu statusa Slovenske tiskovne agencije (STA). Slovenska televizija se ob svojem visokem jubileju - 50. obletnici delovanja -srečuje tudi s povsem drugim problemom - s pomanjkanjem sredstev za razvoj in povišanje plač delavcem. Če je treba zakon o RTV spremeniti zgolj zaradi tega, je tudi dobro. Slovenija ne more preprečiti gradnje terminalov v Trstu Tožba na Evropskem sodišču bi bilo zadnje dejanje, uspeh pa ni zagotovljen! V oktobrski številki Primorskega utripa smo glede plinskih terminalov v bližini Trsta med drugim zapisali, da je takratni vodja medresorske komisije o plinskih terminalih Marko Starman na novinarski konferenci na Morski biološki postaji v Piranu povedal, da Slovenija nasprotuje gradnji plinskih terminalov blizu naše meje zaradi morebitnih škodnih vplivov in da bodo najprej poslali zahtevo na Evropsko komisijo, če pa tam ne bomo nič dosegli ni izključil možnosti tožbe na Evropskem sodišču v Luxembourgu. Medtem so stvari glede priprav na dva plinska terminala blizu Trsta očitno napredovale. Vlada Furlanije - Julijske krajine spodbuja gradnjo, nosilci gradnje pa so si tudi že pridobili pozitivno mnenje tržaškega urada ministrstva za kulturno dediščino. Tako je sedaj že jasno, da nas italijanski državni organi niso dobro slišali, ali pa nas ignorirajo. Sedaj je samo še vprašanje časa izgradnje plinskega terminala na kopnem v Žavljah in pa tudi terminala morju nekje blizu Trsta. Španska družba Gas natural sedaj pričakuje še zadnje soglasje od italijanskega ministrstva za okolje, ki naj bi ga prejela spomladi leta 2009. Prebivalstvo bodo že nekako prepričali, kot so tudi že pristojne v EU, saj gre za najbolj čisto energijo, kar v primerjavi z obstoječo termoelektrarno štejejo za velik napredek po vprašanju okolja. Evropski komisar Dimas pa pravi: “Slovenija in Italija naj glede terminalov najdeta skupno rešitev”. Pismo je kratko in jedrnato. EU se strinja z namero Italije, mi pa sami sebi na veliko govorimo kako se bomo pritoževali. Slovenski minister za okolje in prostor Karl Erjavec v bistvu ponavlja besede Marka Starmana. Na razpravi o “Morskem valovanju” na Morski biološki postaji v Piranu je namreč povedal, da bo čim prej predlagal slovenski vladi obravnavo italijanskih priprav na gradnjo terminalov. Sedaj res ne vemo, ali smo po treh letih na začetku ali na koncu naših priprav in sestankov, medtem pa bodo podjetni Španci morda terminale že res tudi zgradili. Nova (9.) vlada Republike Slovenije Izvoljena v Državnem zboru RS 21. novembra 2008 (56 za, 30 proti). Ima 18 ministrov od tega trije brez resorja. V vladi je pet ministric. Predsednik vlade Borut Pahor Ministri Minister za finance dr. Franc Križanič Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar Minister za pravosodje Aleš Zalar Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik hi'prei^r 23 *,* LCD TV Sony KDL32U4000 ločljivost 1366x768, dinamični kontrast 30.000:1, X Bravia Engine, HD Ready, 3x HDMI I 699,00 EUR V Tjfadmfo @MdAjh PRODAJA MODNIH OBLAČIL ZENSKA OBLAČILA Gojmira Crnošija s.p. Obala 4b, BERNARDIN 6320 Portorož Tel.: 05 67 42 033 MOŠKA OBLAČILA TRGOVINA V IZOLI -SIMONOV ZALIV Moderato Cantabile d.o.o. M o rova 25 c, 6310 IZOLA Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231 Vse naj(ojle v novem (ek200ty, z %ej'o, da preživite (epe praznike. jCkrati se vam za(va(jujemo za o(is(vnali( frjovinak in se priporočamo. DeSUS Vsem našim članicam in članom ter simpatizerjem želimo srečo, zdravje in zadovoljstvo v letu 2009 DeSUS Demokratična stranka Volivkam in volivcem se iskreno zahvaljujemo upokojencev Slovenije za veliko zaupanje in podporo, ki ste nam jo izkazali Občinska organizacija Piran na nedavnih državnozborskih volitvah. Za slike, ki rešujejo življenja Pošlji SMS z vsebino na \l decembru pošljite SMS z vsebino na in prispevajte 1 EUR za sodoben mamograf v Splošni bolnišnici Izola. Neva. Marija in Janja so premagale raka dojke. Kako? Preberite njihove bloge na www.zamamograf.si Iniciativa ZA MAMOGRAF TRR 01100-6030277118 namen ZA MAMOGRAF Prispevajo lahko uporabniki Mobitel GSM/UMTS (od 1. do 31. december 2008) in Si.mobil (od 13. do 31. december 2008). Družbi se odpovedujeta vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil in jih donirata Rdečemu križu Slovenije za nakup mamografa. www.okoljepiran.si r/^j9UViALm J DEMOKRATI I Občankam in občanom, ----------——---------’ voČivkam in vofivcem že Cimo prijetne 6ožične praznike in srečno novo Četo 2009 Iskreno se vam zafivaCjujemo za množično podporo in zaupanje, ki ste nam ga izkgzau na nedavnih državnozborskih voCitvah. (Društvo upokojence CPiran Vsem svojim članom voščimo prijazne praznike ter obiCo sreče in zdravja v Cetu 2009__________ SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d,o.o. International Shipping and Chartering Ltd. Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com FgTTU, -. ■ ■ ■■ Skupaj z vami v [epšo prihodnost, za čisto okptje. Vsem gopodinjstvom, ohčanhgm in ohčanom, uporabnikom naših storitev žehimo srečno 2009 JAVNO PODJETJE AZIENDA PUBBLICA PIRAN d.o.o. / PIRAN0 s.r.l. Arze 1b Tel.: 05 617 50 00 Fax: 0561750 15 Socialni demokrati Piran Socialdemocratici Pirano www.socialnidemokrati.si VENKOTCR.K , Rože za jubilante upokojence Na tradicionalnem letnem srečanju članov Društva upokojencev Piran v restavraciji Mercator na Belem križu, 12. decembra, so čestitali jubilantom, še posebej Ivanu Medošu, ki je dopolnil 93 let in Nadi Pukšič za 90 let plodnega življenja. Predsednica društva Alba Godnič jima je ob čestitkah izročila rože (na fotografiji). Upokojence je obiskal tudi župan Tomaž Gantar. Humanitarni akciji zbiranja sredstev za nakup novega mamografa za Splošno bolnišnico Izola se je 15. decembra na sedežu RK Koper pridružilo tudi podjetje Finali Trading d.o.o. iz Kopra. Direktor Emil Grižon je predsednici iniciativnega odbora za mamograf Suzani Zomada Vrabec in članu iniciative Janezu Starmanu simbolično predal ček za 2.000 evrov. Denar za mamograf, ki stane 340.000 evrov, je doslej prispevalo že okrog 2000 donatorjev. Piran Zlata poroka (jenadija in joCande Juriševič 15. novembra sta v Piranu, po natanko 50. letih, slavila zakonca Genadij in Jolanda Juriševič. V občini Piran sta se pred pooblaščencem Frankom Fičurjem in matičarko ponovno zaobljubila drug drugemu in si izmenjala poročna prstana. Od občine Piran sta prejela zlatoporočenca listino in knjigo Pirana. Genadij, rojen leta 1936 v Rusiji in Jolanda, rojena leta 1939 na Planini nad Ajdovščino, sta se spoznala v mestecu Piran, kjer sta se oba preselila z družinama zaradi težkih okoliščin. Jolanda je druga najstarejša sestra od osmih iz družine Pušpan. Že od mladih nog je bila svojim mlajšim bratom kot mama in še dandanes so zelo povezana družina. 15. novembra 1958 sta se z Genadijem poročila v Piranu. