*< «■ ■ ---_--1---fc—■ ronam dmcbihi x lotorm Leto X, St. 244 Ljubljana, petek 18. oktobra 1929 Cena 2 Din »DfefcM fea 1 TeMoa na, »23, MH 3I2B ii >136. Hnwndrowi enU U. Tctafoa it «a M« Koccflorm aLi TeMoa Kw.H0. bokopm m m tcififcii po tarife ftftUMVI A M. i it i!22, »123, 1124. »125. »12«. •ddeieki Uuhfcm*. Prcieruc* 4. Telefoe it 2492. Maribor* AMundrm Mal it Ul Tetetao it 466. PodmUca CeUei Kooenora tfti It t. Tedefaa k. 190 Jtatarf pri f»it £efc »roditi i Ljubljana it 11.842} Praha Stoto 78.1 SOi VViaa Nr. 105241. Vladimir Gortan ustreljen Grozna puljska sodba je bila v resnici izvršpna - Db 6. zjutraj je oddelek fašistov v hrbet ustrelil nesrečnega istrskega fanta Ljubljana, 17. oktobra. Davi ob 6. uri so v okolici Pulja padli •sodni streli, ki so končali mlado življenje Vladimira Gortana. kakor je to zahtevala kruta razsodba izjemnega sodišča v Pulju. Uro kasneje so lepaki naznanili prebivalstvu mesta in okolice, da je bilo zadoščeno politični zahtevi, ki je za vsako ceno terjala kri za kri, dasi ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je kriv smrti fašista Tuhtana. Zaman so bili protesti proti načinu procesa, zaman prošnje za pomilostitev, ki jih je rimska vlada prejemala iz inozemstva od uglednih korporacij. kajti očividno je bilo že pred razpravo določeno, da se mora zaključiti s smrtjo vsaj enega od obtoženih. Fašistični listi in sam predsednik izjemnega sodišča general Christini so to napovedovali... Razprava zoper petorico istrskih mladeničev se je vršila praktično ob izključitvi javnosti. Prisostvovati so ji smeli le preizkušeni člani fašistovske hierarhije in nad vse značilno je, da k njej niso bili Dopuščeni inozemski novinarji kot zastopniki evropskega javnega mnenja. Že samo to dejstvo do-voljno označuje sredino in ozračje, ki je bilo merodajno za nečloveško obsodbo. Dasi so vsa poročila v italijanskih listih skrbno prikrojena, ie iz njih vendarle razvideti. da je eden izmed obsojencev nesporno dokazal svoj alibi. Navzlic temu je bil obsojen na trideset let! V procesu je šlo predvsem za to. da se jugoslovanskemu prebivalstvu Italije pokaže, da je ono odgovorno za vsako nezgodo fašizma v teh krajih in da se mu že sama narodna zavednost predoči kot veleizdajniški, smrtne kazni vreden zločin. Vladimir Gortan. ki ni kriv Tuhtanove smrti, je do žalostni zaslugi puljskega izrednega sodišča pred vsem kulturnim svetom pribit na križ kot spoznavalec mučeništva vsega našega naroda v fašistični Italiji. Evropa se razburja nad načinom puljske sodbe. Sodišča za zaščito države imajo tudi drugod, imajo jih v Franciji, Nemčiji, Češkoslovaški, Jugoslaviji, toda naša barbarska domovina je izročila svoje državno sodišče najodlič-nejšim sodnikom in postopa po predpisih normalnega kazenskega procesa, fašizem, ki visoko dviga zastavo tisočletne kulture, je poklical nad skromne kmečke fante generala z vojnim kazenskim postopkom. Naša duša in srce pa nas bolita, ko čujemo, kako sta sokolsko pero in priporočilno pismo Jugoslovenske Matice puljskim sodnikom zločina, vredna smrti, kako je v Pulju bilo postavljeno naček). da je treba zavednost našega človeka v krvi zadušiti. Fašistično časopisje spremlja puljsko grozoto s pravim bobnajočim ognjem najogavnejših napadov na naš narod in našo državo. Neprikrito poskuša to časopisje podtakniti idejno krivdo na smrti fašista Tuhtana našim narodno-obrambnim organizacijam. Ves svet ve. da v naši državi ni niti enega društva, čigar delovanje bi bilo naperjeno proti Italiji, nasprotno pa je takisto dobro enano, da je v Italiji vsaj ducat takih društev, ki porabljajo vsako priliko, da dado javno, pred očmi oblasti in najvišjih funkcijonarjev italijanske države duška svoji mržnji do Jugoslavije z neprestanim poudarjanjem nekega namišljenega neodrešenega italijanstva na vzhodni obali Jadrana. Ves svet nadalje ve, da se v italijanskem tisku redno pojavljajo besni napadi na našo državo, dasi Jugoslavija ne daje niti najmanjšega povoda zanje. Virgimo Gajda, Mario Nordio in drugi italijanski novinarji kar obrtoma izvajajo ta hujskaški posel proti naši kraljevini, dasi naše časopisje le skromno reagira na take izbruhe ter se omejuje na demantije med vedinim zagotavljanjem, koliko je Jugoslaviji ležeče na prijateljskih in dobrososedskih odnoša-jih z Italijo. Odgovor s fašistične strani so vedno nove krutosti, ki jim je izpostavljeno jugoslovensko ljudstvo v Italiji. Metodično zatiranje našega življa pod fašističnim režimom je doseglo svoj vrhunec. Za požigom Narodnega doma v Trstu so prišle kazenske odprave na Goriškem, na Krasu in v Istri. Temu je sledilo ukimjenje vseh šol. društev in časopisov. Zdaj so na vrsti naši rojaki kot posamezniki. Puljska sodba je akt premišljene osvete. je grozilen vzgled našemu ljudstvu, da si bo fašizem za vsalk izjpad proti sebi. naj ga zagreši kdorkoli, izbral žrtev med našim ljudstvom. Naši ljudje so talci in nad njimi ne bde zakoni, marveč osvetoželjnost Pulj, 17. oktobra, n. Davi ob 4. je bil fašistični general Cri-stini obveščen iz Rima, da je odklonjena prošnja za pomilostitev Vladimirja Gortana. Takoj so bile izdane potrebne odredbe za izvršitev smrtne kazni. Ob 5. zjutraj je bil Vladimir Gortan prepeljan iz ječe v spremstvu močnega oddelka fašističnih miličnikov z oklepnim avtomobilom k ustrelitvi Justiicka-cija je bila izvršena v okolici Pulja. Vladimir Gortan je bil ustreljen ob 6. zjutraj, in sicer tako, da je bil obrnjen s hrbtom proti miličnikom, ki so oddali nanj salvo strelov. Vtis v Beogradu Beograd, 17. okt. m. Vest o izvršitvi smrtne kazni nad Vladimirom Gortanom, ki je prispela v Beograd okrog 9., je napravila v prestolici najgloblji in silno mučen vtis. Ko pa se je tej vesti pridružilo se poročilo, da triumfira italijanski tisk nad nedolžnimi žrtvami, je postala puljska tragedija še mučnejša Iz pisave italijanskega tiska v zadnjih dneh se je dalo že vnaprej sklepati, da bo okrutnost izrednega italijanskega tribunala v I»ulju na koncu koncev dovedla do takega zaključka Kljub vsemu temu pa se je mislilo, da bo sočustvovanje vse svetovne javnosti s puljskimi žrtvami ublažilo "bsodbo italijanskih sodnikov proti petim mladeničem jugoslovenske manjšine v Italiji. Tem bolestne jše je zato odjeknila vest, da je bila v jutranjem mraku justifikacija že izvršena ... Rim, 17. oktobra d. O usmrtitvi Vladimirja Gortana prinaša uradna agen-tura Štefani kratko poročilo., ki pravi, da je bila davi ob šestih zjutraj na trati v bližini vojaškega strelišča izvršena od kohotre fašistične nacijonalne milice smrtna obsodba Vladimirja Gortana, jugoslovenskega terorista in povzročitelja klanja v Pazinu. Vladimir Gortan se je, kakor zatrjuje agencija Štefani, tekom razprave obnašal zelo cinično. V zadnjih urah pred usmrtitvijo pa je bil potrt in je iskal tolažbe v veri. Smrt je nastopila takoj. Truplo je bilo nato pokopano na bližnjem pokopališču. Agencija Štefani poroča dalje: »Vest o izvršitvi smrtne obsodbe se je bliskovito razširila po Pulju in je napravila v mestu najboljši vtis, ker se je smatrajo, da je z usmrtitvijo zadela voditelja tolpe. Vladimirja Gortana, pravična kazen za njegovo grozno postopanje. Razpoloženje prebivalstva v Istri se jasno kaže v tem, da so fašistični miličniki iz province, ki so večinoma Slovani, prostovoljno in z navdušenjem zaprosili oblasti, naj jih izžrebajo za ono kohorto, ki bo izvršila smrtno kazen.« Vsi listi se bavijo v uvodnikih z razsodbo fašističnega izrednega sodišča v Pulju, ki jo seveda odobravajo, pri tem pa znova ostudno napadajo Jugoslavijo. Trst, 17, oktobra d. O načinu, kako je Gortan sprejel smrtno obsodbo, se izvejo naslednje podrobnosti: Ko je predsednik fašističnega izrednega sodišča fašistični general Christini prečital obsodbo, so ostali vsi obtoženci popolnoma ravnodušni kakor bi se obsodba ne nanašala na nje. Vladimir Gortan je stal kakor okamenel in se ni ganil na mestu, kakor bi ne bil razumel dalekosežnosti obsodbe. Šele, ko so ga karabinjerji odvedli iz železne kletke, se je zdelo, da se je zavedel ter je prebledel. Smrtna obsodba Smrtna obsodba je bila izrečena ob 12.45 in se glasi: >V imenu Nj. VeL Viktorja Emanuela III., po božji milosti in volji naroda kralja Italije proglaša posebno sodišče za zaščito države v obravnavi proti Vladimirju Gorta-nu, Viktorju Bačacu, Dušana Lodovcu, Ve-koslavu Ladovcu in Zivku Gortanu (tu navaja sodba paragrafe, na katere se sklicuje) btožence za krive pripisanih ji zločinov in jih obsoja: Vladimija Gortana, kot glavarja teroristične tolpe, na smrt z ustreljenjem ▼ hrbet; Viktorja Bačaca, Živka Gortana, Dušana Ladovca in Vekoslava Ladovca na 30 let ječe z vsemi zakonitimi posledicami in z zaplembo orožja in drugih zaplenjenih predmetv, s stroški in s civilno odgovornostjo. Odreja se, da se izvleček pričujoče sodbe z omembo nje izvršitve nabije javno v vseh občinah kraljevine. _ Pulj, 16. oktobra 1929 _ v VIL letu fašizma. Žalovanje v Ljubljani Ljubljana, 17. oktobra. Zaradi obsodbe istrskih omladincev in justifikacije glavnega obtoženca Vladimirja Gortana je imela ljubljanska akademska mladina nocoj na univerzi sestanek na katerem je sprejela resolucijo, slično resolucijama zagrebških in beograjskih akademikov. V znak žalovanja so bile nocoj odpovedane v Ljubljani vse prireditve, med drugim tudi predstave v operi, drami in kinematografih. Prav tako niso igrale godbe po kavarnah. Vznemirjenje jupnsio-venske javnosti Proces v Pulju je izzval vznemirjenje in ogorčenje po vsej Jugoslaviji, ker so fašistični listi že naprej napovedali, da bo konča' s smrtno obsodbo. Akademiki, ženske organizacije in drugi predstavniki našega naroda so dvignili svoj glas. da bi se v zadnjem hipu preprečila smrtna obsodba ali vsaj nje izvršitev. Bilo je, žal, zaman. Apel zagrebške omladine na Društvo narodov S skupščine zagrebške omladine, ki se je vršila v sredo na zagrebški univerzi, je bila odposlana naslednja brzojavka Društvu narodov: »Akademska mladina jugosloveni ske univerze v Zagrebu protestira pros ti fašistični tiraniji v Istri in apelira na Društvo narodov, naj se zavzame za pet nedolžnih slovanskih žrtev pr& kega soda v Pulju.« Prošnja za intervencijo papeža Jugoslovenski ženski savez je poslal v Vatikan naslednjo brzojavno prošnjo: »Jugoslovenske žene se obračajo ponižno do Vaše svetosti s prošnjo, da izvolite milostno posredovati za usos do ubogih mladih Istranov, ki se naha« jajo pred sodiščem v Pulju.« Apel na italijanske žene Istočasno je Jugoslovenski ženski savez poslal Narodni federaciji italijanskih žena naslednji brzojavni apel: »V imenu človečanstva in ženske solidarnosti prosimo svoje italijanske sestre, naj zastavijo svoje sile in preprečijo, da se prelije kri puljskih obsojencev.« Protest jugoslovenskega Sokolstva Na Sušak« je bil včeraj sklican sestanek delegatov vseh narodnih društev, s katerega je bil poslan Jugoslo-venskemu sokolskemu savezu v Ljubljani naslednji brzojavni protest: »Globoko ogorčeni nad postopanjem italijanskih oblasti v procesu proti našim istrskim sorojakom v Pulju prosimo, da pošljete y imenu vsega našega Sokolstva energične proteste na vsa pristojna mesta.« Kakor izvemo, je starešinstvo JSS takoj, čim je doznalo za težko usodo istrskih Jugoslovenov pred izjemnim sodiščem v Pulju, interveniralo v zaščito in obrambo humanosti in pravice na vseh, v poštev prihajajočih mestih. slavofobskih primorskih italijanašev. Umirajoči Tuhtan je označil kot morilce uniformirance iz Pazima, ječa in smrt pa je zadela pet priprostih kmečkih mladeničev samo zato, ker niso nikdar zatajili svoje krvi in svoje matere ... Krvniške krogle so zadele Vladimirja Gortana v hrbet. Kakšna strahovita simbolika! A naš svobodni narod, ki je nema priča mučeništva svojega pripro-stega sina, ali nima povoda dovolj, da se ob tem pogledu zaveda, kako toplo. kako lepo je ipak v domači hiši? Slovenci, Hrvati, Srbi, Jugosloveni, ali ne čutimo v tem trenutku žara Vladimiro-ve duše, ki rada odhaja v višave, ako ve, da nas je napojila s čistočo in zdravilnostjo medsebojne ljubezni in z odločnostjo velike skupne nezlomljive volje, da dogradimo naš jugoslovenski dom? Mučeniki, kakršen je Vladimir Gortan, so tudi ujedinjevatelji in njih grobovi so mejniki narodni zgodovini. Apel na inozemske poslanike Beograjska akademska omladina je s svouega snočnjega zborovanja poslala vsem v Bfia^radu akreditiranim inozemskim zastopnikom naslednji apel: »Prosimo v imenu humanosti in človeškega dostojanstva posredovanja, da se dovoli obramba petorici Istranov jugoslovenske narodnosti, ki iih danes sodi preki sod v Pulju, pred rednim sodiščem Prošnja angleški vladi ženski savez v Zagrebu se je s posebno deputacijo obrnil tudi na poslanca angleške delavske stranke g. R. Smitha, ki se slučajno mudi v Zagrebu, ter ga naprosil naj intervenira pri angleški vladi in svoji stranki, da se zavzameta za obtožence v puljskem procesu *in posredujeta, da se smrtna obsodba ne izvrši. G. Smith je obljubil, da bo storil vse. kar je v njegovi moči. Ukinjen je državne policije po manjših mestih V vseh mestih razen na sedežu banovin se pretvori državna policija v občinsko policijo Beograd, 17. oktobra p. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o osnovanju in delokrogu lokalne policije kot državne mestne policijske ustanove Lokalna policija se osnuje v vseh večjih krajih, izvzemši sedeže banovin. Podrejena bo banu. Po potrebi se vodstvo lokalne policije razdeli na oddelke, slične kakor pri državni policiji v večjih centrih. Za izvrševanje policijskih poslov je dotična občina dolžna, dabi na razpolago potrebne prostore, vzdrževati potrebno število policijskih pisarniških uradnikov, a za zunanjo službo potrebno število uradnikov, uniformiranih policijskih stražnikov in policijskih agentov. Izjemoma lahko država gospodarsko šibkejšim občinam daje podporo za vzdrževanje policije. Občine, ki pridejo v poštev, morajo staviti v proračun potrebno vsoto za vzdrževanje policije. Uredba nadalje predpisuje delokrog in poslovanje policije. Delokrog se razteza na ozemlje dotične občine, odnosno na bližnji okoliš, ki tvori celoto z mestom (neinkorpo-rirana predmestja). Sedaj obstoječe policijske ustanove se morajo najdalje v roku treh mesecev spraviti v sklad s predpisi te uredbe in dosedanje državne policije, kjer obstojajo, a po tej uredbi niso vee predvidene, spremeniti v lokalne. Istočasno morajo občine prevzeti policijsko osobje, v kolikor ne ostane v državni službi. Glede prejemkov in pokojnine veljajo za lokalno policijsko osobje predpisi za državno policijo. (V Sloveniji ostane potemtakem državna policija samo v Ljubljani. V Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju, Kamniku itd, kjer je bila policija doslej državna, se mora v roku treh mesecev spremeniti v občinsko.) Preiskava poslovanja Hrvatske seljačke banke Preiskovalna komisija ugotavlja, da so izginile knjige Glavne zadruge, s katero je bila banka v poslovnih zvezah — Krivci bodo pozvani na kazensko odgovornost Zagreb. 17. oktobra n. O delu komisije, ki je bila imenovana od ministra za trgovino in industrijo v svrho pregleda poslovanja Hrvatske seljačke zadružne banke, je bila izdana objava, ki pravi: V torek 15. t m. je pozvala imenovana komisija zastopnike Glavne zadruge Josipa Predavca. dr. Stjepana Košutiča in pro-kurista Antona Ružiča, da naj predlože potrebne podatke o poslovanju banke. Pozvani zastopniki so odklonili vsaka pojasnila ter so izjavili, da nimajo z Glavno zadrugo nobenih zvez več, ker je že pred dalje časa prenehala obstojati. Pri nadaljnji preiskavi, ki se je morala izvršiti s pomočjo policije, je bilo ugotovljeno, da Glavna zadruga sploh nima več poslovnih prostorov in da so izginile skoro vse trgovske knjige, iz katerih bi se moglo ugotoviti njeno poslovanje in premoženjsko stanje. Našli sta se dve knjigi z označbo »Sindikat«, ki sta bili namenoma poškodovani na ta način, da so bili pečati odstranjeni, listi iztrgani, preostali listi pa po- polnoma prazni. Poslovna korespondenca glavne zadruge je razmetana in pomešana ter se je našla v kleti Seljaškega doma. Ni dvoma, da so bile poslovne knjige Glavne zadruge odstranjene in poškodovane z zlim namenom, da bi se zabrisala vsaka sled protizakonitega poslovanja. Naravno le. da bo vsled tega stanja stvari izvedena najstrožja nadaljnja preiskava in da bodo krivci pozvani po zakonih na polno odgovornost, ker niso prišli v nasprotje samo s trgovskim zakonom, temveč tudi s kazenskim zakonom. Uprava Glavne zadruge je obstojala iz naslednjih oseb: Josip Predavec, dr. Stjepan Košutic, prof. Fran Novljan. Ivan Zatluka. Šime Bugarin in Martin Črnčic. Zagreb, 17. oktobra n. Osrednji savez hrvatskih seljačkih zadrug je izdal danes objavo, v kateri pravi da je popolnoma samostojna ustanova in da se ne sme identificirati s hrvatsko seljačko zadružna banko. Ozadje volitev v romunski regentski svet Nasprotstvo med voditeljem besarabskih seljakov Ste-rom in predsednikom Maniujem Bukarešta, 17. oktobra. Dozdevna izjava kraljice Marije, ki je predvčerajšnjim izšla v »Universulu«, je izzvala največjo senzacijo v rumuraskih političnih krogih, kakor tudi v inozemstvu. »Cuventul« poroča, da je vodja besarabskih seljakov Konstantin Stere zapo-čel akcijo proti vladi in svoji lastni stranki. O Stereju je znano, da je v času vojne pod nemško okupacijo izdal v Bukarešti proglas, v katerem je zahteval, naj se kralj Ferdinand odstavi s prestola ter Ru-munija priključi avstro-ogrski monarhiji. Po zmagi rumunskih čet se je ob koncu vojne Stere mudil na Dunaju. Vsled posredovanja kneza Stirbeja se je mogel vrniti v Rumunijo in kralj Ferdinand je tedaj izjavil pri neki priliki: »More priti, toda minister nikdar ne bo.« Edina ambicija Stereja v zadnjem času pa je bila, da bi postal minister. Maniu je to vedno a Iimine odklanjal. Ko je Stere avtomatsko postal član senata, so general Presan in ostali senatorji in generali zapustili senat ter obtožili Stereja skupno s celokupnim liberalnim tiskom zaradi veleizdaje in so zahtevali, naj se postavi pred vojno sodišče. Sedaj, ko je Presan kandidiral za regenta, je Stere izkoristil svoje zveze za preprečenje njegove izvolitve. Stere je zahteval od vlade, naj predlaga kraljico Marijo za regentsko mesto, predvsem zaradi tega, da bi na ta način onemogočil izvolitev Presana in da se na ta način izkaže hvaležnega za amnestijo kralja Ferdinanda. Kakor znano, sta Stir-bej in Stere v tej akciji doživela poraz, da pa bi sebe opravičila, sta obtožila pri kraljici Mariji predsednika vlade dr. Maniu. Nato je izšla izjava kraljice Marije in ves tisk opozicije je nastopil v naj-ostrejši obliki proti vladi. Vlado odkrito obtožuje, da si hoče prilastiti kraljevsko oblast in na ta način v danem trenutku izvršiti državni prevrat Vladni tisk pa nasprotno ugotavlja, da je bila volitev regenta povsem zakonita. Bukarešta, 17. oktobra. AA. Rador poroča: »Ugotovljeno je, da je izjava, ki jo je list »Universul« pripisal kraljici Mariji izmišljena, zakar so jo vladni krogi smatrali že od vsega začetka. Minister dvora je danes priobčil naslednjo ugotovitev: »Nj. Veličanstvo kraljica Marija ni dala nobenega intervjuva in ni v nikaki zvezi z onim, kar je neki jutranjik objavil o zasedbi izpraznjenega mesta v regentskem namestništvu. Trditev, da bi bila kraljica Marija v razgovoru, ki ga je imela z neko osebo iz svoje okolice, stavila v tem pogledu kak predlog, ne odgovarja dejstvu.« Rothermerejev svet Madžarski Budimpešta, 16. oktobra s. Lord Rother-mere je poslal Madžarski novo poslanico v kateri piše med drugim: Velikega pomena bi bilo za Madžarsko, da bi nostala njena viada taka, da bi ji bile zagotovljene simpatije in podpora demokratičnega ino, zemstva. Rothermere napoveduje, da se bo sedanja delavska vlada Anglije ohranila na krmilu najbrže še prinodnjih deset let ii ne more zapreti oči pred dejstvom, da bodo za vrsto let tudi vlade skoraj vseh velikih evropskih držav v rokah mož ekstren* nih demokratičnih nazorov. Zaradi tega svetuje lord Rothermere Madžarski, naj uvede splošno in enako volilno pravico. Odmevi Sklarekove afere Berite, 17. oktobra, o. Socialistični občinski svetnik, berlinski župan Schneider, ki ie bil zaradi koTu/pcijske afere bratov Sklarek izključen iz socialistične stranke, je bil danes razrešen. Proti njemu je uvedena disciplinarna preiskava- Stolarekovo afero je obširno obravnaval »a današnji seji fcudii prustai deželni zbor ter izvolil 29 članski odbor, ki bo preiskaJ celo zadevo. Zakon o »Bodenkreditanstaitu« Dunaj. 17 oktobra g. Finančni in proračunski odbor je danes nespremenieno odobril zakon o »Bodenkreditanstaitu«. Osnutek bo sedaj vrnjen parlamentu, ki ga bo sprejel jutri popoldne. Že ob pol petih popoldne se bo z istim predmetom bavil zvezni svet, s čemer je izčrpana parlameir tarna instančna pot za ta zakon. Nova doba za jugoslovenske univerze Pred definitivno redakcijo novega zakona o univerzah - Izboljšanje gmotnega in socialnega položaja univerzitetnih profesorjev Beograd, 17. oktobra, p. V zvezi s sikorajšnjim uveljavljenjem novega zakona o univerzah se je vršila danes konferenca rektorjev beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze ter predstavnikov ministrstva prosvete. Za univerze so se udeležili konference rektorji dr. Ceda Mitrovič, dr. Belobrk in dr. Dolenc. Na konferenci so proučili in definitivno stilizirali zakonski načrt, ki bo v najkrajšem času uzakonjen. Univerze ostanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, predvideni pa sta nadalje pravna fakulteta v Subotici in filozofska fakulteta v Skoplju. V načrtu se zagotavlja svoboda pouka na univerzah ter avtonomna uprava. Novi so disciplinarni predpisi o odgovornosti univerzitetnih učnih moči. Po teh prednisih se določa disciplinski tožitelj in izslednik. kakor tudi višja instanca disciplinskega sodišča. To disciplinarno sodišče se bo sklicevalo od slučaja do slučaja ter ga bo tvorilo pet univerzitetnih profesorjev, izvoljenih od profesorskega sveta. Nadalje se v načrtu novega zakona omejuje število univerzitetnih profesorjev, ki bo odvisno od števila stolic. Določeno število stblic se bo moglo spremeniti samo z uredbo in sicer na podlagi števila slušateljev, po znanstveni važnosti posameznih stolic in po proračunski možnosti. Z novim zakonom bo znatno izboljšan gmotni fioložaj učiteljskega zbora. Univerzitetni profesorji bodo mogli odslej priti tudi v prvo skupino prve kategorije, vendar pa samo 20 % celotnega števila profesorjev posamezne univerze. Doklade na plačo univerzitetnih profesorjev se bodo toliko povečale, da bodo imeli profesorji 1. in 2. skupine okoli 10.000 Din mesečnih dohodkov, a tudi ostali profesorji znatno večje doklade od sedanjih. Na sestanku rektorjev se je razpravljalo tudi o nazivu univerz. Kakor znano, se ljubljanska univerza imenuje z najvišjim odobren jem Univerza kralja Aleksandra I. Odločitev o novem imenu zagrebške univerze bo padla kasneje, glede na beograjsko univerzo pa se misli, da se bo imenovala po kralju Petni I. Velikem Osvoboditelju v počastitev njegovega pokroviteljstva, ki ga je vedno izkazoval beograjski univerzi. Aretacija velike bande tihotapcev alkohola Ameriška policija je odkrila največje, izborao organizirano skladišče vtihotapljenega alkohola Newyork, 17. oktobra o. Po dolgotrajnem lr. mučnem preiskovanju se ie posrečilo prohibicijskim agentom odkriti največje skladišče vtihotapljenih in na skrivaj izdelanih alkoholnih pijač v Zedinjenih državan Preiskava se je pričela že pred tremi me-seci ter dovedla do končnega uspeha z odkritjem skladišč »Delniške družbe za vti-hotapIjan:e alkohola«, ki je imela svoj sedež v Newierseyu tik ob morski obali. Pri odkritju skladišča in aretaciji tihotapske bande je sodelovalo nad tisoč mož policije in prohibicijske straže, ki so obkolili poslopja in pričeli preiskovati prosto- re. Preiskava je trajala ves dan in so bile zaplenjene ogromne množine alkoholnin pijač, poleg tega pa še celo skladišče orožja in streliva, ki so ga uporabljali tihotapci v borbah s prohibici;sko stražo. Na strehi glavnega skMdišča je bila montirana tudi posebna kratkovalovna radijska oddajna in sprejemna postaja, ki je omogočala zvezo s tihotapskimi ladjami. Po izpovedbah aretiranih tihotapcev je dobavljala družba, ki ie bila lastnica teh skladišč 60% vsega v Newyork vtinotap-ljeneza alkohola. Nepričakovane stiske »Grofa Zeppelina" Zrakoplov je izgubil nad Gornjo Šlezijo smer in bo izvedel zasilni pristanek — Vznemirjenje v Beogradu Dve novi žrtvi sporov med makedonstvuju- ščimi Protogerovci so ubili sredi Sofije tajnika makedonskega ko> miteja Vasilija Vasiljeva in vojvodo Arsena Avramova Praga, 17. oktobra 'h. »Grofa Zeppelina« je na povratku z Balkana doletela nad Moravsko ista usoda, kot svoiečasno No-bilovo »Italio«. Zrakoplov je preletel okoli polnoči Brno, dosegel moravsko Ostravo ter prispel že v Gorenjo Šlezijo. Tamkaj jt izgubil smer ter se je zopet vrnil nad Brno ter po isti poti jadral proti Goremi Šleziji. Popoldne je plul v smeri proti Gleiwitzu na Gor. Šlezkem, kjer bo nabrže prisiljen pristati. Dr. Eckener je računal z zasilnim pristankom že ob 14 nad Olomucem, kjer je poslal brezžično brzojavko v češkem je- ziku z vprašanjem, da li bi bilo v bližini mogoče za silo pristati. Dunaj 17. oktobra. Na povratku s svojega balkanskega poleta je prispel zrakoplov »Grof Zeppelin« ob 1. ponoči na^ Dunaj Letel je v višini 300 m. Beograd, 17. oktobra p. Davi so se razširile po mestu vesti, da se je »Grof Zeppelin« na svojem poletu v vzhodni Nemčiji vnel in docela zgorel. Šele opoldne je nri spel demanti Zeppelinovega društva, ki je sporočilo, da je vest o nesreči izmišljena ter da nadaljuje zrakoplov svoj polet. Sofija. 17. oktobra. AA. Snoči je biJ na najprometnejšem kraju Sofije ubit Vasilije Vasiljev, tajnik makedonskega revokucijonarnega komiteja. Njegov 'brat Metodije spada med morilce Baždarova v Varni, ki je bil priznan voditelj protegoristov. Po atentatu v Varni so protegerovci obsodili Vasilieva na smrt. Policija ie takoj po atentatu cer-nirala ves prostor ter prijela vse osebe, ki so bile oborožene z orožjeni Morilci pa so med tem že pobegnili. Na policiji so bile vse aretirane osebe po kratkem zaslišanju izpuščene. Vest o atentatu je povzročili a v Sofiji pravcato paniko. Splošno se naglaša, da je postala Sofija zaradi neprestanih atentatov in (medsebojnih pobojev med raznimi skupinami makedonske revolucionarne Organizacije prava klavnica. Informirani krogi so mnenja, da je treba pričakovati novih atentatov. Soiiia. 