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Julka in Ingrid. Hčerki sta odrasli in si tudi sami ustvarili družino. Prišli so tudi vnučki Katja, David ter Kevin in Kaja, kateri so Jolandi in Genadiju še bolj popestrili in zapolnili življenje z ljubeznijo. V teh dolgih 50. letih sta zakonca cenila vsak preživeti skupni dan in še vedno drug drugemu dajeta ljubezen in toplino, srečo in veselje zapriseženo pred 50. leti v Piranu. Za mamograf do 15. decembra zbrali že 150.000 evrov I Prva mladinska predstava o Prešernu Plesno akrobatska skupina FLIP Piran je 6. decembra 2008 na odru portoroškega Avditorija uprizorila zanimivo veseloigro z naslovom Prešerno o Prešernu. Da mladi iz Flipa res zanjo, so dokazali tudi tokrat. Po skoraj enoletnih pripravah pod vodstvom Mojke Mehora Lavrič, skladatelja, aranžerja in producenta Aleša Lavriča, koreografa Mitje Mehora in režije Stasje Mehora so v čast in spomin na velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna iz Vrbe na Gorenjskem uprizorili musical, splet pripovedi, igre in gimnastičnih nastopov ter številni publiki pričarali življenjsko pot našega pesnika, katerega pesem - zdavljica “Žive naj vsi narodi...”, je postala tudi prva slovenska državna himna. Mali prešeren bi moral postati duhovnik. Tudi njemu se je marsikaj spremenilo v življenju in postal je doktor prava - in pesnik. Njegove pesni so ponarodele in postale večne, dokler bo živel slovenski narod. “Njegovo srce so pesmi njegove, ki so dušo naroda ozelenile. Otroci smo radi ga imeli, vsi brali smo pesmi njegove; Krst pri Savci, Povodni mož, gloso, sonet. Vse to in še veliko več je napisal naš poet”. Pimičevka Kopitarju: „Kopitar, Kopitar, velecenjeni gospod. Prešeren bo pohujšal ves naš mladi rod. Cenzura, cenzura, v rokah imava oblast, uničiva Prešerna, to bo vaša čast. Midva skupaj uničiva kranjnskega poeta, iz glave mu izbijeva vsa ljubljanska dekleta'1. Mladega Prešerna je igral Aljaž Lavrič, dr. Prešerna Damir Azirovič, Iz nastopa gledališke skupine Flip. Primičevo Julijo Ana Janko, mater Primičevo (Primčevko) Jessica Kastelic,v Jerneja Kopitarja je igral Gregor Simac, Matija Čopa Arian Godnič, Zevsa (kralja vseh bogov) Tomaž Primc, Urško Špela Vasič Stepančič, Ano Jelovšek Urša Jakin. Prireditev so podprli: Malro 5 Koper, Omnis Koper, Občina Piran, Banka Koper, Street tour Portorož in JSKD Ljubljana. France Prešeren seje rodil 3. 12.1800 v Vrbi na Gorenj skem v družini srednj e velikega kmeta. Umrl 8. 2. 1849. Od leta 1819 do 1822 je v Ljubljani in na Dunaju študiral filozofijo. Od leta 1822 do 1828 na Dunaju pravo. Med leti 1828 in 1848 je bil v Ljubljani pripravnik in odvetnik (advokaturo je dobil šele leta 1846). Veliko seje družil tudi z Matijo Čopom. Svoje prve pesmi je pokazal Jerneju Kopitarju in ff ■ Z % v 1 m ■ • V ... 'lir v BfeT-M. i 1 t i l I 3 m - fiH| ■ Ul ', Nastopajoči v vlogi Prešerna, Matije Čopa, Jerneja Kopitarja. FOTO: FK-Primorski utrip. Publika je z zanimanjem sledila musicalu Prešerno o Prešernu v portoroškem Avditoriju. jih nato uničil. Prve njegove pesmi so bile je objavil leta 1827 v ,, Kranj s k i C b e 1 i c i “ . Zaljubljen je bil v bogato Primičevo Julijo, a iz te ..ljubezni" ni bilo nič. Iz razmerja z Ano Jelovškovo so se rodili trije otroci. Čopovemu šele leta 1848. Pisal je romance, spominu je posvetil epsko pesnitev ljubezenske sonete in balade. „Krst pri Savici". Leta 1840 seje vrnil Najboljše njegove pesmi je izdal leta k ljubezenski liriki in napisal svojo 1846 v knjigi Poezije. Prešernovo najpomembnejšo politično pesem lirsko in epsko pesništvo je največji Zdravljico, ki je bila objavljena dosežek slovenske poezije. 60 let Istrabenza Praznovanje visoke obletnice družbe Istrabenz Koper je bilo 27. novembra 2008 ob 19.30 v kristalni dvorani hotela Kempinski Palače v Portorožu, kjer so popeljali povabljene v čarobne trenutke skupaj z vrhunskimi glasbeniki skozi čas. Istrabenzovo uspešno pot skozi čas je orisal slavnostni govornik, predsednik uprave Igor Bavčar, ki je dal vedeti, da njihova odvisna podjetja poslujejo dobro, čeprav je biti treba pozoren na prihajajočo krizo, ki bi znala marsikomu pomešati račune. Povabljene goste, okoli dvesto, so razveselili tudi orkester Big Band RTV Slovenija, dirigent Patrik Greblo, Nuša Derenda, Slavko Ivančič, plesalci in pianist Uroš Perič. Režija Katja Pegan. V Istrabenzu so ob obletnici skupaj z ravnatelji obalnih osnovnih šol izbrali Istrabenzov razred - 30 nadarjenih in uspešnih devetošolcev, ki bodo v času srednješolskega izobraževanja 2009/13 prejemali mesečno štipendijo. Skupna vrednost pomoči: 288.000 evrov. *' !ko Cok se je poslovil Poti se prepletajo, načrti spreminjajo. Nič čudnega ni, če lastniki postavljajo na vodilna mesta svoje ljudi. Tako se je zgodilo tudi v Banki Koper, ki je članica velike bančne skupine Inlesa SanPaolo. Tuji lastnik ne več naše banke je predčasno zamenjal odličnega bankirja Vojka Čoka, ki bo poslej opravljal "nadzorno" funkcijo. S 1.1.2009 bo predsednik uprave Italijan. Na fotografiji utrinek z decembrskega srečanja v GH Metropol. V Sečovljah dobijo trden most Anekdota pravi, da je nek župan svojim krajanom obljubljal vse mogoče. “Zgradil vam bom most”, je dejal. Ali gospod župan, čemu nam bo most, saj nimamo reke. “Tudi reko vam bom napeljal”. No, v Sečovljah neposredno ob schengenskem mejnem prehodu, so se leta in leta dolgo pritoževali zaradi preozkega mostu. V belo Ljubljano je bilo poslanih tudi nekaj pisem - in sedaj se končno nekaj dogaja. Zgrajen je začasni obvozni košček cestišča, stari kamniti most vprašljive nosilnosti so podrli in postavljajo novega -tako širokega, da se bosta na njemu lahko srečala dva avtobusa ali celo dva tovornjaka, znaki enosmernih pasov pa bodo pozabljeni. In komu zahvala? Kajpak dr. Marku Pavlihi, ki je s svojimi zahtevami na ministrstvu za promet spodbujal pristojne naj zgradijo trden most. M. ■ Luka Koper Proslavili so obletnico prihoda prve prekooceanke 7. decembra 1958 je v koprskem pristanišču pristal prvi prekooceanski parnik Gorica. To je bila tudi prva ladja, ki je priplula v takrat tudi prvo in edino slovensko trgovsko pristanišče. Parnik je šel v razrez, njegova naslednica pa je sedaj čisto nova ladja Splošne plovbe, Nova Gorica. Prav na in Luka Koper d.d. postaja eno najbolj znanih strateških in donosnih gospodarskih subjektov v pretežni lasti države. To je potrdil tudi novi minister za promet dr. Patrick Vlačič, ki je pozdravil zastavljene smernice razvoja Luke Koper, vključno z načrtovano izgradnjo 3. terminala in njene prometne, gospodarske in infrastrukturne povezave s svetom, pa tudi, da bo čim prej sprejet državni prostorski načrt, ki bo omogočal zastavljeno širitev pristanišča. Na proslavi nismo opazili predsednika ta dan po petdesetih letih, 7. decembra 2008, so se na potniškem terminalu v Kopru zbrali pomorci, morjeplovci, delavci Luke Koper in gosti ter skupaj proslavili visok jubilej. Prireditev je povezovala novinarka Nataša Benčič, kije malce povprašala predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja kako in kaj kažejo stvari v pristanišču danes po 50 letih? Odgovor je samo eden. Koprsko pristanišče je zacvetelo NS Luke Koper Borisa Popoviča, ki (separatno?) napoveduje povezavo Luke Koper in Tržaškega pristanišča. Praznovanja se je udeležil tudi 74-letni nekdanji delavec v takratnem pristanišču Ivan Brezac (na govorniškem odru), ki 7. decembra 1958 privezal ladjo Gorico ob novozgrajeno obalo. Filatelistični klub Koper je izdal priložnostno znamko, spominsko kuverto in priložnostni žig. Izola - Piran Pobude za ustanovitev dveh novih KS Krajani Šareda v izolski občini bi se radi odcepili od Kort in ustanovili svojo KS, krajani Dragonje pa bi tudi radi imeli svojo KS in kot kaže ne bi bili več radi v okviru KS Sečovlje. Bosta občinska sveta Izole in Pirana sprejela ali zavrgla pobudi? Vprašanje ustanovitve ožjih delov občine ali sprememba njihovih območij je opredeljeno v 18. členu Zakona o lokalni samoupravi. Zbor krajanov določenega območja, ki se želi organizirati kot krajevna skupnost, mora dati pobudo svoji občini, na občinskem svetu pa je, ali pobudo sprejme ali zavrže. Formalnosti glede ustanovitve KS, števila, območja, pooblastil in tudi ali je KS pravna oseba ali ne, so opredeljene v občinskem statutu. Pravno formalno ni ovir, lahko pa nastanejo problemi delitve območij, prerazporeditve proračunskih sredstev, večjih stroškov za občino, spremeniti ali dopolniti je treba statut, vnesti podatke v občinske bilance, voditi računovodske postavke, izvoliti organe krajevne skupnosti, določiti sedež, zagotoviti prostore za delovanje nove KS in podobno. Dileme se kar odpirajo, zlasti popolnoma nesmiselno je ustanavljati krajevne skupnosti, če te nimajo skorajda nikakršnih statutarnih pooblastil in delujejo kot nekakšni vratarji za usmerjanje krajanov na občino. Nekoliko bolje je, če dobi Krajevna skupnost status pravne osebe, kar pa spet določi najvišji organ lokalne skupnosti - občinski svet - s statutom. Šele tako bi lahko krajani določene krajevne skupnosti lažje in boljše ter morda bolj racionalno opravljali naloge oziroma upravljali s svojo KS. Nikakor pa KS ne more odtujevali občinskega premoženja na svojem teritoriju brez soglasja občinskega sveta. Ponekod na zahodu, na primer v Nemčiji, sploh ne poznajo krajevnih skupnosti, imajo pa krajevne urade ali tako imenovane občinske izpostave, kot smo jih nekoč že imeli v bivši Jugoslaviji, ko je bila občina v bistvu podaljšana roka države. Osnovni problem, ki ga v Sloveniji nismo razrešili že od sprejetja Zakona o lokalni samoupravi leta 1995 je, kako bolj fleksibilno in tudi smotrno organizirati sistem delovanja lokalne samouprave - od KS do Občine in kakšna je v resnici vloga članov občinskega sveta, ki morajo delovati na terenu v KS in prinašati pobude ter predloge na občinski svet. Vezi med organi KS in občinskim svetom so včasih popolnoma pretrgane in to zlasti, če gre za različne politične opcije, ki jim pripadajo posamezniki in skozi to tudi za nesodelovanje ali politično tekmo, ki ni v prid skupnemu napredku lokalne skupnosti. Krajani oziroma pobudniki iz Dragonje in Šareda pričakujejo odgovor. Po drugi strani pa bi morali v Izoli kot tudi v Piranu razmisliti kakšno vlogo naj v bodoče igrajo Krajevne skupnosti. Je še smotrno povečevati njihovo število, je krajevnim skupnostim treba dati več pristojnosti, kako je z njihovim statusom pravne osebe, s čim vse se smejo ukvarjati, ali pa bi jih kazalo postopoma ukiniti ter ustanoviti krajevne oziroma vaške odbore s pravico aktivnega sodelovanja v telesih (odborih) občinskega sveta? Podjetna Primorska 2008/09 Priložnost za nove mlade podjetnike Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. in Banka Koper d.d. v sodelovanju s Svetom zaupnikov Univerze na Primorskem , medijskimi in drugimi pokrovitelji že tretje leto zapored organizirata natečaj za najboljši poslovni načrt primorske regije z naslovom Podjetna Primorska. Tokratni natečaj, že tretji po vrsti, z letnico 2008/09 za najboljši poslovni načrt so predstavili na novinarski konferenci v sredo, 26. novembra 2008, v prostorih na sedežu inkubatorja v Kopru: Iztok Škerlič, direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorska d.o.o., dr. Rado Pišot, prorektor za znanstveno- raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem, Franc Ohnjec, direktor trženja Banke Koper d.d. in predstavnica medijskega partnerja PN Vida Gorjup Posinkovič. Z natečajem Podjetna Primorska spodbujajo študente in druge zainteresirane za ustvarjanje novih podjetij v primorski regiji in zamejstvu. Rezultati so že vidni; skupaj so izvedli 35 predstavitvenih delavnic, na katerih je bilo prisotnih 700 poslušalcev. Na natečaj se je z osnutki poslovnih načrtovprij avilo 72 posameznikov oziroma podjetniških skupin. Izbranih je bilo 20 finalistov. Ustanovljeno je bilo 9 novih podjetij. Nekatera med njimi so pridobila nepovratna sredstva za zagon podjetja na razpisu Podjetniškega sklada RS. Rok za oddajo osnutka poslovnega načrta je 17. 2. 2009. Nagradni sklad letošnjega natečaja znaša nekaj več ko 10.000 evrov. Strokovna komisija bo izbrala 10 najboljših poslovnih načrtov in bo kasneje nagradila tri najboljše. Prvo uvrščeni prejme nagrado Banke Koper v znesku 6.000 evrov nakazanih na TRR novoustanovljenega podjetja in možnost 6-mesečne uporabe avtomobila, so med drugim povedali na novinarski konferenci. Trst Podpisan dogovor o čezmejnem sodelovanju V Rdeči dvorani na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu so Banka Koper d.d. (Vojko Čok), Primorska gospodarska zbornica Koper (Tomaž Može), Camera di Commercio Industria Artigianato Agricoltura di Trieste -Tržaška trgovinska zbornica (Antonio Paoletti), in Cassa di Risparmio del Friuli Venezia Giulia S.p.A.(Carlo Appiotti- sporazum v nj egovem imenu podpisal podpredsednik banke Enzo Brasca) 5. decembra 2008 podpisali Dogovor o sodelovanju za podporo poslovnim subjektom čezmejnih območij Italije in Slovenije. Podpisnice ugotavljajo, da se kot posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo in po nedavni širitvi schengenskega območja povečuje interes zasebnikov in gospodarskih subjektov obmejnih območij Italije in Slovenije po novih naložbah v obeh sosednjih državah, kot tudi interes za še večje poslovno sodelovanje. Zbornici bosta zainteresiranim subjektom nudili potrebno pomoč in informacije, banki (obe sta članici skupine Inlesa Sanpaolo) pa bosta zagotavljali dvojezično osebje, vodenje poslovnih računov svojim komitentom, in nudili kredite za tekoče poslovanje, uporabo različnih kreditnih kartic, vse pod ugodnimi pogoji. Lastnik obeh bank, ki sta že pripravili skupno ponudbo bančnih storitev, je v Italiji. Podpisnice so si v trstu zaobljubile, da bodo v roku šestih mesecev po podpisu dogovora preverile njegovo uporabnost, ga po potrebi dopolnile in nadgradile. Podpisnike sporazuma in obetavno Na Fotografiji Primorskega utripa. Svečani podpis sodelovanje Kopra in Trsta je dogovora med bankama in zbornicama v Trstu. pozdravil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. Tudi Izola dobi garažno hišo V predlogu ureditve območja za pošto so predvidena stanovanja in velika garažna hiša. O tem, da je treba avtomobile spraviti pod zemljo razmišljajo tudi v Izoli. Javna obravnava predloga ureditve območja za pošto pa je izzvenela nekako neodločno, ko v bistvu še niti ne vedo kje bi jo vendarle zgradili; pri stari bolnišnici ali kar sredi mesta. Za pošto naj bi zgradili okoli 100 stanovanj in veliko podzemno garažo, ni pa podatka kdaj bi se to zares zgodilo. Nekateri menijo, daje projekt preobsežen in da bi bilo boljše, če bi garažna hiša stala nekje na robu mesta. Toda, če res nameravajo zgraditi 100 stanovanj, potrebujejo v Izoli dodatnih najmanj 200 parkirnih mest. Tudi ni povsem znano kako bodo uresničili naložbo. Najbolje bi bilo stanovanje na ključ, zraven pa še parkirno mesto v garažni hiši. je zalivala tudi lokale in najbolj tošila Sečoveljske soline r Voda upos Samo pri Adriaticu Slovenici doslej že 250 odškodninskih zahtevkov zaradi poplavljenih lokalov. Za avtomobile brez kasko zavarovanja ni odškodnine. Najbolj poškodovane so bile Sečoveljske soline ter tudi kanal Sv. Jerneja, kjer je prebilo dve pregradi. V nevarnosti je bilo okoli 300 na črno privezanih plovil. Vodna ujma ni prizanesla okoli 200 avtomobilom na piranski Punti, Tartinijevem trgu v Piranu, v Izoli in na parkirišču pred Koprom. Zalila je nekaj deset gostinskih lokalov ter druge poslovne prostore v Piranu in Izoli. Na površje je udarila tudi meteorna voda. Na srečo je kanalizacija ločena, sicer bi precej "dišalo". Zavarovalnice so doslej prejele že na desetine zahtevkov za povračilo škode. V Piranu že od leta 1969 ne pomnijo tako močne plime in tako obsežnega razlitja morja po nižjih predelih mesta. Sirena, ki v Piranu ni delovala, je še najbolj nedolžna zadeva, saj so bila že veliko prej po radiu dana obvestila o nevarnosti naraslega morja. V socializmu je poskusno tulila vsako soboto ob 12. uri. Precej presenečeni so bili tudi v središču starega mesta Izole, kjer je voda zalila tudi lokale v Ljubljanski ulici. Zaradi spleta okoliščin; neverjetnih padavin, valovanja, močnega južnega vetra in nenavadno visoke plime (157 cm nad povprečno višino) ter morda še zaradi gravitacije Lune je morje 1. decembra zjutraj v nekaj minutah pokazalo svoje zobe in poplavilo nekatera nižje ležeča obalna območja in povzročilo precej škode. Kdove, morda je to tudi odsev novih klimatskih razmer, na katere še nismo pripravljeni? Približna ocena škode 2 milijona evrov Ocene o škodi, ki so jo povzročile poplave, niso dokončne, govori pa se o okoli 2 milijonih evrov. Morski valovi imajo izredno