17. oktobra AA. Nekaj nasut po umoru Vasilije Vasilijeva je bil izvršen v Sofiji še drugi atentat Atentatorji so tež. ko ranili džumajskega vojvodo Arsena Avramova, bližnjega sorodnika Ivana Mihajlova. Oba atentata sta bila izvršena na krajih, ki sta med seboj oddaljena komaj par sto korakov. Atentat so organizirali Nova državljanska vojna med Kitajci Kitajska se je zdela v poslednji dobi kakor Da pragu nove dobe. Državljanska vojna se je končala, ugled in vpliv centralne vlade v Nankingu je rastel doma in v inozemstvu in bila je podoba, da je konsolidacija trajne vrednosti. Ali vse kaže, da bo morala Kina premagati še marsikako težavo, preden bo ! mogla konsolidacija mirno napredovati. ' Te težave pa so v njeni notranjosti, v protogerovci. Atentata sta bila izvršena ob < 7.20. ! Soiiia. 17. oktobra AA. Preiskava, ki jo I vodijo oblasti povodom snočnjih atentatov, je ugotovila, da je Vasilij Vasiljev zapustil snoči ob 6.15 zgradbo v ulici Aleksandra I., v kateri se nahaja makedonska organi- I zacija. Spremljali so ga njegovi osebni prijatelji. Skupina je krenila po ulici Ale- , , , . . ksandra I. do ceste, kjer se nahajajo po- političnih in osebnih stremljenjih, ki Si slaništva tujih držav. ; medsebojno nasprotujejo in slabijo se- Ob 17.15 so prispeli na vogal ulice Car- i veda tudi centralno oblast. Zato je nač ja Borisa. Tu se je iznenada začulo stre. j precej malo v skladu z notranjo situaci-hu"rJL ^'^nev Vasiljev se je zgru- jo, da se Kitajska hoče tako močno an-dil ranjen na tla. dočim sta njegova pri- obirati v vnanii nnlitiki Konflikt t-jatelja zbežala. Takoi nato ie pritekla iz £azi.ratl, X vnanJ1 P°.lltlKl- Konin'Kt Uzundžulske ulice neznana oseba in hote- Rusijo, ki ga je sicer izzval v prvi vrsti la pristopiti k Vasiljevu, da ga pobije do - Mukden, ki pa zanj nosi gotovo sood-kraja. Med tem je Asparuh Kostov, ki je čuval Vasilieva, pograbil za svoj parabe-ium ter pričel streljati na napadalce. Ko je izprožil vse strele, je priskočil k ranjenemu Vasiljevu m začel streljati za napadalci z njegovim revolveriem. Vsesa skupaj je bilo oddanih kakih 30 revolver-skih strelov Pasantov se je polastila stra- govornost tudi nankinška vlada, bi potekel za Kitajsko vse drugače neugodno, da niso vmes znani momenti, ki favorizirajo vsakega sovjetskega nasprotnika. Pred Društvom narodov je kitajski zastopnik na zadnjem zasedanju prišel s predlogom za revizijo mirovnih hovita panika. Ranjeni Vašiljev ]e"bil pre- j Pogodb in izzval s tem prav neprijeten nešen v Aleksandrovo bolnico, kjer je bil operiran. Vasiljev je bil ranjen na levi roki pod laktom in mu ie krogla prebila kosti in arterijo. Druga krogla je prebila kost pod levim kolenom in presekala arterijo. take da bo ostal Vasiljev pohabljen. če bo okreval. Burni prizori v pruskem deželnem zboru Protesti nemških nacionalcev zaradi razpusta »Stahlhelma«. — Plebiscit zaradi Joungovega načrta infamen napad na vlado Berlin, 17. oktobra. V pruskem deželnem zboru je prišlo včeraj do burnih prizo- rov pri razpravi o nemško-naeijonalni interpelaciji glede na prepoved »Stahlhelma« v Porenju in Youngov načrt Ko je ministrski predsednik Braun izjavil, da je v tadiu apeliral na zdrav človeški razum, tukaj pa ima opraviti z nemškimi aacijonalci, je nastal v klopeh desnice silen ropot in le s težavo je mogel deželnozborski predsedaik »opet vrniti besedo ministrskemu predsedniku. Razburjenje desničarskih strank se je še bolj stopnjevalo, ko je ministrski predsednik Braun zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je plebiscit najtežji in najinfam-nejši napad, ki je bil kdaj izvršen proti vladi. Ko je pruski notranji minister Grszyn-ski povzel besedo, da bi odgovoril nemškim nacijonalcem o razpustu »Sthlhelmac, je moral z izredno močnim glasom prevpiti hrup in ropot v dvorani. Minister je dokazoval, da manevri »Stahlhelma« niso bili športnega, temveč popolnoma vojaškega značaja. Nov proces proti bivšemu romunskemu prestolonasledniku Bivša soproga prejšnjega prestolonaslednika Karla zahteva 10 milijonov frankov odškodnine Pariz, 17. oktobra. Danes se ie pričela pred apelacijskim sodiščem v Parizu razprava bivše soproge rumunskega prestolonaslednika Zizi Lambrino, ki zanteva zase 10 milijonov frankov odškodnine in za svojega sina ime Hohenzolern. Kakor znano, se je prestolonaslednik Karol 1. 1918 poročil z Lambrinovo. V tem zakonu se je rodil 10. januarja 1920 sin. Romunska sodišča so proglasila zakon za neveljaven, nakar se ie prestolonaslednik poročil z grško princezinjo Jeleno. Prva žena Lambrino je bKa odpravljena z rento. Bivši prestolonaslednik je pozneje zapustil tudi drugo ženo. toda ne. da bi se vrnil k prvi ženi, temveč, da obnovi razmerje z eno ižmed bivših svojih prijateljic Lupescovo. Lambrinova je nato vložila tožbo, ki jo je utemeljevala s tem, da se je na ločitev odločila iz državnih interesov, da pa nikakor ne more privoliti v druge avanture. Prva instanca je tožbo zavrnila, češ, da ni pristojna. Lambrinova je vložila priziv, o katerem je pričelo sodišče danes razpravljati. Organizacija sovletske čeke v Franciji Odkritja bivšega francoskega komunističnega voditelja Lapor-ta — Lepa karijera sovjetskega defravdanta Pariz. 17. oktobra r. Bivši član izvršnega odbora komunistične internacionale v JVloskvi. Laport ki pa se je pozneje razočaral nad komunističnimi idejami, je ob javil knjigo o početju boljševikov in nadaljuje sedaj z objavo podatkov o delu agentov in fllijalk boliševiške čeke v inozemstvu. Te dni je objavil v pariških listih med drugim naslednje zanimive podatke: L. 1920. je prispel v Pariz prvi komisar moskovskega oddelka čeke Stones. ki je organiziral poseben oddelek čeke za Pariz in pozneje za vso Francijo. Na tem visokem položaju Je ostal vse do leta 1923., ko ga je zamenjal neki Lekaj. A ta oi ostal dolgo na tem mestu. Kmalu ga je zamenjal Schucher, ki pa je poneveril večjo vsoto sovjetskega denarja. Denar je prihajal preko Rige tn preko neke nemške konflikt med evropskimi državami samimi. Kitajska diplomacija se tedaj z uspehom potrudi, da ima svet prilike govoriti o nji. Ali notranja situacija v državi nikakor ne opravičuje tako izzivalnega nastopanja; prav zadnji dnevi so to znova potrdili. Znova se je pokazalo, da nankinška vlada, ki ji načeluje general Cangkai-šek, nikakor še ne stoji dovolj trdno. Upori proti njej so postali dovolj pogostni; zadnji pa je zavzel naravnost opasne dimenzije. Vojaški poveljniki na jugozapadu so pričeli vojno proti Nankingu in proti pričakovanju se jim je pridružil tudi general Fengjahsiang, oni znani »krščanski« general, ki se njegovo ime neprestano imenuje v kitajskih notranjih homatijah tekom zadnjih let. To pa ni majhna reč, ako se Feng postavi na nasprotno stran. Zakaj to ni običajen general, marveč je hkrati voditelj velike kitajske stranke Kuomin-čung, ki je tudi močno radikalna naci-jonalistična stranka, nastopajoča v severnih provincah, a se vendar razlikuje od druge stranke Kuomintang, ki je sedaj na krmilu v Nankingu in ki jo vodi Čangkaišek. Fengova vojska je tedaj v toliko močnejša, ker se opira na politično organizacijo, prav kot se je ves čas opirala čangkaiškova na kuomintang. Feng je tedaj prav resen, vsega spoštovanja vreden nasprotnik. To se je pokazalo že pred nekaj meseci, ko sta se bila oba vodilna politika sprla in si že napoveda'a vojno. Takrat pa se je posrečilo spraviti ju še zadnji trenutek. Sprava pa ni mogla biti iskrena, ker se je spor sedaj nenadoma obnovil. Pa ne le spor. prava vojna pričenja znova, notranja vojna, ki mora vreči Kitajsko nazaj v stari kaos. Zakaj general Feng, ki ima obilo pristašev ne le na severu, marveč tudi v ostalih provincah in v Nankingu samem, ni le pričel z ofenzivo, marveč je sestavil v Pekingu novo vlado, v kateri so zastopani tudi najožji somišljeniki pokojnega dr. Sunjatsena, velikega revolucijonarja in ustanovitelja Kuomin-tanga. Zahteva Fenga in njegovih je namreč, da se državna prestolica znova preloži v Peking, staro glavno mesto. Zraven pa zahtevajo uporni gene- banke. Bil je odpuščen, toda ni se hotel ! Fa,i\da se g®ner,al čangkaišek odstavi vrniti v Rusijo. Šele čez leto dni se le zo- in njegov vpliv eliminira iz vlade sploh. pet pojavil v Moskvi, postal desna roka Stalina in je sedaj predsednik komunistične omladinske internacionale. Za Schucher-jem ie prišel za vodjo pariške čeke neki Garis. Pariška čeka ima 830 agentov, 110 poročevalcev, 180 delegatov pri raznih polkih in 35 pri državnih zavodih v Parizu. Ti podatki so kot dopolnilo nedavne izjave bivšega sovjetskega diplomata Bese-dovskega vsekakor zanimive in prožijo nov dokaz o delovanju boljševiških diplomatskih misij in poslaništev. To za sedanje odnošaje gotovo ni skromna zahteva, zakaj Cang se pač ne bo umaknil prostovoljno, dasi ve, da ima tudi v lastni stranki in vladi hude nasprotnike. Zmagovalec v državljanski vojni se je pač navadil zapovedovati in to mu okolica zameri. Morda je Fengov nastop tudi v zvezi z mandžurskim konfliktom. Zakaj ta ■ general je bil ves čas prijatelj in zavez-i nik sovjetske Rusije, dasi je izrecno iz- javljal, da za komunizem sam ni. Kot sovjetski zaveznik z razvojem mand žurskega konflikta pač ne more biti zadovoljen in morda bi se v tej smeri naš li še kaki vzroki za njegov nastop zoper Nanking. Državljanska vojna med dvema po litično in vojaško tako enako močnima nasprotnikoma kot sta Fengjuhsiang in Čangkaišek, bi bila huda in dolgo trajna. Zato se bodo gotovo obnovili poskusi preprečiti jo. Najnovejša vest trdi. da se je Čang-kaišekovim četam posrečilo z naglim napadom presenetiti nasprotnika, zajeti samega Fenga ter ga postaviti pod ključ. To bi bil gotovo ogromen uspeh, ako se vest potrdi, dasi bi vozli kitaj ske notranje politike s tem še ne bili razvozlani. Nelojalna propaganda proti posetu Dalmacije Split, 17. okt. č. Te dni je bil v Trstu kongres mednarodnih uradov za tujski promet iz vse Evrope. Udeležnikom kon gresa so nudile italijanske oblasti vse ugodnosti in ves komfort brezplačno. Kljub nasprotni agitaciji so nekateri ude-ležniki posetili Dalmacijo. Tudi njim so dale italijanske oblasti brezplačno na razpolago parnik »Francesco Morosini«. Delegati so se le deloma poslužili te ustrežlji vosti. Posetili so Split, Trogir in Dubrovnik ter izrazili svojo popolno zadovoljstvo nad tem, kar so videli na naši jadranski obali, ki predstavlja zanje pravo turistično odkritje. V razgovorih z našimi predstavniki organizacij za tujski promet so izjavili, da bodo takoj v svojih državah po-krenili akcijo za osnovanje stalnih društev za posečanje Dalmacije in naše države. Zanimivo je, da je v času kongresa v Trstu izšla v listu »Miinchener Neueste Nachrichten« vest datirana z Dunaja, ki je poročala, da je poset Dalmacije nemogoč, ker je v vsem dalmatinskem primor-ju zapadel visok sneg. Ta vest je bila očividno lansirana, da bi udeležniki tržaškega kongresa ne posetili Dalmacije. Ko pa so tuji gostje videla v Dalmaciji lepo solnčno vreme, se niso mogli dovolj na-čuditi nelojalni in neresnični propagandi proti naši rivijeri. V Dubrovniku fn na Jadranskem morju sije najlepše sobice, a povprečna temperatura znaša 20° C. Iz gozdarske službe Beograd, 17. oktobia AA. R. Burnik, pod-šumar pri sreskem načelstvu v Celju, je premeščen k sreskemu načelstvu v Kočevju. Smrt hrvatskega rodoljuba Zagreb, 17. oktobra, n. Davi je umrl v LaduSn v 84-let'u starosti Vladimir baron Vraniszany Do-brinovdč, ki je podpiral v preteklosti vsak hrvatski narodni pokret. Taiko je po nemirih I. 1903. nakazal znatne podpore družinam anih hrvatskih seljakov, ki so biti v spopadih z madžarskimi oro-žniJci ubiti. Zaprisega banov Beograd, 17. oktobra p. Danes ob 17. sta položila prisego v roke ministrskega predsednika generala Pere Živkoviča drinski ban Velja Popovič in dravski ban inž. Dušan Sernec. Tehnični svet imenovan Beograd, 17. oktobra. A A. Kralj je na predlog ministra javnih del podpisal ukaz, s katerim se imenujejo člani tehničnega sveta v smislu čl. 23 uredbe o ureditvi ministrstva javnih del in njegove zunanje skužbe. Odstop direktorja beograjske drame Beograd, 17. okt r. Ostavka, ki Jo je podal direktor drame v Beogradu Branko Gavela, je bila sprejeta in on razrešen svojih dolžnosti. Konkurz »Banke in štedionice za Primorje« zaključen Sušak, 17. oktobra n. Konkurz »Banke in štedionice za Primorje« ie zaključen. Izplačevanje kvote, k; pripade upnikom, se bo pričelo koncem meseca. Kakor se do-znava, bo upnikom izplačanih 17 odst njihovih terjatev. Dne 23. t m. bo zborovanje upnikov v svrho priglasitve ugovorov proti odmeri in izplačilu določene kvote. Macdonaldov poset Kanadi London. 