moč. Kot za šalo so premikali skale na piranskem obrežju, voda je zalila Tartinijev trg vse do prve stopnice v avli občinske stavbe, zlasti veliko škode pa je povzročila v Sečoveljskih solinah, kjer so valovi prebili nekaj obrambnih nasipov in kot rečeno tudi nasip pred Jernejevim kanalom. Poplave so neprijetno presenetile tudi okoli 200 lastnikov avtomobilov, nič manj škode pa ni bilo na osrednji portoroški plaži, kjer je morje poškodovalo lesene pomole, enega pa celo prelomilo. Te bo treba temeljito sanirati. Župan Pirana Tomaž Gantarje dejal, da so popravila lesenih pomolov načrtovali, ne glede na to ujmo, saj so bili precej dotrajani. Voda ponovno zalila lucijski podhod Voda je močno narasla tudi v lucijskem kanalu Fazan, kjer je zalilo podhod in spodnje prostore garažne hiše v TPC, pravo razdejanje pa je povzročila tudi v Jernejevem kanalu v Seči , kjer je prevrnilo ali potopilo tudi nekaj na črno zasidranih čolnov. Sicer pa daleč od tega, da bi lahko pretiravali z naslovi "Morje poplavilo Istro” ali “Obala potopljena”. Opozorilo je na dlani Očitno se tako velike poplave dogodijo vsakih 40-50 let. In res je, da morje ni prvič zalilo teh koščkov Slovenske obale. Sedaj spet čaka, da se bomo spametovali. Nekaj bo vendarle treba postoriti, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Na primer, zakaj ne bi mogli nekoliko zvišati betonskega roba ob piranskem mandraču, kar bi lahko služilo tudi kot sprehajališče, ali imeti pripravljene vreče s peskom, kakšno gumijasto cev in podobno? To je vprašanje za civilno zaščito! Zakaj je v Kopru gramozno parkirišče tako nizko, da se tam zlahka nabira voda in ne more odtekati. Rezultat: močno poplavljeni avtomobili, ki pa, če niso kasko zavarovani, ne morejo biti predmet odškodninskih zahtevkov do zavarovalnice. Zakaj ne poskrbijo za nadhod prek ceste, ki ločuje naselje Lucijo, saj je bil podhod že večkrat poplavljen, šolarji pa potem skačejo čez nevarno cesto in končno, zakaj država ne reagira na prošnje upravljavca solin? Potopljeno plovilo v Jernejevem kanalu. Lastnika očitno to ne zanima? - ■ "Sr __ 5| Poplavljeni avtomobili na koprskem glavnem parkirišču. Takole je 1. decembra izgledal lucijski podhod. Morje je dvignilo pomole na portroški plaži, srednjega pa celo prelomilo. Kaže, da bo vse pomole na portoroški plaži treba nadomestiti z novimi ali jih temeljito sanirati - in to še pred kopalno sezono. Gasilci so imeli veliko dela. Ponekod so jih klicali tudi po nepotrebnem, kot je bil primer v Luciji. Voda je vdrla v avlo občinske palače v Piranu in segala vse do prve stopnice. Na Tartinijevem trgu je segala do po! metra. Podivjano morje na piranski promenadi. Bralcem, ki so nam posredovali fotografije, se zahvaljujemo. V solinah ocenjujejo stroške sanacije na milijon evrov. Na fotografiji: Sanacija brežine Kanala fazan na Seči. Zalilo je celo lucijsko garažo pri TPC. Lucija Lastnik Extreme bowlinga bo plačal del odškodnine Bernetiču Roberto Cavallaro, lastnik gostinskega poslovnega prostora Extreme bowling Opera cluba v Luciji seje dogovoril s spodnjim lastnikom prostora Viniciom Bernetičem, da mu bo plačal del škode (skupaj prijavljeno 50.000 evrov škode), ki je nastala v delavnici zaradi izlitja vode, ko je počila odtočna cev speljana skozi njihovo delavnico. Z novinarske konference v Extreme borvlingu po zaprtju. Okoli 27.000 evrov naj bi Bernetiču že priznala zavarovalnica, razliko pa naj bi plačal lastnik gornjega poslovnega prostora Roberto Cavallaro. Afere z novo obliko Extreme bowling Opera cluba v Luciji, ki ga nekateri radi poimenujejo kar diskoteka (čeprav uradno ne nosi tega imena) še ni povsem konec. Potem, ko so 24. novembra. Vprašanje je tudi, če bodo dovoljenje sploh lahko pridobili? Sedaj je razočaran, saj naj bi, ko je povedal, v nakup in opremo poslovnega prostora vložil 4,5 milijona evrov. Odvetnik Kljajič, ki zastopa podjetje, je na novinarski konferenci povedal, To naj bi bili delavci, ki čakajo na delo v tem lokalu, ki je zaprt od 16. novembra 2008. FOTO: FK-Primorski utrip. lokal na noč otvoritve 15. novembra 2008 obiskale inšpekcijske službe in lastniku Robertu Cavallaru dale le Takole izgleda montažna gradnja. Betonske prečke naslonjene na nosilne stene samo nekaj centimetrov. tri dni časa, da si od pristojne lokalne skupnosti pridobi novo ustrezno dovoljenje za obratovanje lokala do četrte ure zjutraj, so ga v bistvu onemogočile, saj takega dovoljenja ni mogoče pridobiti tako hitro, so povedali na novinarski konferenci da so se pritožili na Ministrstvo za gospodarstvo, to pa ima kar dva meseca časa za odgovor. Tako je sedaj že malo možnosti, da bi bil lokal odprt (v taki obliki kot je zamišljena) še pred novim letom. Povedal je tudi, da bodo verjetno tudi sprožili kazensko ovadbo zoper Gašpar Gašpar Mišiča za javno izrečene domnevno žaljive besede na sestanku s krajani KS Lucija 15. novembra. Takrat naj bi dejal, da naj bi mu Cavallaro dejal, bi lahko kdo komu od “mafijcev” kaj hitro pomolil pištolo pod vrat. S tem naj bi povzročil podjetju določeno škodo, saj naj bi jih enačil z mafijci. Lastnik je tudi trdil, da lokala niso preoblikovali tako “grobo” (prej je bilo kegljišče), da bi morali pridobiti tudi novo gradbeno dovoljenje. Povedal je tudi, da na delo čaka okoli 20 ljudi. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo in doklej bo lokal moral biti zaprt bomo izvedeli šele po odločbi gospodarskega ministrstva. Krajani so za zdaj lahko mirni. Plesišče bo samevalo najmanj dva meseca. Sprejme lahko največ 400 plesalcev in ne 1700 ali celo 2000, kot je bilo večkrat omenjeno v medijih. FK Problematičen Jernejev kanal Problemska konferenca o JernejevenHcanalu, ki jo je v prostorih gostilne Ribič na Seči na dan Sv. Lucije, 13. decembra 2008, sklicala predstavnica tamkajšnjih krajanov ali civilne iniciative Andreja Humar Fatorič, je pokazala, da bo država kot lastnica zadevo poslej vzela bolj resno in končno po 18 letih dogovarjanja tudi ukrepala. Sta se uradnika brginc in dr. Kopač nekoliko ustrašila ultimata, da mora država stvari urediti do 30. aprila 2009, sicer bodo krajani vzeli stvari v svoje roke, izpraznili vso navlako, pomole in potopljene čolne iz katerih se izteka gorivo ter razne deske in zakurili kres? Zahteve krajanov Seče s problemske konference 13.12. 2008. L) Izpraznitev plovil iz Jernejevega kanala (okoli 300) ter vsega neprimernega, nedovoljenega in to najkasneje do 30. 4. 2009; 2. ) Preučitev možnosti postavitve zapornice na morskem vhodu v Jernejev kanal ter vzpostavitev kontrole dostopa v ta kanal; 3. ) Poglobitev kanala in vzpostavitev plovne poti tudi za turistične oglede (npr. Solinarke); 4. ) Ureditev in namestitev enotnih lesenih pomolov, privezov, upoštevajoč predpise in pravila znotraj ekološke cone krajinskega parka; 5. ) Ponovna potrditev statusa območja Krajinskega parka Sečoveljske soline za celoten polotok Seča. Med predlogi zaključkov, ki jih je sestavil Andrej Sovine pa še: Ministrstvo za okolje in prostor naj takoj prične s postopkom podelitve vodne pravice za upravljanje s kanalom Sv. Jerneja. Država pa naj podeli vodno pravico do 31. 3. 2009. Aktivira naj inšpekcijski nadzor nad kanalom. Koncesionar za upravljanje KPS S je pripravljen takoj začeti s sanacijo leve brežine kanala Sv. Jerneja s hkratnim poglabljanjem kanala, vendar mora (od države,op.p.) prejeti ustrezna sredstva. Koliko „črnih“ privezov? V Jernejevem kanalu je privezanih morda celo več kot 300 plovil (nihče jih ni natančno preštel), lastniki pa za to nimajo nobenega dovoljenja in tudi ne plačujejo privezov, ker ni nikogar, ki bi jim lahko izstavil račune. Jernejev kanal sodi v Krajinski park Sečoveljske soline in je v lasti države. Z okrogle mize na Seči, ki se je končala z ultimatom državi. FOTO: FK-Primorski utrip. sanacije tega območja, saj verjetno sama tega ne bo zmogla. Ker država še vedno ni dala vodne pravice upravitelju družbi Soline, pridelava soli d.o.o., ta tudi ne more ukrepati. Direktor Alojz Jurjec tako le ves čas samo opozarja. Povedal je tudi, da imajo Soline, pridelava soli d.o.o. naštetih 450 lastnikov plovil in privezov. Če bi tem ljudem poslali račune bi država samo v dveh letih pridobila okoli 750.000 evrov. Seveda pa to ni tako preprosto, saj je razne deske pa tudi nekaj naravnega človeškega, kar pa malo smrdi. Morje je kar na dveh mestih prebilo brežino in povzročilo Solinam veliko škodo. To je danes žalostna slika Jernejevega kanala, kije del solinskega ekosistema in je tudi krajinsko zaščiten. K pozivu, da je končno treba nekaj urediti, se je pridružilo okoli 20 krajanov, tudi župan Občine Piran Tomaž Gantar, predsednik svet KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, Marko Tancer, predsednik Odbora za turizem, direktor podjetja Soline d.o.o. Alojz Jurjec, odvetnik Boris Cepuder, Andrej Sovine iz Krajinskega parka, dolgoletni solinar Ciril Somrak, Evelino Fatorič iz društva Pompa, Peter Polič, pa tudi dva udeleženca, ki imata v kanalu zasidran čoln in sta pripravljena celo plačati privez, nista pa za „indijanske manire", kot sta se izrazila. Svoje izkušnje o tem, kaj se v kanalu in okrog njega dogaja, je povedal tudi Peter Polič, pastnj/(a na £rn() privezanega čolna: sin lastnika nekdanje Drogine . začimbe. Odvetnik Boris Pnvez smo Popravljeni plačati, nismo Cepuder je z dokumenti in pa za indijanske manire. " skicami poskušal dokazati kje Odvetnik Boris Cepuder ugotavlja kje poteka meja Krajinskega parka. Sicer pa so nekateri v razpravi malce zašli na druga področja. Območje je zaščiteno po zakonu o ohranjanju narave, pa tudi z občinskim odlokom. Do tu je vse jasno, torej vse na črno. V kanalu j e tudi kar nekaj potopljenih čolnov, veliko zbitih starih desk, ki predstavljajo nekakšne pomole, zaradi slabe pretočnosti morske vode se na dnu nabira veliko mulja, v kanal se menda zliva tudi kanalizacija iz okoliških objektov. Tam se poleti kopljejo tudi otroci! Ob zadnjem neurju je svoje dodalo še morje, ki je poplavljalo, na občinsko cesto ob kanalu naplavilo stare barke in v resnici poteka meja Krajinskega parka in kaj določa občinski odlok o razglasitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline iz leta 1990. Ta naj bi bil leta 2001 ukinjen z vladno uredbo. Ponovni status Krajinskega parka Sečoveljske soline je bil dan leta 2003 na osnovi zakona o ohranjanju narave. Nihče natančno ni vedel povedati koliko bi stala sanacija Jernejevega kanala z ureditvijo okolice. Kaže, da država še vedno ne namerava poiskati zasebnega partnerja, ki bi bil pripravljen financirati celoten projekt vendarle treba kanal prej komunalno in infrastrukturno urediti, da bi morda tamkajšnji okoli 1,8 kilometrski kanal postal prava turistična atrakcija, morda celo mala marina. Kdove, kajti nekateri so proti vsem in vsemu! Iz nič pa vedno pride nič, zraven pa še veliko jeze, negodovanja tamkajšnjih krajanov. Ko so vsi prisotni v dobrih dveh urah vse povedali in dokončno ugotovili, da so v kanalu vsi na črno (morda so celo izjeme?), da Občina Piran tu ne more nič, smo slišali. Morje je državno, kanal je državna last, občinska je le cesta. Končno sta besedo le dobila predstavnika Ministrstva za okolje in prostor - Mladen Berginc in dr. Samo Kopač, v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje. Berginc je priznal, da je v kanalu anarhija in da bo treba ukrepati. Pravzaprav že ukrepajo, sta dejala. Pripravljajo sanacijski načrt za odpravo škode, ustanovili bodo posebno delovno skupino, določiti bo treba upravljavca, še prej pa bo treba poiskati kapital za sanacijo kanala. Ker država za to menda nima namenskih sredstev bo treba izkoristiti možnost javno-zasebnega partnerstva. Aktivirali naj bi tudi inšpekcijske službe, ki bi tu delale red. Župan Tomaž Gantar je dejal, da je to tipičen birokratski odgovor, ki kaže na to, da se tudi v naslednjih letih ne bo nič spremenilo, kot se ni zadnji 18 let. Franc Krajnc I -w primorski uVp (Pravljični cCecem6er PROGRAM PRIREDITEV IN SILVESTROVANJA V OBČINI PIRAN, IZOLI IN KOPRU V praznično okrašenem Piranu, Portorožu in Luciji bodo od 24. decembra do 1. januarja domačinom in obiskovalcem vseh starosti in različnih okusov na voljo raznovrstne prireditve. Vrhunec bodo doživele 31. decembra s silvestrovanji na prostem v Piranu in letos prvič tudi v prireditvenem šotoru nasproti sedeža KS Lucija ter tradicionalnim ognjemetom prvi dan novega leta v Portorožu. Za prireditve, praznično osvetlitev in novoletni ognjemet je Občina namenila 104 tisoč evrov. Podrobnosti so predstavili na novinarski konferenci v Avditoriju, 12. decembra, Lada Tancer, Mojca Dolšak, Jadran Furlanič, Katja Pišot in Mojmir Suhar. Konferenco je povezovala Barbara Jakomin. Letošnja novost je krovna organizacija vsega prazničnega decembrskega programa, za kar je Občina Piran določila Avditorij Portorož. Tako je veliko manjša verjetnost podvajanja prireditev celo v istem kraju. Zanimiv praznični december bo na Tartinijevem trgu v Piranu, v portoroškem Avditoriju, v lucijskem šotoru (nasproti KS) in 1. januarja v Portorožu novoletni ognjemet. Z novinarske konference v Avditoriju o (usklajenem) Pravljičnem decembru v Piranu. Piran: Sobota, 20. december v Gledališču Tartini piran: nastop plesne skupine Metulj-Novoletna pravljica. Nedelja, 21. december ob 17.00 uri: Odprtje razstave Jaslice v piranskih cerkvah. Na ogled bodo do 6. januatja 2009. Sreda, 24. december med 15. in 17. uro na Tartinijevem trgu: Predstava za otroke, obisk Božička, Gledališče Bičikleta. Petek, 26. december med 15. in 17. uro na Tartinijevem trgu: Predstava za otroke, Zimski vrtiljak. Sobota, 27. december: Celodnevni sejem starin v organizaciji društva ANBOT. Nedelja, 28. december: Novoletni sejem na Tartinijevem trgu v organizacij i TD Piran in glasbeno-animacijske predstave. Ponedeljek, 29. december med 15. in 17. uro na Tartinijevem trgu: Predstava za otroke, vesli december. Torek, 30. december med 15. in 17. uro na Tartinijevem trgu predstava za otroke: Pika na obisku. Sreda, 31. december med 15. in 17. uro na Tartinijevem trgu predstava za otroke: Rdeča Kapica in dedek Mraz s spremstvom, Gledališče Fru Fru. Silvestrovanje na Tartinijevem trgu: Sreda, 31. december - pričetek ob 21.30 uri, zaključek ob 03.00 uri zjutraj. Nastop glasbene skupineMalibu. Poskrblj eno bo za brezplačne avtobusne prevoze od 20.00 do 03.00 ure zjutraj vsakih 30 med Lucijo in Piranom. Portorož: Avditorij Sreda, 17. december ob 20. uri: Koncert Slovenske vojske. Petek, 19. december ob 19.30: Božični koncert v Avditoriju (razprodan). Novoletni gala koncert Ponedeljek, 29. december ob 19.30: Novoletni gala koncert. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija s solisti. Vstopnina 60 EUR. Portorož - Trg prekomorskih brigad Četrtek, 1.1.2009: Novoletno popoldne - animacijski glasbeni program. Ognjemet v Portorožu ob 18.00 uri._______________ Lucija: Praznični december in silvestrovanje v šotoru nasproti KS Lucija. Pričetek 27. decembra, zaključek L januarja. V sredo, 31. 