17. oktobra o. Predsednik Macdonald je odpotoval snoči iz Toronta v Ottawo. kamor je prispel davi. Macdonal-da je sprejel kanadski ministrski predsednik Mackenzie King. nakar se je podal Macdonald v vladno hišo, kjer ga je pozdravil generalni guverner Willingdon. Nato ie odšel Macdonald s predsednikom Mackenziem Kingom v Kingsmere, kjer sta oba državnika ra spravljala v glavnem o pomorski razorožitvi. Danes je priredil predsednik Mackenzie King Macdonaldu slavnostni banket Angleško-egiptski sporazum London, 17. okto-bra. o. Angleški visoki komisar za Egipt Loraine je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo imela pogodba z Egiptom le tedaj veljavo, če bo sklenjena med prosto egiptsko državo in Anglijo. Angleška vlada se ne želi vmešavati v notranjepolitične zadeve Egipta, temveč le stremi za tem, da bi podpisala angleško-egiptsko pogodbo vlada, ki bi imela za seboj ves egiptski narod. Delavska vlada hoče postaviti angleško-egiptske odnošaje na trdno in trajno prijateljsko podlago. Gladovna stavka ruskih internirancev Harbin, 17. oktobra. AA. 2000 Rusov, ki so jih kitajske oblasti internirale v bližini Harbina, je pričelo z gladovanjem. da na ta način protestirajo proti nečloveškemu postopanju kitajskih oblasti Rusi stradajo že peti dan. Pobegli bolgarski razbojniki Soiija, 17. oktobra AA. Pred nekolikimi dnevi so pobegnili iz zaporov v Svilengra-du trije razbojniki, ki so jih nato prijeli v okolici mesta. Razbojniki so izjavili, da so hoteli pobegniti v Rusijo. Aretacija podjetnega defravdanta Dunaj, 17. oktobra AA. Danes je bil na Dunaiu aretiran zaradi poneverbe 600.000 šilingov trgovec z oljem in komisijonar dr. Kurt Moli. Oškodovana je holandska družba »Oilje Fabrigen Calwe« v Delftu. Aretirani dr. Moli je igral v dunajski družbi vidno vlogo in je bil znan razsipnik. Grob Komenskega podarjen Češkoslovaški Praga, 17. oktobra, h. Nizozemska vlada je obvestila češkoslovaškega poslanika v Haagu, da je bivšo valonsko cerkev v Naarde-nu, z grobom Ivana Komenskega darovala Češkoslovaški republiki. Zaključek barcelonske razstave Beograd, 17. oktobra, p. Svetovna razstava v Barceloni bo oficijelno zatvorjena dne 20. t m. Z istim dnem bo pričela poslovati mednarodna žirija, v kateri so zastopniki vseh držav, ki so se udeležile razstave. Našo državo bo zastopal načelnik ministrstva za poljedelstvo dr. Stojkovič. Hmeljski trg Žatec, 17. oktobra, h. Včerajšnji dnevni promet se je tekom popoldneva dvignil na 700 stotov. Danes je bilo povpraševanje zelo živahno in je bilo tekom dopoldneva prodanih okoli 300 stotov. Kupci so bili večinoma inozemci. Glavno zanimanje je bilo za prvovrstno in boljše srednjevretno blago. Cene so Čvrste od 575 do 775 Kč. + V nemi žalosti javljamo sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš dragi brat in prijatelj Vladimir orfaii kmečki sin danes zjutraj ob 6. zapustil dolino solz in trpljenja. Ohranimo mu večen spomin v naših srcih. Pula, 17. oktobra 1929. Preko groba zvesti: Živko Gortan, brat; Dušan in Vekoslav Ladovac, Viktor Bačac. Naši Kraji in Otvoritev velevažnega električnega podjetja Velenle. 17. oktobra Danes ob 16. Je bila pri tukajšnjem dr. lavnem rudniku slovesno otvorjena nova kalorična električna centrala, ki je največji obrat te vrste v državi Otvoritvi so prisostvovali odlični povabljenci, zastopniki društev in korporacij, uradništva in delavstva iz Šaleške doline. Došli Pa so tudi jetfn že od 1887, pa je v svojem govoru naglašal kako bo strokovno osobje zvesto podpiralo podjetje po geslu: Vsi za enega, eden za vse. Svoj govor je zaključil z vzklikom: Na srečo! Ko Je godba še enkrat zaigrala, je inž. Trobej izrekel v kratkih besedah zahvalo kralju ter podpornikom in pokroviteldem fcostje iz Ljubljane: župan dr. Dinko Puc, olčinska odbornika Turk in Orehek, šef gi a dbenega oddelka inž. Prelovšek, ravnatelj mestne elektrarne Ciuha in drugi. Komisijo. ki je prevzela novo elektrarno od tvrdk, ki so izvršile dela, so tvorili direktor državnih podjetij inž. Jovanovič iz Sarajeva, rudniški inšpektor inž. Cibold, irž. Božič, tudi iz Sarajeva, novi rudniški ravnatelj v Velenju inž. Čuček ter ing. Trobej. Povabljenci so se zbrali v zgornjem traktu nove elektrarne, kjer jih je pozdravil ravnatelj inž. Čuček. Po njegovem govoru je rudniška godba zaigrala koral, nakar je šaleški dekan msg. Rotner izrazil zahvalo vsem. ki so pripomogli do ustvaritve tega velikega in velepomembnega obrata, kateremu je želel vso srečo. Nato je izvršil blagoslovitev. Direktor inž. Jovanovič je v svojem pozdravnem govoru izrazil radost, da se je ustvarilo tako veliko in važno podjetje blizu severne meje. To je dokaz, da ne znamo samo zmagovati v vojni, marveč tudi ustvarjati velika dela v miru. Za njim je podal inž. Trobej informacijski pregled ustrojstva podjetja, najstarejši strojnik Seger, ki je pri pod- zgradbe. Godba je odsvirala državno himno in potem se je vršil pod vodstvom inž. Trobeja ogled elektrarne. Zvečer je bil banket v Rakovi gostilni v Velenju. Povodom svečane otvoritve je bila odposlana kralhi vdanostna. ministru za šume in rude ter generalnemu direktorju za rudnike dr. Gostiši pa pozdravna brzojavka. Nova elektrarna je tehnično na višku ter je tudi arhitektonsko zelo posrečena. Njen pravi ustanovitelj je pokojni dr. Gr. Žerjav, ki je kot minister za šume in rudnike izposloval ter odredil, da se je ma-šineriia dobila na račun reparacij. Prosperiteta nove centrale je zasigura-na. Ne le, da se zanjo v posebni meri zanima tudi ljubljanska občina, je bila baš včeraj sklenjena tudi pogodba med rudnikom in ljubljansko oblastno samoupravo glede priklopa Završnici, katere kapaciteta bo tako od 2000 kw zvišana na 7000 kw. Elektrarna ima dva turbo - generatorja s 5000 voltov v primarnem in 30.000 voltov v sekundarnem obratu. Zgradba je delo tvrdke Slograd v Ljubljani, kotli in stroji so od znane tvrdke Krupp, vso montažo pa je izvršila tvrdka Brovvn Boverl Ilirska proslava v Radovljici Pretečeno nedeljo popoldne se je vršila v Sokolskem domu redna predstava, ki se Je ie udeležilo dokaj občinstva iz okolice, zato ie tem bolj hvale vredno, da je bila s predstavo spojena kratka spominska slav-nost Ilirije oživljene. Ko se je dvignil za-stor. je občinstvo namesto pričetka igre zagledalo na odru draperijo z Napoleonovo sliko, ki so jo na modrem polju obdajale ilirske zvezde. Nad sliko se je blestel grb Napoleonovega carstva, pod njo pa francoska trobojnica. (j. Špicar kot načelnik Sokolskega odra }c v primernem govoru pojasnil pomen današnjega dne in končal z željo, da bi zlate zvezde, ki se blišče v jugoslovenskem grbu. svetile k sreči in slavi države in naroda. Godba je zaigrala francosko himino, ki Jo je občinstvo stoje poslušalo. S tem je bila pomembna slavnost končana. Nato se je vršila igra, ki je navzoče izborno zabavala. Vidi se. da je delo v Sokolskem domu v polnem tiru. služeče ravno tako izobrazbi, kakor zabavi Prijatelji naše misli, posečaj-te prireditve v našem domu! na laž; a pot, po kateri prihajajo klice bolezni v naše telo. Pevci, fci se hočejo izoebrti bripavosti, nahoda im prehlada naj jemljejo &k>usine Anacot-pastile dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se Preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Ana-cot-pastile. Nova starolo&ka zadruga Stara Loka, 15. oktobra. Da sHe težnjam sodobnega kmetijskega gospodarstva, so se zbrali agilni starološki kmetski posestniki in osnovali pred kratkim »Kmetijsko zadrugo za Staro Loko in okolico«, ki ima namen seznanjati kmet-ske sinove s smernicami modere ekonomije, izposojati ob vsaki priliki zadružnikom nabavljene kmeijske stroje in v sestankih reševati vprašanja občinskega gospodarstva. V svrho registracije pri trgovskem sodišču se je že izvršila legalizacija podpisov z notarskim aktom. Zadruga prejme te dni slamoreznico in mlatilnico nea poravnano slamo. Instalira se za žaganje drv cirkularka na električni pogon. Uporaba strojev bo seve dovoljena le čla-nm zadruge, vse informacije daje rade volje g. Jurij Gosar, gostilničar v Stari Loki. Cilji zadruge pa segajo dalje. Na zemljišču viteza pl. Strahla, nasproti Fortunovca, se bo na žeodmerjenem prostoru zgradil »Kmetijski dom«, v katerem bo poleg kmetijske zadruge prostora še za kmetijsko podružnico. V poslopju je tudi predvidena sušilnica za sadje. Vrlim zadružnikom s Petrom Porento na čelu moremo na odlični zasnovi čestitati! Med sremskimi poljedelci Petrovčič (Srem). sredi oktobra. Kdor je enkrat potoval iz Rume v Petrovčič mimo bogatih selišč, kakor so Ša-šinci. Dobrinci. Pečinci, Popinci, Nikinci itd., temu se je brez dvoma globoko v srce vtisnila vedra prostodušnost ljudstva teh pokrajin. Široko obzorje, pod katerim se giblje na svojih ravninah Sremec, je vplivalo na to ljudstvo blagodejno. Ozkosrč. nosti, ki se kaj rada šopiri med prebivalstvom goratih krajev, ne boš našel tu zlepa. Ljudje širokih kretenj in odkritih misli so tod doma; ljudje dela, v bodočnost uprtih oči... Kulturni Repertoarji • LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 18.: Naš gospod župnik. Izven. Sobota, 19.: Grob neznanega junaka. Premijera. C. Sedel ja, 20.: Velika abeceda. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 18.: Švanda dudak. B. Sobota, 19.: Mamzelle Nitouche. Opereta. Ljudska predstava. Bedelja, 20. ob 15.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava. — Ob 20.: Tosca. Ljudska predstava. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Pohujšanje ▼ dolini Sentflorjan-ski. B. Kuponi. Odmevi Ilirije v francoskem tisku. »Les Uouvelles Yougoslaves« z dne 12. L m. so objavile francoski prevod Vodnikove pesmi »Ilirija oživljena«. — V praški reviji »L' Europe Centrale« je izšel članek bivšega lektorja francoščine na ljubljanskem vseučilišču gosp. Reneja Martela »Nekateri čudni protesti zoper napoleoneki režim v Iliriji«. Pisec govori o položaju našega naroda v času, ko ga je Napoleon presenetil pregled z Ilirijo in prinaša po »Ljubljanskem Zvonu« iz L 1884 litanije o Napoleonu za ilirske province, dalje nemški Oče naš, ki je izšel v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko iz L 1897. in slednjič podobno latinsko lamentaoijo »Pater Noster Ruetico-rum in Illyrio oontra milites Imperatoris Galliae«, ki je bil odkrit šele pred štirimi leti v Zagrebu. Ti protesti kažejo po duhu in po besedilu — kakor sklepa g. Martel _ da je opozicijo zoper napoleonski režim vodil del naše duhovščine, ki je 06tal zvest dedni monarhiji. Ta duhovščina je imela zoper Napoleonov prekucuški režim tudi načelne pomisleke, zakaj Napoleon je postavil zoper 6taro načelo o monarhiji po božji volji ideal narodne euveremitete, sloneč na ljudski volji. Vsekakor pa je Ilirija duhovščino na Slovenskem razcepila: zakaj drugi, manjši del z Vodnikom na čelu se je širokosrčno opredelil za Francijo in njenega duha. h beograjskega kulturnega življenja Beograd, 12. oktobra. Tin Ujevič. Na tem mestu sem često zabeležil vesti o naših književnikih in umetnikih, ki delajo ali se pripravljajo k delu. Danes naj povem nekaj be6ed o nenavadnem pesniškem talentu, ki danes literarno nič ne dela in se odo niti ne pripravlja, da bi kaj delal: na- ljudje Oktobrsko solne e, ld me je ob prihodu v Petrovčič prav toplo pozdravljalo, sije sedaj. po poslednjem dežju, na sremske ravnine klavenno in hladno, kakor da se nahajamo tik pred Božičem. Petrovčič, s svojimi obširnimi domovi na vsaki strani ceste, drema v sencah sliv in murv. Ti sremski domorvi! Tako udobni in prijetni so, da se tujec v njih koj počuti čisto domačega. Najprvo prostorna hiša z dolgim hodnikom, iz katerega vodijo vrata v sobe. čumnato in kuhinjo. Za hišo gospodarska poslopja, hlevi in skednji, a čisto zadaj vrtovi in vinogradi. Na dvoriščih pred hišo renčeč ker (pes), ki čuva domačijo. Vse to ograjeno z visoko leseno pregrajo. Na tak način parcelirane domačije, s hišami, zgrajenimi no enem in istem vzorcu, se vrste ob cesti v dolgi ravni črti in dajejo celemu selu videz urejenega senčnatega mesteca. Lepo pobeljeni ali poslikani hodniki hiš — kjer običajno posedajo stare v solnce mežikajoče ženice in kjer se neredkokdaj iznenada pojavi iz sobe črno-oka sremska devojka z dolgimi razpušče-nimi lasmi — obračajo na sebe pažnjo popotnika. da zadovoljno pokimava s ceste preko pregraje ... Pravo življenje sremskega poljedelca je zunai sela. na polju. Tu, na nepreglednih ravninah, sedaj pospravljajo jesenske pridelke. predvsem koruzo. Pred visokimi, z žoltimi koruznimi štorži obloženimi vozovi prhalo svetli konji. A tam — v nedogled se pno črne. še sveže brazde nerazorane njive. Pričel je orati človek včeraj, končal bo čez teden dni — tako dolga in široka je njiva. Seveda, pa so zato tukaj za količino pridelanega žita tudi merodajni ne slovenski merniki, nego vagoni . . . Črede ovac. svinj, govedi, konj, rac in gosi — vse to se pase zunaj sela, na prostranih livadah in travnikih. Živino se nu-šča samo na pašo. kier ima navadno vsako selo skupneea pastirja. Poleg poljedelstva ie Sremcu živinoreja nič manj važen vir njegovemu blagostanju . . . Sedim zvečer s sremskimi