12. od 20.00 do 02.00 ure zjutraj. Nastop: Platana in Nuša Derenda. Koper: 19.12. - 20.12. od 9.00 -20.00: Božični sejem, Trg pri Kapitaniji Koper 22.12. ob 20. uri: Novoletni simfonični^ koncert, Športna dvorana OŠ Koper 24.12. ob 22. uri: Božični koncert kvartet 7+, Titov trg 31.12. ob 21.30 uri Silvestrovanje v Kopru (Eroika, Amarcord, novoletni ognjemet), Taverna Koper 1.1. ob 16. uri: Koncert Big Band Hrošči, Taverna Koper Izola: 17.12. ob 20. uri: Koncert Akademskega pevskega zbora, cerkev Sv. Marije Alietske 23.12. ob 18. uri: Božično-novoletni koncert, Kvartet 7+, park Pietro Coppo Ob 20.30 uri Novoletni koncert s skupino Soul Circus, Manziolijeva palača 26.12. ob 19. uri: Dan samostojnosti, nastop Vlada Kreslina & Beltinške bande & Malih bogov, Kulturni dom Izola 31.12. Silvestrovanje z ansamblom Venera, Lonka. V Taru snujejo Forma vivo V prijaznem malem istrskem mestu Taru naj bi morda že v kratkem določili lokacijo za postavitev Forma vive, kot jo poznamo na Seči. Ideje, da bi polepšali mesto in mu pridali še večji kulturni značaj, so se porodile pri Atiliu Radojkoviču, na nedavnem obisku direktorja Obalnih galerij Piran Antona Biloslava, kustosinje Obalni galerij Nives Marvin in ljubiteljskega kiparja Atilija Radojkoviča pri tamkajšnjem podžupanu Valterju Palmi pa so se že pogovarjali kako jih uresničiti. Hkrati so si že tudi ogledali morebitne lokacije, najbolj primerno pa bodo predlagali v sprejem prostorskih aktov. Kaže, da bi bilanajbolj primerna lokacija blizu mesta s pogledom na morje, kjer naj bi zgradili tudi otroški vrtec in postavili igrala. Lahko bi uporabljali tarski kamen ali kamen iz Kanfanara in Kirmenjaka. V Taru-Vabrigi, kot se imenuje občina, je še ena značilna posebnost - vsakoletni tradicionalni ulov velikih cipljev - in ko je ulov uspešen je tudi veliko slavje. Občina Tar-Vabriga, župan Nivio Stojnic, se z Atiliom Radojkovičem, ki je svojo mladost preživel v tem mestecu, dogovarja za izdelavo posebne skulpture, ki naj bibilapostavljena na velikem trgu pred prenovljeno zgradbo Kaštel, kjer bo tudi nov sedež občine. Rojstvo vala - Radojkovičeva bela skulptura Sicer pa mesto v Vabrigipri Taru. že krasi njegov kip z imenom Rojstvo vala (na fotografiji). Zamisel, kako naj bi izgledala velika kamnita skulptura je še mala skrivnost, izvedeli pa smo, da naj bi ponazarjala dejavnosti, ki najbolj zaznamujejo tamkajšnji kraj - oljkarstvo, vinogradništvo in turizem. Zenice so nekoč nosile vodo domov iz Tarske vale in domače pridelke nosile prodajat drugam. Morda bi kazalo v skulpturi ponazoriti tudi to preteklost. Arhitektura je tudi umetnost Na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture, 22. in 23. novembra, v Gledališču Tartini so razpravljali o arhitekturni raznolikosti. Nagrado Piranesi za leto 2008 sta prejela slovaška arhitekta Jan Studeny in Martin Voj ta za delo Družinska hiša. Študentj e arhitekture innj ihovi starej ši kolegi so dva dni v Piranu razpravljali o zanimivih temah s področja sodobne arhitekture. Številni so na odru predstavili svoje ideje, pa tudi že nagrajena ali odkupljena dela. Tema letošnjega že tradicionalnega 26. srečanja arhitektov je bila Arhitekturna raznolikost, ki poudarja geografsko, jezikovno in kulturno raznovrstnost. Vse to seje razvijalo skozi stoletja do perfektnosti. Blizu 200 udeležencev, veliko tudi mladih, ki šele stopajo na pot resne arhitekture, je z zanimanjem poslušalo predavanja kako je treba načrtovati in raziskovati, graditi in ustvarjati večdimenzionalne povezave med okoljem, socialnimi sistemi in ljudmi, upoštevajoč sodobne trende na področju arhitekture. Letošnja tema Arhitekturna raznolikost se je dotaknila treh entitet: misliti globalno, delati lokalno, arhitekturna identiteta, trajnostna arhitektura v okvirih lokalnega konteksta. Organizator Dnevov arhitekture v Piranu so Obalne galerije Piran. Prireditev sta obiskala tudi nova kulturna ministrica Majda Širca Ravnikar in prof. Vojteh Ravnikar. Študentsko Srečanja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Sirca Ravnikar. priznanje Piranesi 2008 Letošnjo študentsko priznanje so prvič izbrali člani mednarodne žirije. Izmed razstavljenih del študentov ljubljanske in mariborske Fakultete za arhitekturo je žirija izbrala projekt študenta Tomaža Mlinariča za Center sodobne umetnosti ROG v Ljubljani, ki je nastal pod mentorstvom prof. Miloša Florjanččiča s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Nagrada Piranesi 2008 Naj višje priznanje nagrado Piranesi 2008 sta prejela slovaška arhitekta Jan Studeny in Martin Voj ta za delo Family House (Dmžinska hiša). Stavba s svojo obliko poudarja nasprotje med naravo in grajeno stmkturo, ki se odraža v minimalnem stiku s tlemi, je v obrazložitvi nagrade zapisala žirija. Priznanja Žirija v sestavi: Barbara Holzer, Davor Katušoč, Filipe Joel Gomez Afonso, Vasco Miquel Pacheco Magalhaes (predsednik), Aleš Prinčič, Alfonzo Perez - Mendez, Katja Florjane in Marion Wicher je odločila da priznanje Piranesi prejmejo: - Querkraft Architekten za delo ML- Museum Liaunig. - Maruša Zorec in Marina Tepina za delo Odprti oltar na Brezjah. - Jabornegg & Palffy za delo Schlosshotel Velden. Udeleženci letošnjih Dnevov arhitekture v Piranu. FOTO: FK-Primorski utrip. 15. let Radia Capris Novinarji in sodelavci Radia Capris Koper so ob 15. obletnici delovanja radia, 11. decembra 2008, v The Clubu na Belvederju nad Izolo pripravili srečanje s svojimi sodelavci in v prijetno družbo povabili tudi poslušalce tega odmevnega in dobro poslušanega radia. Na koncu so prerezali tudi jubilejno torto. Posebnost radia Capris so najhitrejše prometne informacije, sicer pa tudi spremlja in poroča o vseh gospodarskih, kulturnih in političnih dogodkih na območju Slovenske Istre in tudi širše. To zahtevno novinarsko delo opravlja 7 novinarjev in novinark, pomaga pa jim okoli 30 dopisnikov. H W primorski uVp Vedeževalec Valter Cjajzer o letu 2009 J2. Mojmir Suhar o razvojnih smernicah Avditorija Ne preveč bleščeče poslovanje ob polletju 2008, pogosto menjavanje vodilnih, relativno visoki honorarji glasbenim izvajalcem ob manjšem obisku od načrtovanega ter še vedno precejšnja finančna odvisnost javnega zavoda od ustanoviteljice in lastnice Občine Piran sili k razmisleku ali naj kulturni, promocijski in kongresni center nadaljuje svojo dejavnost v tako zastavljeni obliki, ali ima finančne in prostorske možnosti za preoblikovanje, da bi lahko v bodoče nastopal kot resen sogovornik pri razvoju kulturnega, gospodarskega in turističnega razvoja na Slovenski obali, ali pa bi ga kazalo enostavno prodati. Nekaj vprašanj smo zastavili Moj miru Suharju, novemu direktorju Avditorija Portorož. Vi ste že deveti ali deseti direktor Avditorija, odkar ga je leta 1972 zgradil Casino* Portorož. Takrat je bil še v funkciji zavoda za turizem s čisto konkretnim namenom. Štejete vaše imenovanje za direktorja kot nagrado za lojalnost določeni politični opciji, neke vrste novo dolžnost in kaj pričakujejo od vas? „ Imenovanj a na to funkcijo ne štejem kot posebno nagrado, ampak gre za zaupanje. Z županom Občine Piran, ki je lastnica Avditorija, se poznava že od prej, ko je bil še glavni direktor Splošne bolnišnice Izola. Poslovno sva sodelovala tudi že veliko prej, tudi skozi zavarovalniško dejavnost. Tako, da gre za običajno medčloveško zaupanje in nič ni neznanega. Da se je iskalo direktorja po odhodu Patrika Grebla, je bilo znano. Tudi z dosedanjimi direktorji Avditorija sem se zelo dobro poznal, z večino od njih, konkretno s Fanči Kuhar, Jano Tolja, Patrikom Greblom tudi sodeloval. Kljub temu, da se nisem prijavil kot delavec iz kulture, mi je dejavnost Avditorija dobro poznana, kar sem na občinskem svetu Občine Piran s predložitvijo programa razvoja Avditorija tudi poudaril. V Avditoriju nas je 15 zaposlenih in moram reči, da so to ljudje z velikimi izkušnjami, dobro pa imamo tudi organizirano obveščanje javnosti, za kar skrbi Barbara Jakomin. “ Avditorij so, kot rečeno, pred 36 leti zgradili s posebnim namenom; da bo kot promocijski, kulturni in kongresni center zastopal in predstavljalinteresetukajšnjega turističnega gospodarstva. „ Dejavnost Avditorija se je zelo razmahnila, vendar finančni viri temu niso sledili. Zato je Avditorij večkrat zašel v težave, ki jih je v največji meri reševala Občina Piran. Le-ta je 1992. leta tudi prevzela vlogo ustanovitelja. Res je počasi ugašala kongresna in seminarska dejavnost v Avditoriju, kajti hotelirji so začeli investirati v širitev tega dela infrastrukture in nastalo je kar nekaj velikih kongresnih dvoran v hotelih, s ciljem, da bi zadostili zahtevam svojih gostov. Povezovanje in sožitje s turističnim z gospodarstvom je kljub vsemu zelo nujno. Če kdo misli drugače, je v veliki zmoti. Vizija, da bi Avditorij bil nosilec dejavnosti kulture, kongresov, organizator kulturnih in zabavnih prireditev, je bila znana že v času zavoda, ki ga je udejanjil gospod Spinelli. Nujno je torej, da Avditorij s to vizijo nadaljuje ‘n se povezuje s turističnim gospodarstvom. “ Potem, ko je Občina Piran dobila Avditorij v last in posest je v bistvu postal njeno stalno proračunsko breme. To večkrat radi poudarjajo tudi določeni občinski svetniki. Kakšno je stanje danes, kolikoprihodka pridobite sami na tržni osnovi, koliko dotacij prejmete od Občine Piran in kašne so pravzaprav možnosti, da bi se Avditorij finančno popolnoma osamosvojil? „ V Avditoriju se trudimo, da bi pridobili čim več prihodka na osnovi lastne tržne dejavnosti. Ocenjujemo, da bomo v letu 2008, kljub nekoliko slabšemu prihodku in visokih stroškov v poletnih mesecih, zabeležili 43,30 % lastnih prihodkov, 56,70 % prihodkov za kritje vseh stroškov tekočega poslovanja pa bo realizirano iz proračuna. “ Lahko to nekoliko bolj opredelite. Kolikšen prihodek pričakujete v letu 2008, kakšna je njegova struktura, koliko je občinske dotacije, koliko bo vseh prireditev in kako ste zadovoljni z letošnjim obiskom? "Dotacijj e v letu2008predvideno v višini 640.331,00 EUR, iz naslova tržne dejavnosti pa je načrtovano prihodkov v višini 457.171,00 EUR in drugih prihodkov v višini 43.900,00EUR. Število dogodkov oz. prireditev je v letu 2008 350, obiskovalcev pa pričakujemo do konca leta 90.000". Tu in tam je navržena beseda, tudi včasih v občinskem svetu, da bi bilo najbolje Avditorij prodati ali poiskati kombinacijo javno-zasebnega partnerstva ter se tako rešiti bremen. Kaj menite o tem. Ste naklonjeni ideji, da bi Avditorij prešel v zasebne roke? „Ne, nisem naklonjen prodaji Avditorija. V našem javnem zavodu opravljamo poslanstvo, ki je nujno za ohranjanje kulturne tradicije in zagotavljanje dodatne turistične ponudbe, česar ne bi mogli uresničevati z razpršenimi in nepovezanimi akterji." V amfiteater - letno prizorišče Avditorija, ki sprejme 1800 obiskovalcev, kar je več kot katera koli kongresna dvorana v piranski, izolski in koprski občini, je bilo vloženo veliko milijonov občinskega denarja. Paradoks te naložbe pa je, da nadstrešek amfiteatra v času, ko je toplo in lepo vreme ni potreben, ko pa dežuje ali piha mrzel veter ali pozimi, pa amfiteater, takšen kot je sedaj, ni uporaben! Zato se tam v hladnem vremenu nič ne dogaja. Ali obstaja kakršna koli možnost zaprtja Amfiteatra z vseh strani, gretje prostora, oblazinjenje sedežev, možnost razširitve in nadkritja vhoda v Avditorij, izgradnje nujno potrebne garažne hiše, da bi preprečili prometni kaos ob Dom vodnih športov samo za Pirat? Milan Morgan večjih prireditvah in končno, kaj boste storili, da bo Avditorij postal resnično središče kulturnega in kongresnega dogajanja na Slovenski obali? Bili so tudi predlogi (Patrik Greblo in Katja Pegan), da naj bi Avditorij postal osrednji obalni kulturni center. Zdi se, da je vse nekam zamrlo. „Rešitve za Amfiteater, ki bi lahko deloval tudi pozimi, do danes žal še ni. Amfiteater bo po plačilu zadnjega obroka postal v celoti občinska last. Menim, da bi ga lahko posodobili in zaščitili pred vremenskimi vplivi, ko bo prišlo do celovite dograditve in ureditve okolice Avditorija. Skupaj z lastnico Občino Piran pripravljamo vizijo posodobitve celotnega območja, koncept pa pripravljamo v okviru strategije razvoja turizma v občini. Sestavni del vizije je prometna ureditev na tem območju, gradnja manjše garažne hiše in ureditev dostopa do Avditorija. Kar se tiče parkirišč za obiskovalce imamo dogovor z družbo Metropol Group za koriščenje njihove garažne hiše. Od tam do avditorija je samo 7 minut hoje. Naj ob tem poudarim, da je turistično gospodarstvo že spoznalo, da je uresničitev vizije razvoja Avditorija nujna tudi za večje uspehe tukajšnjega turizma. Program naj bi bil že bolj otipljiv v letu 2009, ko bo občinski svet Piran sprejel strategijo razvoja turizma. “ Letos ni bilo znane priljubljene prireditve Melodij morja in sonca. Zakaj ne in ali lahko pričakujemo MMS ponovno v letu 2009. Sicer pa, ali je Portorož sposoben organizirati prireditev, ki bi bila odmevna daleč naokoli po svetu? „Popevkarski festival MMS je glede na to kaj naj bi predstavljal nekoliko iztiril, ali bolje rečeno, v zadnjih letih se je precej izrodil. Naša skupna naloga je, da mu povrnemo prvotni sijaj in avtentičnost. Pesmi, ki ne govorijo o tnorju, soncu, plaži, naši Istri..., naj ne bi sodile na ta festival. To je poglavitno in pa predvsem stvar izborne komisije. Vrnitev MMS podpira tudi Občina Piran. Festival v letu 2009 torej bo. Tudi datum je že znan: 27. junij. Za prireditve, ki bi se jih lahko udeležila morda deset in več tisoč glava množica, v Portorožu in Piranu ni pravih pogojev. “ Zdi se, da bi na Slovenski obali potrebovali agencijo za koordinacijo prireditev, saj se včasih v istem kraju dogaja več prireditev hkrati in si tako celo po nepotrebnem konkurirajo. Tudi sami ste imeli že take probleme. „Avditorij prevzema koordinacijo, organizacijo in tudi izvajanje večine prireditev pod okriljem občine, žal pa ne moremo vplivati na časovni razpored prireditev, ki jih organizirajo drugi subjekti v tem prostoru. Tako žal še vedno ni pravega pregleda in sodelovanja na tem področju, se pa stvari počasi premikajo na bolje. Vpliv občinskega vodstva je zelo pomemben. Ocenjujem, da je poslovno okolje to že spoznalo. “ Franc Krajnc Športno društvo Piran Sekcija jadranja je na letnem plenarnem zasedanju IODA v italijanskem Cagliariju dobila kandidaturo za organizacijo EP v jadranju razreda Optimist, ki bo v Piranskem zalivu od 4. do 12. julija 2009. Pričakujejo do 400 tekmovalcev, vodij ekip, trenerjev ter še najmanj toliko spremljevalcev kar iz 45 držav. To je priložnost za promocijo Pirana in Slovenije, so povedali na novinarski konferenci v Marini 21. oktobra 2008. Pričakujejo pa tudi splošno podporo odgovornih v občini in gmotno pomoč, je povedal predsednik sekcije jadranja Milan Morgan, ki je malce razočaran, “ker se nič ne premakne” in ker ima sekcija oziroma društvo cel kup problemov, kako razrešiti prostorski problem. Z Okoljem Piran so se izvensodno sporazumeli, da bo sekcija smela domovati na Fomačah do dokončanja svetovnega prvenstva, potem pa se bo morala izseliti. Kam, se postavlja vprašanje. Kam z otroki, pridnimi malimi jadralci, saj vendar jadralni klub ne more delovati proč od morja. In spet je na vidiku nov problem. Nedavna arogantna izjava predsednika kluba Pirat Marjana Matevljiča^ ko naj bi dejal, da naj člane ŠD pošljejo kar Piratu, je Morgana močno razjezila. Očitno je, da ta dva kluba (beri predsednika) ne moreta sodelovati. Še manj, da bi se povezala v en sam klub. Občina Piran je medtem že razgrnila osnovne načrte za gradnjo Doma vodnih športov pri Bemardinu. Kot smo slišali se tam vidi le Pirat, za Morganovo sekcijo pa naj ne bi bilo prostora. Na potezi je torej Občina, ki društvi deloma tudi financira. Povedati jima mora, da bo novi Dom vodnih športov nudil streho za vse vrste vodnih športov, kluba pa se naj dogorita kako bosta delovala eden blizu drugega. Pa še res je Vlada že varčuje Novi ministri in drugi visoki predstavniki ljudstva so se pripeljali na proslavo policije v Portorož vsak s svojim (službenim) avtomobilom, predsednika pa hodita na letališču do letala peš. Leto, ki je pred nami, ne bo lahko, saj bo zahtevalo veliko popravkov, trdega dela in nas opozarjalo na nepričakovane težave, ki lahko nastanejo zaradi posesivnosti. GOSPODARSTVO: Če gremo pogledat to področje, naj povem, da se opažajo velike spremembe, ki jih delavci ne bodo z veseljem