poljedelci v krčmi in se pogovarjam ž njimi. Zadovoljni so z letošnjo letino, posebno s koruzo, ki ie izredno dobro obrodila. Ali nekaj iih tare. To so davki. Marsikak v prejšnjih časih dobro situiran gospodar je sedaj zadolžen preko glave. Star mož mi je pripovedoval. da znašajo dolgovi seijakov iz zemunskega sreza (17 vasi) okrog 60 milijonov dinarjev. Samo če ie resnica . . . Vendar prostodušni Sremci ne obupujem. Pii6 svojo slivovko in upajo v boljše čase . . • Zv. Kosem. Težave trojanskega okoliša Trolane, 16. oktobra. V našem koncu okrog Trojan. Št Gotar-da. Sv. Ožbolta in po okolici Čemšenika nas zadnji čas nadlegujejo nalezljive bolezni, ki so zahtevale že več smrtnih primerov. O divjanju nalezljivih bolezni smo obvestili pristojno zdravstveno oblast v Kamniku. Najbolj nevarna le griža, zaradi katere se je zadnje čase že mnogokrat oglasil mrtvaški zvonček. Niti teden dni ni od tega, kar smo pokopali v Ljubljani 131etno deklico Zofijo Ko-kole iz vasi Učak pri Št. Gotardu. Deklico so odpeljali z avtom v ljubljansko bolnico, kjer ji tudi niso mogli več pomagati — in je umrla za grižo. Pri Kokoletovih na je ostala doma še nevarno bolna llletna hčerka Alojzija. Znani rodbini Jakovčovi v Št. Ožboltu je pa umrl 121etni sinko, ki je bil zelo nadarjen in vzgleden šolar. Fantič je bil znan Po vsei okolici zaradi svoje brihtnosti, bil ie tudi ministrant Vzrok njegove smTti: griža. Posebno je udarjena Rotarjeva družina v Zavrhu. kjer so zboleli vsi družinski člani. Tudi pri sosedu, pri Lovretu so istotako vsi bolehali na močnih posledicah griže. Najbolj Pa je razširjena griža med šolsko deco. Samo pri Majdiču, po domače pri Valantu. so pokopali dva otročiča, starejši je hodil v prvi razred, njegov mali bratec Pa je bil še dojenček. Razen hude bolezni griže pa divja v naših krajih še druga nevarna bolezen, ošpi- Prl slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žJez, izpuščajih na koži, tvorih, uravnava naravna »Franz Josefova« greneiea iz-boirno boli važno delovanje črevesa. Odilični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejSi oitroci dobro preneso »Franz JoSefovo« vodo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge riiah to špecerijskih trgovinah. robe, pripravlja se, da v književnosti ne črhne nobene več. Če govoriš z njim v kakem beograjskem lokalu, ti na vprašanje odvrne čisto mirno: »Nikdar več ne bom napisal ničesar za literaturo.« Zakaj ne? Odgovor na to ni več tako jasen. Ali se je razočaral z bližnjimi? Ali dvomi o samem sebi? Nemoč, ki se je pojavila prezgodaj? Kdo ve! Vsekakor je škoda za našo književnost da Tin Ujevid — o njem je namreč beseda — ne dela več. Njegove pesmi, zbrane v zbirkah »Lelek Sebra« in »Kolajna«, so pomenila dogodek v naši liriki. Globoko inteligenten in erudit v književnosti je uprav poklican, da govori v nji delj časa nego je govoril. Nemara je sedanji sklep pri njem samo prehodno nastrojenje, faza novega zbiranja sil in snovi, po kateri bo njegov pesniški genij izpregovoril morda na nov način in še silneje. Težko nam je verjeti, da bi šlo tudi v tem primeru za tisto tragično fatalnost, ki je tako pogosta pri naših književnikih: da se izčrpajo in prenehajo pisati v svojih najboljših letih, ko so drugod pisatelji najplo-dovitejši. Rajši verujmo, da se bo naš bo-hem zopet vrnil h književnosti — zakaj, kje naj se sicer udejstvuje, če ne na tem področju?! Petar Križanič, znan pod psevdonimom Pierre (Pjer) kot naš najboljši karikaturist ki že več let v »Politiki« zasmehuje človeške slabosti in hudobije, pirpravlja zbirko svojih najboljših karikatur za svojo pomladno razstavo. Zadnjo razstavo je priredil L 1924. v Salonu humoristov skupaj z drugimi jugoslov. karikaturisti: go. Beto Vukanovič in gg- Bogo-filavom Vojnovioem (Pelikan), Drago Stoja- ee. Te so se zadnje Saše močno razpasle v vasi Hribih in pa v sosednji farl v Čem-šeniku. Iz tukajšnjih krajev se selijo ljudje zadaje čase prav pogosto v francoske rudnike ali pa še dalje na Nizozemsko. Baš zdaj se odpravlja zopet večji transport Vzrok izseljevanja je preveč hribovski svet ki nas obdaja, ter premalo pridelka za velik trud. Včasi so hodili od nas. posebno iz Št Ožbolta. na dnino v zagorski rudnik. Zdaj pa je tamkaj preslab zaslužek in se ne splača rudarjem, da bi hodili dnevno tri ure daleč iz Št Ožbolta oa do Kisovca, po končanem šihtu pa izmučeni domov, kar je še več ko tri ure hoda. Nad 6 ur hoda za pot v službo tja fn nazaj je vsekakor preveč. Zato pa zapuščajo naši mladeniči roistno grudo in gredo za zaslužkom v tuje kraje. Težja nesreča Škofla Loka, 17. oktobra. čeprav se dan na dan čuje o večjih in manjših nezgodah na prometnih krajih, se vendar še vedno dobe vozniki, ki ne upoštevajo predpisov cestno policijskega reda in po nepotrebnem izpostavljajo nevarnosti same sebe in svojo okolico. Mesarski vajenec Lagonder Leopold je hotel s kolesom iz Škofie Loke na Trato. Ko ie vozil po glavni cesti, mu nedaleč od gostilne »Na Plevni« privozi v nasprotni smeri Podbregariev izpod Kamnitnika. Bržkone sta se vozača v temnem večeru šele zadnji hip opazila, ko je bila nesreča že neizogibna. Treščila sta skupaj tako nesrečno, da je Lagonder odlete! s kolesa na trdo cesto in obležal na mestu brez zavesti. Na krai nesreče so takoi prihiteli ljudje, pripeljali od Miklavcevih s Suhe voz. naložili še vedno nezavestnega mladeniča nanj in ga urno odpremi'i na stanovanje moistra Ivana Kreka. Poklicani škofjeloški zdravnik dr. Hu-bad je ugotovil težie poškodbe v prsnem košu in močan pretres možganov. Vajen čevo stanje se Ie polagoma boljša. Surov napad na grajske pevce Višnia gora, 17. oktobra. Nekateri fantje iz okoliškega kraja Pe-šcenka so znani kot zelo nasilni in so imeli ?arad, tega že često sitnosti na sodniji, ki Jih bo pa tudi zaradi zadnjih izgredov poklicala pred se, da jim naloži zasluženo pokoro. Na gradu v Peščenku so imeli svatbo: gospa Roza Codellijeva je povabila poleg nekaterih domačih odličnikov še nekaj gostov iz inozemstva. Družba je bila prav animirana, zvečer pa jo je presenetila ubrana podoknica, ki so jo zapeli domači Pevci pod vodstvom učitelja g. Turnherja. Kavno, ko so končali pevci s podoknico in so sli po poti okrog gradu, so skočili iz grmovja s kolci oboroženi fantje, ki so s klicem: »Hura!« in »Auf biks!« navalili na iznenadene pevce. Vsa družba se je v hipu razkropila. Pre_ dno so se znašli pevci iz neprijetnega položaja, so že pričele govoriti gorjačanske pesti in kolcl Le malokdo od pevcev je izšel iz boia povsem nepoškodovan. Gosp. Slapničar je dobil s kolom tako močan udarec, da se je zgrudil. Še na tleh ležečega so napadalci pretepali. Tudi Slapničarjeve-ga pevskega tovariša, g. Pajka, so zbili divjaški fantalini na tla. G. Praznik pa je dobil precej nevaren udarec na oko. Nekateri pevci so hoteli zbežati v temo pod drevesa. Na begu pa so se nataknili na bodičasto ograjo ter si raztrgali obleke. Vsak Je odnese! kak neprijeten spomin. Neobičajen napad je seveda prekinil veselo razpoloženje svatov, posebno depri-mirani so bili tuji gostje, ki so se zgražali nad divjaštvom naših podeželskih neote-sancev. Žalosten dogodek v Peščaku pa je samo posledica prevelike udaifosti naše napol dorasle mladine do žganih alkoholnih pijač. Fantje iz Peščenka so se namreč domenili, da pojdejo oni sami zapet podoknico svatom v gradu. Zbrali so se pred odhodom v Potokarjevi gostilni, kjer je spilo ducat fantov — dva litra žganja. Med potjo pa so začull — kakor zdaj pripovedujejo, — tuje petje, kar jih te tako ujezilo, da je bil takoj storjen sklep za napad na tuje pevce. Orožništvo je vzelo zdaj vso zadevo v roke, in so nasilneži že prijavljeni tukajšnjemu sodišču. čiFtilna-osvA^i ilo<*«-št«=cHiiva Kočevsko pismo Kočevje. 17. oktobra. Galov semenj je bil zelo živahen. Kramarji so pripeljali zelo veliko blaga in ga tudi precej razpečali. Živine je bilo bolj malo. več pa je bilo na sejmu suhe robe in sadja. Belokranjci so prinesli na trg veliko orehov liter 450 Din. lešnikov 1 4 Din. kostanj je imel fiksno ceno 3 Din 1 kg, suhe hruške 1 3.50 Din. Perutnina komad 35 do 40 Din. Mnogo zanimanja zlasti pri mladini je vzbudil mal zverinjak. Za 5 Din si mogel videti najrazličnejše opice, medveda, vse mogoče kače, želve, lisice, papagaje itd. Zverinjak je bil ves čas poln šolske mladine. privabil pa je tudi veliko odraslih. Posestnik g. Ivan Može iz Dvora pri Žužemberku je začel letos pomladi graditi Pri kočevskem kolodvoru ob gostilni »Union« velik parni mlin. Mlin so sedaj dogradili in vstavili bodo vanj samo še potrebne stroje. Mlin g. Možeta bo edini parni mlin v kočevski okolici. Dosedaj je deloval parni mlin industrijalca g. Ant. Kaifeža, sedaj pa so mlin preuredili v novo občinsko stanovanjsko hišo. Parni mlin bo služil kočevskemu kmetskemu prebivalstvu, predvsem pa onemu delu v Suhi krajini, kjer je vsak vodni mlin nemogoč. Naši navdušeni nogometaši so preteklo nedeljo vnovič tekmovali Bi!a ie revanža za poraz, ki ga je doživel SK »Diiaški domc. Pri revanži je SK »Dijaški dom« premagal SK »Jadran« v razmeriu 6 : 1. Sem so prispeli madžarski cigani in postavili številne šotore ob cesti pred vasjo Nove Ložine pri Stari cerkvi. Dobili so dovoljenje od domovne občine za 14dievno bivanje na Kočevskem. Pi^o se Gomani in domujejo navadno v Voinom krstu. Ba-vijo se s kotlarstvom. Prebivalstvo gleda z nezadovoljstvom te ciganske goste, ker ima že itak v večno nadlego domače cigane, ki imajo pri nas domovno pravico. Pritožujejo se zlasti nad nečuveno predzrnost-jo, da kurijo cigani sredi borovine in smre-kovine. ki je najbolj nevarna, da se vname. Nad madžarskimi cigani pa se pritožujejo tudi kočevski cigani, ker zahajajo njim v koruzo. Prebivalstvo prosi oblasti da iz-žene madžarske cigane nazaj v domovno občino. Pasantje Cerkvene ulice se upravičeno pritožujejo nad strankami, ki kažejo svojo neolikanost v tem, da zlivajo vso vodno nesnago kar iz prvega nadstropja v vodni kanal. Pri tem zadenejo odlivki seveda nič hudega sluteče pasante. r Velika premijera! LULU žena ®reha bi strasti, žena ki živi za Bojbezen m umira od nje, žena demon in angel. V glavni vlogi Louise Brooks in Franz Lederer Po sloviti pretresljivi tragediji Frank WedekJn-da »Die Buchse der Pandora«. Bosna-FiLm, Zagreb. Predprodala vstopnic od 11. do pol 1. ure in odi 2. dalje. Danes ob H 8. m 9. CthnS Šcin o •Matica Telefon 2124. novicem, Angjelom Uvodičem, Angeli Ra-dovaniem in Rusom Vlad. Zedrinskim, ki je danes ilustrator in risar »Politike«. Križa-nič je izdal tudi knjigo svojih karikatur »Kuku Todore«, ki je že razprodana. Če bo imel ugodno priliko, bo Pjer izdal drugo knjigo z novimi, v knjigi še neobjavljenimi karikaturami. p. Teaterska gostovanja ▼ Zagrebu. Zabeležili smo že, da se zagrebško gledališče pogaja s protagonistoma pariške Comedie Franca i se R. Alexandrom in Gabrielle Ro-binne-ovo za gostovanje v Zagrebu. Nastop te umetniške dvojice in njunega ansambla je že zasiguran, in sicer za konec januarja 1930. Dne 11. novembra bo gostoval ansambel Leopoldine Konstatin, vodilne članice dunajskega Volkstheatra. Vrše se tudi pogajanja z vodstvom dunajskega Rein-hardtovega gledališča, v načrtu pa je tudi gostovanje dunajskega Burgtheatra. Znani nemški komik Max Pallenberg se je že obvezal za tri predstave v Zagrebu. Gostoval bo s svojim ansamblom sredi januarja prihodnjega leta. Ka] delajo naSa gtedaliSča. V Zagrebu igrajo ta teden priljubljenega »Katijaša Grambacijaša dijaka«, Gangerjevo kome-diio »Kamela skozi uho šivanke«, Franko-vo dramo »Karel in Ana«, Gantillonovo »Mayo« in Klabundovo komedijo »XYZ«, dočim bo v soboto premiera »Velike abecede«, ki jo i graja pravkar tudi v Ljubljani. Izmed glasbenih del sta na repertoarju Giordanova ooera »Andre Chenier« in opereta »Cirkuška princesa«. — V Beogra-duse vrste ta teden Naršičeva komedija i »Protekcija« in »Gospodja ministarka«, v i operi pa »Traviata«, »Cavalleria rusticana« in »Bajazzo«. — V Varaždinu gostuje osi-ješko-novosadsko gledališče s komedijami »Cerkvena miš«, »Peg, srček moj« in z dramama »Proces Mary Dugan« in »Gospoda Glelbajevi« (Krleža). O slovenskih gledališčih poročamo na drugem mestu, ostala pa zaenkrat ne igrajo. Unamuno v srbohrvatskem prevodu. V zagrebški »Zabavni biblioteki« je pravkar izšel roman znamenitega španskega filozofa in pripovednika Mignela de Unamuno »Megla« in tri njegove najlepše novele. Prevod poteka iz peresa Bogdana Radice, ki je v osebnih stikih z avtorjem M. De Unamuno je napisal za ta prevod kratek predgovor. Hans Breuer umri. Dolgoletni član dunajske Državne opere, znani operni pevec Hans Breuer je te dni umrl. Zaslovel je zlasti kot režiser in solist v Wagnerjevih operah. Jlaše suknje, dežni plašči in toplo trikot penilo so ne-nadikriliivi v kvaliteti io najnižji v cenah. Ogleite povsod In pridite k nam. Jk. (Premice*, Upuhtfana Sv. (Petra c usta ZIMSKE SUKNJE ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in po ceni samo pri tvrdki FRAN LUKIČ, Stritar| eva ulica Domače vesti »Življenje in svet" Pravkar je izšla štev. 16 edine slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino: Chopin (Ob 80-letnici smrti genialnega glasbenika in velikega Slovana — s petimi slikami). Petdeset let žarnice (Ignotus — s sliko). Obeta se nam ostra zima. Razočaranje s pomlajevanjem (O neuspehih Voronova in Steinacha — s sliko). Pisala in sreča v zakona (s tremi slikami). V podmornici na Severni tečaj (Sir Her. bert Wi!kins — z dvema slikama). Iz šimpanzkinega dnevnika (Ferdinand Osendovvski — s sliko). Čarovnlškl procesi na Slovenskem (dr. VI. Travner). Velika socialna nevarnost. Skozi Veliko Svrto ▼ Triooll (s sliko). Številka, ki ,k> krasi več lesorezov slikarja grafika E. Justina, je priložena lepa umetniška priloga Aljažev stolp vrh Triglava po originalu Ivana Bonača. »Življenje in svet« izhaja vsak petek in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 'Din. Naroča se v ®ravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Izpremembe t državni službi V 5« marski službi so napredovali: šumarski nadsvetnik pri sreskem načelstvu v Celju Vinko Travirka v 4. skupino I. kategorije šumarski upravitelj v Bohiniski Bistrici Hinko Rejec v 6. skupino I. kategorije in šumski nadinženjer in vršilec dolžnosti šefa kabineta Ciril Dimnik v 7. skupino I. kategorije. * Izpremembe ▼ vojaškem zrakoplov-stva. V zrakoplovni stroki so imenovani: mornariško-tehnična podporočnika Anton Brumen in Rafael Perhavc za aeroplanska mitraljerja, poročnik korvete Vinko Cikov-ski za diplomiranega hidro-opazovalca, mornariški narednik Albin Pire za pilota-lovca, zrakoplovni narednik Stanislav Bo-rovinšek za vojnega pilota, podnarednik pomorske zrakoplovne stroke Kazimir An-žič za vojnega hidropilota in zrakoplovi}! podporočnik Kazimir Židanik za vojnega opazovalca. * Upokojenim učitelj em. Letni občni zbor Društva upokojenih učiteljev se bo vrši! v torek 22. t. m. ob 15. v gostilni pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti.v Liubljani z običajnim dnevnim redom. Tovariši (ce) udeležite se občnega zbora, ker bo na njem tudi razgovor o pristopu upokojenega .učiteljstva k enoletnemu društvu upoko'encev. * Postne vesti. Z rešen jem ministra za gradbe je bila ob koncu meseca septembra podržavljena in obenem prevedena v IV. red državnih pošt dosedanja pogodbena pošta ffl-1 razreda Grahovo pri Cerknici. Prošnje naj se vlagajo do 25. t ni. na oblastno upravo v Ljubljani. — Razpisuje se služba pogodbenega poštarja Sv. Martin na Muri Ptošnje naj se pošljejo na oblastno upravo v Ljubljani do 25. t m. * Pogodbene pošte v zagrebški oblastni upravi ne dostavljajo nakaznic na dom. Zadnji čas je bilo v oblasti zagrebške oblastne poštne nprave 23 pošt pretvori enfh v pogodbene pošte, in sicer: Bol. Brod na Kupi, Fužine, Kaštel Lukšič. Kaštel Suču. rac, Krapinske Toplice, Krnjeuša. Kulen Vakuf, Lokve, Lovinac, Lovreč. Malinska, Milna, OklaJ, Oriovac, Oštrelj, Otoka, Skrad. Stari Majdan, Šestanovac, Varaž-dinske Toplice, Velika Kladuša in Vodice. Pri teh razdržavljenih poštah se je ukinilo izplačevanje nakazniških zneskov na domu. * Not odvetnik v Prevaliah. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da je dr. Emil Štefanovič bil vpisan v imenik advokatov s sedežem v Prevaliah. * Ostavka na državno službo. Dr. Branko Gavela, direktor drame pri Narodnem gledališču v Beogradu, je podal ostavko na državno službo. * * Poroka. Poročil se Je 6. t nu v Beogradu v katoliški župni cerkvi Novomeščan g. Franci Štukelj, rezervni pehotni podporočnik in uradnik tehnične sekcije v Beogradu. z gdč. Veto Petrovičevo, hčerko pokonega Milana Petroviča, gostilničarja v Negotinu. Bilo srečno! * Legitimacije za polovično vožnjo na pokrajinsko razstavo suhih sliv. ki bo v Beo gradu od 12. do 17. novembra, se dobe brezplačno pri sadjarskem nadzorništvu oblastne samouprave v Mariboru. Interesenti. ki se zanimajo za razstavo in jo žele obiskati, naj se pravočasno javijo osebno ali pa pismeno pri omenenem nadzorništvu. * Poštne pošiljke za Cakovec. S 16. t m. se je pričela v Cakovcu dostava paketov na doni. * Konferenca o novem univerzitetnem zakonu. Predvčerašnjim sta prispela ▼ Beograd rektor univerze v Ljubljani dr. Metod Dolenc in rektor univerze v Zagre- [ bu dr. Josip Belobrk. kjer sta se sestala na konferenco z rektorjem beograjske univerze dr. Cedom Mitrovidem. Konferenca je veljala novemu univerzitetnemu zakonu in reguliranju prejemkov univerzitetnim profesorjem in pomožnemu osobju, zapo slenemu na univerzah. * Plenarna seja načelnlštva JSS se bo vršila v Ljubljani v saveznih prostorih v soboto in nedeljo, t j. 19. in 20. t. m. Na dnevnem redu bodo predvsem vprašanja, ki se tičejo tehnične strani I'I. iugosloven skega vsesokolskega zleta 1. 1930. v Beogradu. * Uspela živinska razstava v Šmarje« pri Laškem. Dne 14. t. m. se ie vršila v Šmarjeti razstava živine za člane petih kmetijskih podružnic okraja Laško. Prignanih je bilo 25 bikov ter 130 krav in telic. Vsa živina, enobarvna pšenična murodol-ske pasme, je bila prvovrstna in je bilo ocenjevalni komisiji težko odločati, katere živali naj se nagradijo, ker za vse ni bilo denarja, čeprav je po kvaliteti vsa živina zaslužila nagrade. Razdelilo se je 17.000 Din. K tej vsoti je prispevala ljubljanska samouprava 5000 Din, okra:na blagajna v Laškem 5000 Din in pet kmetijskih podružnic laškega okraja ostalih 7000 Din. Od bikov je dobil prvo nagrado v znesku 800 Din bik posestnika Šmida Franca iz Lažiš (občina Jurklošter) od krav v znesku 600 Din krava i>osestnika Kneza Franca iz Mal. Grahoš (občina Sv. Lenart) od telic v znesku 400 Din telica posestnika Franca Bez govška iz Vel. Grahoš (obč. Sv. Rupert) Skupno je bilo premiranih 12 bikov ter 43 krav in telic. Vsi posestniki nepremirane živine so prejeli potnino po 30 Din. Ob priliki poročanja o rezultatu premirania pred zbranimi posestniki živine ie dr. Jerina poudaril zlasti važnost veloreje v Laškem okraju, ker je ta za laški okraj rentabilnej-ša (velik izvoz volov v Avstrijo in Italijo) kakor kravoreja (reja na mlečnost) izvzemši trbovel;sko kotlino. Vzpodbujal je navzoče živinorejce, da gojijo z vso pažnjo živino v tej smeri. * Smrtna kosa. V Beogradu ie podlegla kratki bolezni gdč. Mari ga kolesaria. Deček se je pri tem znatno poškodoval na glavi, vendar je lahko zopet šel domov, ko ga je obveza! zdravnik dr. Avramovič. u— Tatvine koles so v Ljubljani na dnevnem redu. Pred dnevi je bilo v Hrastju ukradeno moško kolo sodarju Vinku Ce-rarju. Kolo je črno pleskano, prostega teka, s krmilom, navzgor upognjenim, in z ročaji iz celuloida. Bilo je predelano iz ženskega kolesa. V sredo pa ie neznan tat odpeI'aI kolo zasebnemu uradniku Adolfu Heidingerju z Lončarske steze. u— Vlom v cerkveno puščico. V cerkev sv. Jožefa se je splazil v sredo neznan tat, •ki je odtrgal ključavnico s puščice ter pobral i? nje ves denar. Po mnen'u redovnika Leopolda Vidmarja, ki je prijavil vlom policiji, je bilo v puščici več sto dinarjev. n— Privatna bolniška blagalna »Merkur« v Zagrebu, poverjen ištvo LiubPana, Reslje-va cesta 13-1., levo, tel. št. 20-74. sprejema prijave od 9. do 14. ure. 1282 u— Wallet Express, Stari trg 19, lika. pošije garderobo. Likanje 25 Din. 1294 a— Sokolsko društvo Moste otvori v soboto 19. t. m. plesno šolo ob 8. v Sokolskem domu. Va'e vsako soboto. Priglasi se sprejemajo istočasno. 2193 n— »Pri bobenčku« bizeljski mošt no 14 Din. 1291 u— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ bo v soboto v veliki dvorana hotela »Uniona« ob 20. fktiTŠS DVOR lz Maribora a— VseslovanskI koncert 25. oktobra. Pevski zbor slovaških učiteljev, ki bo kon-certiral v Mariboru v dvorani Uniona dne 25. t m. bo pravcati vseslovanski pevski večer. Razen divnih slovaških narodnih pesmi, ki tvorijo glavni program, bodo zapeli slovaški učitelji tudi najizrazitejše češke, poljske, srbsko-hrvatske in slovenske pesmi. a— Izredna seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek 24. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je uredba o pobiranju najemninske in užit-ninske naklade. a— Škrlatinka se je pričela zopet pojavljati po mariborskih osnovnih šolah in je mestni fizikat iz varnostnih razlogov odredil že zatvoritev več razredov. K sreči so vsi slučaji le lahkega značaja in ni nobenega vzroka za razburjenje prebivalstva. Mestnemu fizikatu je bilo v tednu od 8. do 14. oktobra prijavlenih skupno 6 primerov obolelosti na tej bolezni in so bolniki ne samo iz predmestij, temveč tudi iz mesta samega. a— Prva razprava po novem kazenskem zakonu o zlorabi uradne dolžnosti. Včeraj se je vršila na okrožnem sodišču v Mariboru prva razprava po novem kazenskem Okusne krvavice in pečenice od domačih prašičev se dobe vsako soboto in nedeljo v gostilni »Piankar«, Dolenjska cesta. Mošt »Portugalka« iz Slov. goric. 12550 IŠAVE SLa »p. Ivan Hnbad zobozdravnik v ŠKOF.(I LOKI ▼ OUBUAHSKI CIGANSKO LIUBEZEK Burna pot slavne® madžarskega vkiai-oza Rigo JancsHa. — V glavni vlogi Micbael Varkany io Irena Rich Ob 4.. četrt na 7.. po! 8.. in 9. zakonu glede zlorabe uradne dolžnosti. Zagovarjal se je Matija Goričar. občinski tajnik iz Podove pri Račjem, ker ie baje ponaredil podpis na dostavnici nekega akta. ki je bil namenjen Mariji VavpotiS v Podo-vi. Pri razpravi je obtoženec odločno zanikal krivdo. Državni pravdntk je predlagal naj se zasliši'® še nekatere ptiče. Senaf pa je predlog zavrnil in Goričarja takoj oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Zanimivo je. da po starem zakonu dejanje Goričarja sploh ni bilo kaznivo. a— S policije. Stroge kazni mariborskega policijskega komisarijata zaradi prestopkov cestno-policijskega reda so v splošnem zalegle. Mnogo šoferjev in lastnikov avtomobilov ie bilo kaznovanih z visokimi globami do 500 Din, nekateri pa celo z zaporom. Včeraj je bil prijavljen samo en prestopek, dočim je pred tragično nesrečo na državnem mostu število ovadb zaradi neupoštevanja cestno-polici:skega reda presegalo običajno polovico vseh prijav. Aretiran je bil pomožni delavec Leopold Tarn zaradi razžaljenja in izravania vojske. Pso-val je na ulici nekega vojaka, ki se fe za nedostojnost takoi oddolžil in prisolil Tar-nu par krepkih zaušnic. Razen tega se bo moral nepoboljšljivi izzivač še zagovarjati pred sodiščem. a— Neprijeten stanovalec ▼ Danfkovt ulici je Josip G., ki ima navado, da prihaja ponoči vinjem domov in brezobzirno razgraja. Tudi v sredo zvečer je prišel okrog 10. v svoje stanovan'e in se spozabil tako daleč, da je zmetal skozi okno krožnike in drugo kuhinjsko opremo na ulico ter oškodoval samega sebe za približno 300 Din. Za enkrat bo samo policijsko kaznovan. a— Mariborska kriminalna statistika. Kriminaliteta v Mariboru je letos znatno padla v primeru z minulim letom. Lani Je bilo do 16. oktobra aretiranih 1030 oseb zaradi na:različnejših prestopkov, zločinov in hudodelstev, dočim beleži policTski dnev nik letos v istem času le 747 aretacij. Iz Celia e— CePski mestni avtobusni promet med Podsredo in Celjem ter obratno prav zadovoljivo napreduje. Ljudje v teh oddaljenih krajih so takoj razumeli vrednost tega nad vse ugodnega prometnega sredstva in se ga v veliki meri poslužujejo. e— Recitacijski večer v Celiu. Slovenski pesniki Cvetko Golar/ Radivoi Rehar, Fr. Roš. Danilo Gorinšek in morda še nekateri drugi priredijo v začetku novembra v Celiu pester recitacijski večer. Dan in lokal bosta pravočasno objavljena. e— Žetezobetonski most v Bukovžlakii čez Hudinjo ie končno popolnomo dograjen in se bo vršila kolavdacija v petek 25. t. m. s sestankom na licu mesta ob pol 14. e— Iz celjske bolnice. V sredo 16. t m. je umrl v celjski javni bolnici 57 letni čevljarski mojster Jurij Sinkovič iz Vitanja. e— Plesna vaja Trgovskega društva, k? se je vršila 12. t. m. v mali dvorani Celjskega doma, je bila nad vse dobro obiskana. Zato sprejmemo samo resne reflektante še v soboto 19. t m. Preprečena nesreča. Pred dnevi ie okrog poldneva, ko hodijo otroci iz šole, peljal hlapec Martin TuTk po Mariborski cesti okrog 50 vreč cementa k cerkvici sv. Maksimilijana za zgradbo novega betonskega mostu v podaljšani Aškerčevi ulici čez Koprivnico. Ko je zavil čez hodnik za pešce na travnik, sta v tem trenutku zaradi neprevidnosti zašli konjem pod noge 7 letni učenki Ema Faktorjeva in Hilda Šu-mijeva iz Gaberja. Turk je takoj ustavil težko naloženi voz in potegnil deklici izpod konj. K sreči sta zadobili mali neprevid-nici le malenkostni ranici na desnem gležnju in levi podlehti. Samo berač ali tudi tat? Predvčerajšnjim dopoldne je bij v Ozki ulici aretiran 44 letni brezposelni hlapec Miha Š., ki je tudi brez stalnega bivališča. Preživlja se večinoma z beračenjem, včasih tudi prime za kako delo ali pa vzame kaj mimogrede »za spomin«, kar izpričujejo njegove dosedanje predkazni. Miho so odvedli na straž-, nico, kjer so mu nekoliko pretipali obisti. Pa so privlekli iz Mihove torbe različno perilo, skoro nove galoše, par ženskih čevljev itd. Miha zatrjuje, da je vse te predmete naberačil v Trbovljah in Hrastniku. Izročen je bil v sodne zapore. Orožništvo pa bo skušalo dognati, koliko je resnice v Mihovem zagovoru. Nočni vlom dveh ceHskih dolgoprst-nikov nad Sevnico. Na podlagi orožniške ovadbe sta bila včeraj dopoldne aretirana v Celju 19 letni brezposelni mizarski po- -------------------- -------- nedelo zopet redno ordinira . _ T . c , . - .------——• ~ Preieli smo: Trgovski in drugi zasebni na- —........................t nt.....m I mocnik JosiP hale'- stanujoč na Polulah, in 43 letni brezposelni delavec Anton VELIKA SENZACIJA! Dan«s vesela premijera zaibave, smelha m naslade! Danes ob 4^ V2 6„ ^ 8. in 9. uri Ciganska godba! Cigan ppimaš Briljairtna veseloigra po znani Kahnanovi opereti — v glavnih vlogah __Ernst Verebes m J. Szoreghy Pri vseh predstavah sodeluje poleg domače godbe ciganski salon, orkester pod vodstvom pranasa Baranje Predprodaja vstopnic med 11. in % 13. uro popoldne. KINO »IDEAL« Cve- teršnik iz Aškerčeve ulice. Oba sta že stara policijska znanca, saj ima Šalei več pred kazni zaradi tatvine. n?egov drug Cve-teršnik pa se postavlja s celim ducarom sodnih kazni zaradi različnih deliktov. Oba junaka sta pred nevi izginila iz Celja in predsnočnjim ponoči vlomila v neko hišo v Dvoru, občina Loke pri Planini nad Sevnico. Salej je zlezel skozi slabo zaprto okno v stanovanie, Cveteršnik pa je zunaj straži!. Odnesla sta 2500 Din denaria poldrugi kilogram suhe slanine in par ženskih čevljev, vrednih 150 Din. Po vlomu sta si denar in ukradeno slanino razdelila na polovico, najela sta med potjo kar štiri mu-zikante in sta jo ob veselih melodijah mahnila v Celje. Pa se nista dolgo veselila Jeneira živlienia. V Celiu sta nonivala v ■aznfh gostilnah, plačevala pijačo m j-eda-5o tako dolgo, da jima je zmanjkalo cven-ka. Muzikajjttom sta morala plačati 300 Din, ostalo pa je šlo po grlu, kajti ko ju je aretirala policija, so našli pri Šalejn še 2 Din, pri njegovem starejšem pajdašu pa 3 Din gotovine, med tem pa sta že tudi napravila v neki gostilni v mestu na pijači 369 Din dolga na pijači. Nakupila sta si tudi nekaj potrebnih stvari, kar pa pomeni le malenkost v primeri z ukradeno vsoto. Šalej vlom prizna, dočim Cveterš-nik svojo krivdo dosledno taji. Pa mu ne bo nič pomagalo. Otvoritev nove sezone v celjskem gledališču. Novo sezono Mestnega gledališča v Celju le o tvorilo mariborsko Narodno gledališče v sredo 16. t m. s Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« O velikem zanimanju, ki je viadalo za to predstavo. Priča dejstvo, da ie oilo gledališče razprodano in da je moralo mnogo ljudi oditi, ker niso dobili vstopnic. Režija g. J. Koviča je bila stila igre primerna in je krepko podčrtala posamezne tipe. Tempo je bil živahen, skupna igra dokaj skladna. Scenerijo ie tvoril v glavnem enoten, moderen prospekt z zavesami. Ja-clnto je podala gdč. Starčeva Prav posrečeno. V nekaterih scenah ie malce pretiravala. dosegla pa ie v drugem in tretjem dejanju lepe viške Dober partner ji je bil g. Grom kot Peter 'e izgcv3riava le bila tu pa tam hlastajoča. Izvrstno figuro je postavil g. Skrbinšek v vlogi zlodeja: igral Je zelo premišljeno, s fino ironijo in rafin-majem ter z dovršeno mimiko. Z uspehom sta se tudi uveljavila v karaktemih vlogah gdč. Kraljeva kot ekspeditorica in gosp. J. Kovič kot cerkovnik, dočim ie bila igra -gg. Tovornika (Sviligoj) in Blaža (poootnik) medla. Ostali igralci so po večini zadovoljili. Zelo učinkovita ie bila plesna scena z dobro godbo v 3. dejanju, v Kateri so igralci pokazali mnogo naravne interpretacije. Pohvalno je treba omeniti posrečene maske. Prerdstava se ie pričela točno in odmori so bili kratki. Občinstvo se ie od. dolžilo isrralcem z burnimi aplavzi. Mariborčani beležijo lep uspeh in to znači v začetku sezone mnogo. P. Iz ŠWie l oke šl— Kolo jugoslovenskih sester se pripravlja, da po vzgledu prejšnjih let tudi letos obdaruj« najpridtiejše in uboge šolarje z obleko, obutvijo ali perilom Stroški akcije se bodo kril iz prispevkov imo-vitejših slojev in zapuščine pokojne ge. Levičnikove. Obdaritev je predvidena na državni praznik 1. decembra. Iz Kranja r— Pregled in žigosanje sodov v Kranju bo odslej ob sredah in četrtkih po tretji nedelji v mesecu. r— Pred sezono plesnih vaj. Prvi pričnejo s plesnimi vajami tu osmošolci tukajšnje gimnazije. Vaje bodo imeli v gimnazijski telovadnici ob sobotah. r— Gostovanje nogometašev iz Celovca. V nedeljo bomo imeli v Kranju že drugo mednarodno tekmo Proti domačemu moštvu bo gostoval znani prvorazredni klub iz Celovca »Sturm«. Občinstvo že danes opozarjamo na izredni užitek, ki ga bo nudila nedeljska tekma. Iz Litije / i— lz lovskih krogov. Topli in lepi jesenski dnevi so kaj pripravni za sprehode s puško na rami. Pričeli so padati prvi zajčki. Pohvalno moramo omeniti, da je sklenilo litijsko lovsko društvo, ki ima svoje revirje na prostoru litijske občine, okrog Kresnic in na ponoviškem velepo-sestvu. da v letošnjem letu ne bo prirejajo brakad, zato, da zaščiti divjad, ki jo je lanska zima precej razredčila Lov občine Gradišče pride v kratkem na dražbo. i— lz pritožnih bukev. Pogled, ki ga nudi litijski most zadnje čase, je res žalosten. Ne morda most sam, ki je zaradi častitljive starosti vreden pokoja in še vrednejšega namestnika, pač pa nered, ki vlada zadnje čase na njem. Strešnice ob-st.?nskih brun leže križem kražem po mostu, iz njih štrli pločevina, da si v nevarnosti za obleko. To in podobno bi se pač moralo odpraviti. Iz Trbovelj t— Udruženje vojnih invalidov v Trbovljah priredi v nedeljo 20. t. m. žalni dan za v svetovni vojni padlimi in preminulimi tovariši. Udruženje je povabilo k sodelovanju vsa trboveljska društva iin javne korporacije, da se ta dan kar naj-dostojneje proslavi. Spored žalnega dne se prične ob 10. dopoldne s pohodom od rudniške restavracije z godbo na čelu v Trbovlje, kjer bo v farni cerkvi maša zadušili ca za padle in preminule trboveljske občane. Po maši bodo slavnostni govori, med drugim bo govoril profesor in bivši vojni kurat g. Ratej iz Trbovelj. Med govori bo pred spomenikom darovanje prispevkov za siromašne vojne vdove in sirote, ki so potrebne nujne pomoči, nakar se pokloni občinstvo pred spomenikom spominu padlih občanov Popoldne ob 15. koncert delavske godbe na trgu pred spomenikom. ob 16 pa priredi dramski odsek UVJ iz Ljubljane v društvenem domu igro »Nebesa na zemlji«, burko v treh dejanjih, katere čisti dobiček je istotako namenjen v podporne svrhe gornjih žrtev. Trboveljčani se vljudno vabijo, da s sodelovanjem pripomorejo do čim dostojnej-še proslave tega žalnega dne Cvetk, ki se bodo ta dan prodajale po ulicah, naj nihče ne odkloni. t— Stavbeno zibani e. Adaptacij ska dela pri rudniški restavraciji se še vedno nadaljujejo. V notranjosti bo popolnoma pre-zidana in bodo lokali popolnoma predelani in preurejeni. Opremljeni bodo s centralno kurjavo, ki jo že napeljujejo. — Avtopod-jetnik g. Zemljan gradi poleg Krasnikove vile novo garažo. Pekovski mojster g. Koc jan je prizidal lokal za prodajalno, poleg Volkarieve gostilne pa gradi mesar Forte novo mesnico. Gostilničar g. Gvido Poči vavšek ie preslikal zunanjost svoje hiše. — Občina bo mprala v bodoče misliti na to, da dobi primeren gradbeni načrt Stavbenega prostora ni bogve kako mnogo, vsaj lepega ne, če se zazida še ta z raznimi malimi in neprimernimi stavbami, ne bo primernega prostora za razne javne zgradbe. ki bodo v bližtiiii bodočnosti potrebne. Sploh bi se moralo gledati na to, da dobi trg tudi lepo zunanje lice. Iz Slovenigradca sg— Pevski večer kvarteta Glasbene Matice iz Ljubljane. Tukajšnji krajevni odbor RK je priredil v dvorani hotela Goli koncert kvarteta, obstoječega iz gg. Skalar ja, Pelana, Završana in Završana ml., ki je na vse dobro uspel. Po oozdravnem nagovoru društvenega tajnika Rdečega križa, prokurista g. Kvasa, je sledilo petje, ki nam je nudilo prav umetniški užitek Pesem »Mlatiči« so morali zapeti dvakrat Prepričani smo, da ta koncert ni bil zad-nji_ in da bomo zopet kmalu pozdravili v našem mestu odlične pevce. sg— Glede na proslavo 10 letnice obstoja tukajšnjega Sokola bo 19. t. m. izredni občni zbor. 17 novembra pa bo v novi dvorani Sokolskega doma svečana akademija. sg— Osebna vest. Za novega dirigenta tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke je bil premeščen iz Šibenika g. Jo-ško Stergar. sg— Turistovski dom na Urški Gori bo še na dan 20. in 21. t. m odprt in oskrbovan. Po tem času bo definitivno zaprt Iz Prekmuria pm— Preprečen ogenj V Žižkih je Matija Tibut pustil svoje otroke, da so se igrali na dvorišču, dočim je on v sobi opravljal neko delo. Njegov štiriletni sinko Francek pa je prišel nekje do vžigalic in med igranjem zanetil ogenj v oslici Na pomoč so takoj prihiteli sosedje, ki so v eni uri z velikim naporom rešili Tibuta katastrofe. Škoda k sreči ni velika. Spori Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora 16. oktobra 1929.) Razvrstitev prvenstvenih tekem v Ljubljani dne 20. t. m.: Igrišče Ilirije: ob 8-30 Slavija : Grafika; o.b 14 Hermes rez. : Jadran rez.; ob 15.45 Hermes : Jadran. Igrišče Primorja: ob 9. Reka: Natakar; 06 14. Primonje rez.: : Svoboda rez.; ob 15.45 Primorje : Svoboda. Služba na igrišču Ilirije: dopoldne: g. Flonjan-čič, blagajna SK Grafika, vsak klub 3 reditelje in stranskega sodnika; popoldne: blagajna g Bergant tn ŽSK Hermes, rediteljstvo g. Dogan is po 4 reditelji vsakega kluba; str sodnika za rezervno tekmo Erlich. Bezlaj, za glavno tekmo Kopač, Sever. — Služba na igrišču ASK Primorja: dopoldne g. Rovan, blagajna SK Natakar, vsak klub po 3 redrelie ki stranskega sodnika; popoldl: blagajna g Kuret in ASK Primorje, rediteljstvo g. Novak in po 3 reditelji vsakega kluba; str. sodnika za rezervno tekmo Pečar. Kovačevih, za glavno tekmo Čeh. Koruza. — Nastop službe pol ure pred pričetkom prve tekme; klubski člani, ki opravljajo službo, se morajo javiti odborniku LNP. Verificirane tekme: Slovan : Krakovo 3:1, Ilirija : Hermes 7:2, Svoboda Jadran 6:3, Ilirija : Svoboda 5:2, Primorje : Jadran 6:1, Primorje rez. : Jadran rez 4:1, Ilirija : Primorje 2:1, Primorje rez. : Ilirija rez. 4:3. Rapid : Svoboda 10:0, Maribor : Železničar 4:2, Maribo-r rez. : Železničar rez. 4:3, Rapid : Maribor 3:2, Celje : Olimp 4:0, Atletik SK : Olimp 2:2. Verificirani igralci: s pravico nastopanja dne 26 t. m.: za SK Celje: Gumzej Karel, Zgomba Anton; za SK Reka: Beseniča-r Avgust, Furlan Dami, Jeglič Franc, Jež Sikoj, Cesar Ivan, Mik-lič Ivan, Tešar Franc; za SK Slavija: Bežan Franc, Pumgerčan Ivan; nadalje s pravico nastopanja 18. aprila 1930: za SK Ilirija: Bnrger Stane. — Nadalje se čHato s pravico nastopanja dne 26. t. m. za SK Olimp: Kohne Ignac, ?elez-nik Julij, Koštomaj Franc; formalna verifikacija teh igralcev sledi, čim br SK Oliimip sprejet med redne člane JNS. — SK Jadran se poziva, da pošlje do 22 t. m. na naslov tajnika II. LNP kavarna »Evropa« odpustnico za igr Zajec Ivana, ki se je prijavil za dru« klub ter do 20. t. m seznam stalnih rediteljev za prvenstvene tekme. Po«!, odbor predlaga upr odboru v disciplinarno postopanje klube Kraikovo, Slavioa. Slovan, ker niso postavili predpisanega števila rediteljev k tekmam dne 13. t. m. — Kazenskemu odboru sta predana igr. Sevrašk Vidal (SK Slovan) in Zupan Milan (SK Slavija) zaTadi nesport-nega vedenja v tefcmi Slovan : Slavija 13. t. m. Poslovni odbor vnovič opozarja da imajo igralci, ki so verificirani s 6-mesečno kar etično dobo, pravico predčasnega nastopanja v prvenstvu rezervnih moštev te tedaj, ako Jim je poslovni odbor na njihovo prošnjo dovolil predčasno nastopanje v smislu § 10. o. p. Za to dovoljenje morajo prositi sami igralci in ne klubi; tozadevnih prošenj klubov LNP ne more upoštevati. — Tajnik U.; Mafckovec, 1. r. 1 Ilirija (iz tajništva). Člani plavalne, lahkoatletske, težkoatletske, nogometne m hazenske sekcije se obveščajo, da se bodo vršili zimski treningi v telovadnici Srednje tehnične šole na Mirju in sicer: plavalna sekcija v torkih in četrtkih od 16 — VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod t Ljubljani, 17. oktobra 1929. Višina barometra 3088 m Kraj čas « -- v? Smer vetra Bajcaj. Temper. Opazovanja > "53 as v m. ta fie LJubljana 766-7 6 90 mimo Maribor /K5-1 4 9 SiW 2 Zagreb 7652 5 95 mimo Beograd 8. 766 0 11 80 mimo Sarajevo Dubrovnik ■ Skoplje 7. 768-8 7 80 mirno Split 765-2 13 50 NE 2 1= li 10 10 10. 10 Padavine Vrs»a megla megla megla megla r mm do 7. «we Najvišja temperatura v Ljubljani 12.2 C, najnižja 5.0 C. Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 17.11, luna vzhaja ob 17.15, zahaja ob 6.2. Dunajska vremenska napoved za petek: Milo vreme, toda polagoma vedno bolj oblačno. 19. (moški člani), lahkoatletska in težko atletska sekcija v ponedeljkih in četrtkih od 19.—21., nogometna sekcija v torkih in petkih od 19—21., hazenska sekcija v ponedeljkih od 17.30—19., v sredah pa od 18.—19.30 (tudi za vse članice plavalne sekcije). Petek od 18. 19. ure je rezerviran smuški sekciji. Treningi v telovadnici obstoje samo iz gimnastičnih vaj. Točno in polnoštevilnol — Tajnik I. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri popoldne od 16. in v nedeljo dopoldne od 10. redni trening na igrišču, obvezen za vse članice. Istotam se sprejemajo nove članice. Načelnik sekcije. /1SK Primorje (lahka atletika). Danes, ▼ petek, Je sestanek ob 30.30 ▼ klubskem tajniitvu. Udeležijo »e ga naj sigurno sledeči gospodje: Slamič Lado, Luin, Sancin Savo, Vidic C, Raič D., Žorga Fric, Win-diseh. — Načelnik. TKD Atena (hazenska sekcija). Redni treningi se bodo odslej vršili za vse skupine vsako sredo in petek od pol 13. do 14. ter vsako nedeljo od pol 10. do pol 11. na igrišču v Tivoliju. Sprejem novih članic istotam. Trening v petek, dne 18. t m. izjemoma odpade. SK Natakar. Danes od 14.30 dalje strogo obvezen trening za vse proste igralce na igrišču ASK »Primorja«. Posebej se poziva Herman. Točnosti — Tajnik IL Gospodarstvo Rekordna produkcija slovenskih premogovnikov Letošnja produkcija je že za preko 300.000 Ion večja kakor lanska. Glede na okolnost da je bilo s 1. septembrom uveljavljeno sezonsko p>ovišanje železniške tarife za premog, je produkcija premoga v avgustu dosegla rekordno višino. V tem mesecu je bilo v slovenskih premogovnikih nakopanih- 200.414 ton premoga (190.517 ton v juliju) napram 146 662 tonam v avgustu pret. leta in 170.502 tonam v avgustu 1. 1927 Napram avgustu pret leta se je torej produkcija povečala za 53.752 ton ali 36 %. Tako visoke produkcije v avgustu še nismo zabeležili. Navzlic temu pa iz tekoče produkcije ni bilo mogoče kriti ogromne potrebe, kajti skupna oddaja premoga je v tem mesecu dosegla 204.914 ton. Premogovniki so torej Je iz zalog oddali 4500 ton in so se zaloge ponovno skrčile od 70.546 na 66.045 ton (koncem julija so dosegle višino 77.730 ton). Premogovniki so v avgustu oddali: železnicam 80.226 ton "(v juliju 79.938), brodar-stvu 420 ton (570). industriji 79178 ton (82.454). raznim strankam 29.166 ton (19.892), sami so porabili 10.272 ton (10.010). izvozili pa so 5652 ton (4837 ton) Izredno visoka je bila tudij v avgustu oddaja premoga industriji. Toda razmeroma največje povpraševanje je bilo od raznih strank (trgovina) za kurivo in se je oddaja tem strankam dvignila od 10-717 ton v juniju, odnosno 19 892 ton v juliju na 29.166 ton v avgustu Privatne stranke so se torej letos za zimo že zgodaj preskrbele s premogom, kar je glede na pomanjkanje v lanski zimi razumljiva. Tudi število povprečno zaposlenih delavcev se je v primeri s prejšnjim mesecem dvignilo za 135, od . 9983 na 10.118. V ostalem je bilo zaposlenih 260 uradnikov in 243 paznikov. V prvih 8 mesecih tek. leta je produkcija slovenskih premogovnikov narasla na 1 milijon 487.539 ton napram 1,180.302 toaam v istem razdobju pret. leta. Napram lani znaša torej povečanje produkcije za 307.237 ton. Češkoslovaška dobi zlato valuto Kakor smo že poročali, bo češkoslovaški parlament v kratkem razpravljal o predlogu zakona o zlati valuti, ki predvideva naslednje določbe: Češkoslovaška krona je kot dosedanja valutna enota enaka 44 58 mg čistega zlata. Češkoslovaška narodna banka je dolžna držati tečaj njenih bankovcev na tej zakonito določeni višini ter je odgovorna, če bi to dolžnost zanemarjala. Dalje je banka dolžna pri centrali v Pragi in [»ri določenih podružnicah kupovati zlato v razmerju ena Kč enako 44 58 mg zlata, če prodajalec nudi najmanj 12 kg čistega zlata. Pri takem nakupu ima pravico odtegniti le določeno takso za preizkušnjo čistote in takso za kovanje zlatnikov. Dalje je banka dolžna zamenjati bankovce po prostem pre-vdarku bodisi v zlato (kovano ali v sipkah v imenovanem razmerju) ali pa za jx>lno-vredne zlate devize po dnevnem tečaju praške borze, toda le tedaj, če se zahteva zamena za tako število bankovcev, ki po svoji vrednosti odgovarjajo 12 kg čistega zlata. Če banka ne bi izpolnjevala teb dolžnosti in bi se zgovarjala na višjo silo, izgubi privilegije. Čas, kdaj ima stopiti v veljavo dolžnost banke za zamenjavo bankovcev, bo vlada sporazumno z banko določila s posebno naredbo Zlata valutna enota bo zlati kovani novec od sto čeških kron. ki dobi ime »hfivna«. Ti zlatniki se bodo kovali iz 900 delov zlata in sto delov bakra. Pri kovanju ie dopustna razlika v predpisani teži do največ dveh tisočink kosmate teže. Pristojbina za kovanje zlatnikov ne sme presegati 0.3 % vrednosti. Glede kritja nalaga zakon banki dolžnost, da mora skrbeti, da bo zlato kritje znašalo do konca leta 1929. najmanj 25 %. do konca Ha 19 54.75 Med bančnimi vrednotami ni bilo zaključkov. Praštediona se je ponovno okrepila ter je notirala 880 do 890 brez prometa. Med industrijskimi papirji sta se trgovali Šečerana po 410 in Ljevaonica Osijek po 215. Tečaji ostalih papirjev se niso bistveno spremenili. Devize in valute LJubljana. Amsterdam 22.805, Berlin 13.5050—13.535 (13.52). Bruseli 7.9112. Budimpešta 9 8986, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9494—7 9794 (7.9644). London 275 48—276.28 (275.88). Newyork 56.56, Pariz 222.68 Praga 167 33—168.13 (167.73) Trst 295 55—297.55 (296 55). Zagreb. London 275.48 — 276.28, New-vork 56 46 _ 56.66. Pariz 221.68 _ 223.68, Milan 295.66 — 297.66, Amsterdam 22.775 do 22.835, Curih 1004.4 — 1097.4, Dunaj 7.9494 - 7.9794. Praga 16733 — 168.13, Budimpešta 9.8836 — 99136. Curih. Zagreb 9.1265. London 2517. New-york 517.10, Pariz 20.32. Milan 27-0725. Berlin 123.37, Dunaj 72.69. Praga 15.305, Bukarešta 3 07875. Budimpešta 90.22, Sofija 3.745, Varšava 58. Efekti. Ljubliana. Vojna škoda 425 blago, Tebač-ne srečke iz 1. 1888. 82 zaklj.. Celjska 170 den., Ljublianska kreditna 123 den., Praštediona 872.50 den, Vevče 130 den., Ruše 250 - 260. Zngn-b Državne vrednote* Vojna škoda aranžma 416. kasa 415 — 416, za december 421 — 422, investicijsko 84.5 — 85.5, egrar-ne 535 — 54.5: bančne vrednote: Praštediona 880 — 890, Union 202 den., Srpska 150 _ 160, Jugo 81.5 — 84, Narodna *T50, Zemaljska 127 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 — 17: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45. NaSička 1650 blago, Gutmann 190 blago, Slaveks 90 do 100. Slavonija 126 — 140, Drava 380 bL, šečerana 410 — 420, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 130 — 138. Union Osijek 140 do 145. Vevče 132 den., Isis 21.5 den., Dubrovačka 420 — 430, Trbovlje 465 — 480. Beograd. Vojna škoda 415 — 417.5, za december 422 — 424, investicijsko 84.5, agrarne 53.75. _ Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zakliučkov ni bilo. Povpraševanje je za madrijerje, smreka-ielka (78 X 223 mm, 4 m dolž.), za okrog 400 m3 merkantilnih tramov (11 x 13. 5 in 6 m dolž.) in za brzojavne droge (smreka. jelka, bor), in sicer 33.000 komadov v dolžinah 6.50, 8, 9, 10, 12 in 15 m. Žito + Žitni trg (17. t. m.) Na chicaški borzi je cena pšenici včeraj zopet popustila, ven- dar je bila tendenca ob sklepa borze zopet nekoliko čvrstejša. Tudi na kontinentalnih borzah je bilo razpoloženje mlačnejše in je oktoberska pšenica na budimpeštanski borzi popustila na 22.03. Na našem tržišču cene bistveno niso nazadovale in se blago še vedno kupuje za izvoz v Grčijo in Bolgarijo. Kupčijeki promet pa zadržuje okolnost da je na Dunavu in pritokih stanje vode zelo nizko, kar onemogoča promet zlasti v kanalih. Koruza je dalje prilično čvrsta in so cene ostale v glavnem nespremenjene. + Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 81 kg po 245 — 247.5. baška 79/80 kg po 240 do 245.5, baška uzančno blago po 230 do 232.5, sremska, 80 kg po 235 - 237-5. slavonska, 77 kg po 220 — 222.5: rž: baška, 72/73 kg po 210 — 212.5; moka: >0g«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 355 do 365; koruza: baška, zdrava, rešetana, slov. postaja, mlevska tarifa po 202.5 — 305. navadna tarifa po 207.5 — 210; činkvantin: zdrav, rešetan; navadna voznina, slo®, postaja po 250 — 255; oves: baški. slov. postaja, navadna tarifa po 205 — 207.5; laneno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6. + Novosadska blagovna boria (17. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 45 vagonov pšenice, 17 vagonov koruze in 4 vagone moke. Pšeniea: baška, 77 kg 190—192.5; 78 kg 192.5 — 195; banaška 187.5 — 192.5. Ječmen: baški 125 — 127.50. Oves; baški in sremski 145 — 150. Koruza: baška v štoržih 70 — 75; baška in sremska nova 107.50 do 112.5; za december - januar 1273 — 130; za marc, ladja Dunav 140 — 145, umetno sušena za oktober Dunav 147-5 — 155. — Moka: ,0g< 290 — 300; >2« 270 - 280; »5< 245 - 255; »6< 210 - 220; >7« 175 — 185. Otrobi: baški in banaški 105 — 110. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (16. t m.) Na dunajski borzi je bilo razpoloženje prilično čvrsto, zlasti ker je bilo malo ponudb. Kupčija ni bila znatna in so kupci morali pristati deloma na višje cene. Jugoslovenska baška in banaška pšenica (77 kg) se je ex Braila trgovala po 1.64 Kč. Čvrsta je tudi tendenca v ovsu. — Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 30.75 do 33, madžarska potiska 37 _ 38.5; rž: marchfeldska 26.75 — 27-25, madžarska 25.25 do 25.75; koruza: jugoslovenska in runjun-ska 26 _ 26.5; moka »0« v trgovini na debelo: domača 59 — 61, madžarska 58.5 do 59.5, jugoslovenska 54.5 — 56.5. Živina -f Zagrebški tedenski sejem. Na tedenskem sejmu, ki se je vršil v sredo v Zagrebu, je bil dogon prilično 6lab, zato je bila skoro vsa prignana živina prodana. Cene volom so se dvignile za 50 par, deloma tudi cene kravam in bikom, nasprotno pa so se teleta pocenila za 2 Diin in svinje za 50 par. + Dunajski svinjski sejem (16. t. m.) Dogon: 12.001 komad, od tega 2679 iz Jugoslavije, 513 iz Poljske in 3344 iz Madžarske. Promet je bil v početku živahen, pozneje. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje nim svinjam popustile za 10 grošev, kmečke svinje pa so se trgovale za 5 grošev ce-nje. Za kg žive teže notirajo: pitane svinj« I. 2 — 2.05, angleške križane 2.15 — 2.40 kmečke 195 — 2.15, stare 1.85 — 1.95 ii mesne 2 — 2.75. Izvleček iz programov LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m). BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANOENBERO (473 m). STUTTGART (360 m). BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).« Petek, 18. oktobra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — 13.30: Poročite a dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Dr. Cerin: Glasba pred 100 leti pri Slovencih iz vidika sodobne evropske kulture. — 20.30: Peseim v orkestralni obliki; igra radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 19. oktobra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Delavska ura. — 1930: Nemščina. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz-band. ZA,GRBB 12-30: Reprodncirana glasba. — 17-30: Plesna godba radio-orkestra. — 20: Prenos simi. koncerta iz Prage. — 22.10: Lahka glasba. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-■kvarteta. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 20: Koncertni večer. — 21.05: Igra. — 21.35: Poročila. — 21.50: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. —18.10: Prenos iz Brna. — 20: Simfoničen konoert. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16JO: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos sirot, koncerta iz Prage. — 2220: Lahka godba. — VARŠAVA 19.25: Reprod. glasba. — 20JO: Koncert lahke glasbe.-- 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.45: Koncert orkestra. — 17.50: Komorna glasba. — 20: Zabaven program. — BERLIN 16: Pevski koncert. — 17.30: Zabaven program. — 18: Bachova kantata. — 20.40: Mešan program. — 22.45: Godba za ples. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert Mozartove glasbe. — 20.05: Zabaven večer. — Lahka godba in ples. — STUTTGART 16.15: Koncert francoske glasbe. — 20: Prenos programa rz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18: Koncert na citre. — 19.45: Opereta »Cornevillskl zvonovi«. -» Koncert lahke glasbe. — LONDON 20.45: Pevski koncer^ in vojaška godba. — 2235: Meša« program. — 23.45: Godba za ples. — RUM 17.30: Popoldanski koncert. — 31: Vojaška godba. — STOCKHOLM 20.15: Koncert vojaške godbe. — 22.16: Stara ia moderna glasba. Častna izjava Podpisani Franc Babič, bogoslovec na Spodnjem Krapju, preklicuiem kot neresnične in izmišljene vse obdolžitve glede sramotenja križa po rajnem lošku Rajhu, posestniku na Moti. katere obdolžitve sem Izrekel o njem ob priliki primlcije v Za-mušamih dne 11. avgusta 1929. prosim za odpuščanje ter se zahvaljujem pokojnikovi ženi Katinki Raihovi na MoH in njenim otrokom, da so odstopili od vložene zasebne obtožbe Liutomer, 26. septembra 1929. Franc Babič. Iz življenja in sveta Sarazeanu, novi član romunskega regentskega sveta Poleg njega v koč® romunski patrijarh Miron Cbristea. Sarazeanu Je bil prej član romunskega »»klicnega sodišča ki kasaclje. V regeatskem sveto je zasedel mesto nedavno umrlega Buzdugana. Angleška Iady o habsburškem ognjišču Cesar Franc Jožef, cesarica Elizabeta, prestolonaslednik Rudolf, njegova ljubica Marija Vetsera in mayerlinška drama. V Londonu je pred kratkim v ne* navadnih okoliščinah umrla ladv Val« purga Paget, soproga nekdanjega an* gleškega poslanika Avgusta Pageta na dunajskem dvoru, ki je zastopal an* gleško vlado na Dunaju od 1. 1884. do 1. 1893. Pokojnica je ostavila nekaj zgodovinsko