sprejemali. Pričakujemo lahko veliko novosti, olajševanj ter ugodnosti, a žal vse to ne bo prinašalo tistega pravega kar si bo javnost želela. Precej lahko pričakujemo novih programov in realizacij, a te so vidne v drugi polovici leta in kasneje. Žal tukaj brez novih afer ne bo šlo, kajti nekdo si bo zaželel večji kolač kot ga sicer ima. Pričakujemo lahko velike proteste, tistih ki delajo v proizvodnjah ter javnih službah (stavke niso izključene), a zavedati se moramo, da bo za dosego željnega cilja potrebna večja in intenzivnejša volja po skupnem združevanju moči, brez nikakršnega popuščanja. Največji udar lahko pričakujemo nekje med majem in septembrom, saj se v tem času lahko pojavi novi val finančne krize, ki pa v kratkem času izbriše umazane sledi. Ogromno se bo govorilo, zakaj se stvari ne premikajo na pravo točko, a zavedati se moramo, da z vlačenjem svojih argumentov posameznikov, ne moremo pričakovati izboljševanj, razen pri tistih, ki so prvi na lestvici. KAT KAŽL VLADI: V vladi bo ogromno sprememb, celo s strani tistih, za katere niti najmanj nismo pričakovali. Res je, da si bo zadala dolgoročne cilje in razširjala ideje, ter kazala veliko volje za dosego načrtov, a morem omeniti, da ne bo vse tako gladko kot nekdo misli na zunanji pogled. Naj omenim, da se lahko pojavijo nepričakovane menjave, hitri odstopi in interpelacije, ki ne bodo dosegale svojih učinkov, nekatere bodo izvedene po načelu principa. Lahko se zgodi, da bodo posamezniki želeli prevzeti oblast v svoje roke, s tem pa se povzpeti na ponovni vrh vladanja. Pred vlado je velik začetek novih obveznosti, ter sprejemanje velikih odgovornosti, kako se bodo zadeve izvajale v praksi, kajti vizije in želje posameznih ministrov bodo zelo globoke, temu primemo pa bodo lahko nasprotovanja s strani nasprotnikov, ki bodo ovirali sam £otek izvaj anj a zastavlj enih načrtov. Zal naša država, ne bo dosegla nekaterih zadanih obveznosti, kar privede do opozoril, ali kazni, ki ne bo najbolj mila. POLITIKA: Če pogledamo samo politiko, lahko govorimo o raznih menjavah, nestrinjanjih in sporih, ki lahko v javnosti odmevajo. Naj omenim, da se lahko pojavijo nova imena, s katerimi se ne bodo strinjali v samih strankah. Lahko pričakujemo kakšno afero, ki bo pustila veliko prahu. Prevzemi in sprejetje položajev lahko sproži obilo polemik, vidijo se odhodi, s tem pa izgube, ki puščajo za sabo veliko luknjo, a kdo bo sprejel odgovornost ostaja uganka. Tudi položaji v vladi ne bodo najbolj stabilni, kajti soočiti se bo potrebno z interpelacijami in ostrimi napadi, pri katerih ne bo vse doseženo tako kot si posamezniki želijo. V igri bo veliko principa in želja po prevzetju oblasti, a za to se bo potrebno učinkovito izkazati. Politika bo premalo dala na samo gospodarstvo, tako da ugodnih rezultatov ni za pričakovati, vsaj ne na vseh področjih enakopravno. PODNEBJE: Tukaj lahko pričakujemo nekaj preglavic, ki pa v določenih okoljih lahko povzroči veliko škode. Največ težav lahko nastane v notranjosti in na Štajerskem, ter v okolici, zato naj bodo kmetovalci izredno pozorni na svoje pridelke (celo takrat, ko najmanj pričakujemo). Na obali so možne poplave, opozarjam pa tudi tiste, ki živijo na področjih, ki so razglašena, da to lahko postanejo. Poletje bo sicer ugodno, tu pa tam se lahko pojavi kakšna večja nevšečnost, zato naj opozorilo ne bo odveč. S!OVENITA NA SPLOŠNO: V Sloveniji se pokaže veliko prevzemov, menjav a žal te ne prinašajo tistih želenih rezultatov. Žal, lahko pričakujemo zaprtje nekaterih podjetij ali pa celo njihovo izselitev, kar pa seveda ni ugodno za našo državo. Kljub novim ugodnostim, ki jih država ponuja, se zadeve ne bodo izpeljevale, kot je bilo prvotno mišljeno. Najbolj bodo na udaru proizvodnja, javne službe (zdravstvo, sodstvo, celo avtoprevozniki se bodo ponovno prebudili), tukajbopotrebnobistveno več pogajanj, a še ta na kratek rok ne bodo prinašala tistega pravega veselja, kajti premalo je skupnega interesa, ter preveliko strahu na strani delavcev, da se odločijo za zaustavitev dela. Naj poudarim, da lahko pričakujemo nekaj težkih besed na račun prometnega ministrstva ter vsem, kar zajema ta resor, tako, da nas zaprtje cest oz. blokade naj ne presenečajo. Če pogledamo zaposlenost lahko rečem, da se težko vidi napredek, sicer izboljšanje je, a ni tako veliko da se lahko pohvalimo. Finančno se lahko pripravimo na nove injekcije, ter zadolževanja, nikakor pa ne bomo znali izkoristiti sredstev, ki so nam jih ponujali iz drugih opravičenih virov. Lahko se pojavicelotihopomanjkanjeoz.mali minus, ki bo dvignil veliko prahu. Glede nato, da imamo leto, ki naj daje in nakazuje ugodnosti, lahko iztržimo bistveno več, sedaj pa so na potezi tisti, ki imajo oblast v rokah. Samo podnebje lahko preseneti nepričakovano na vseh koncih, zato naj previdnost ne bo odveč pri kmetovalcih. Možne so celo poplave in potresi v lažji obliki, celo višina morja nas lahko preseneti, ter nevihte, ki nas v poletnih dneh neprijetno zajamejo. V kolikor vas zanima kaj vam narekuje prihodnost pokličite 090/142-415 1,69€/min (Mobitel-Debitel-Izimobil in Tuštelekom), osebna naročila 040/825-481 Valter Gajzer s.p., Nazorjeva 9, 6310 Izola C.J —W NAROČILNICA , primorski u1 fr'p IME IN PRIIMEK: TOČEN naslov: poštna številka: LETNA NAROČNINA (iz številk) 10,00 EUR DATUM: PODPIS: Izpolnjeno naročilnico pošuite na: Primorski utrip, Obala 125,6320 Portorož Z. praznik. 5V. Lucije* pp^pqe.Tt, Tei jjrije-tnp jipVe-zuje- Tcrnjciue Krajevna skupnost Lucija v sodelovanju z Občino Piran, Župnijo Lucija in številnimi ponudniki rokodelskih in umetnostnih izdelkov ter kmetijskih pridelkov je tudi letos 12. in 13. decembra uspešno organizirala praznik Sv. Lucije, ki je v svojem bistvu spet postal praznik Krajevne skupnosti Lucija. Že v petek dopoldne je bilo živahno, ko so razstavljavci ter ponudniki storitev in blaga lepo obložili svoje stojnice. Ker je organizator, predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, poskrbel za zaprtje ene strani hodnika, je bilo nekaj manj prepiha in v primerjavi z lanskim letom za vse bolj vzdržno. Slavnostna otvoritev 2. krajevnega praznika na dan goda Sv. Lucije -zavetnice kraja, je bila v petek, 12. decembra 2008 ob 16.30 uri. Številne prisotne sta pozdravila predsednik svet KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, ki je napovedal tudi novoletno praznovanje v šotoru nasproti sedeža KS od 27. decembra dalje in župan Občine Piran Tomaž Gantar. Praznovanje je bilo kar pestro, obiskovalci so imeli kaj videti in tudi izbirati. Priredili so delavnice za otroke, likovno delavnico, nastopile so “Božične zvezdice” iz Twirling kluba Piran pod vodstvom Ane Rat, bila je “Tombola in Piranese”, ki jo je vodila po starem običaju Ondina Luša, poslušali smo istrsko glasbeno skupino “Duo Arniči”, v soboto pa so nastopili tudi društvo ANBOT iz Pirana, čarodej “Sam Sebastjan”, organizirali so turnir balinarjev za pokal KS Lucija, nastopili so učenci harmonike pod vodstvom mentorice Marijane Gvozdenac, v lucijski cerkvici je bila dvojezična maša v čast Sv. Lucije, zvečer je bila glasbeno-plesna animacija za otroke z Romano Kranjčan, za vesel zaključek pa še glasba za ples z ansamblom Tramontana. Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 SIMPLY CLEVER Praznik Sv. Lucije S Festa di Santa Lucia ^ ,-k,n COMUrir Dl Pl RANO Jaslice v piranskih cerkvah Ogledati si jih bo mogoče od 21. 12. 2008 do 6.1. 2009, vsak dan od 10.00 do 18.00 ure v osmih cerkvah; Cerkvi Sv. Frančiška, Matije Snežne, Marije Tolažnice, Sv. Petra, Sv. Roka, Sv. Štefana, Marije Zdravja in v župnijski cerkvi Sv. Jurija. Odprtje razstave: 21. decembra ob 17.00 v cerkvi sv. Frančiška v Piranu. Posvečena je pokojnemu kiparju Janezu Lenassiju. Avtorja postavitve jaslic sta Robert Letica in Riko Butuči. Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha!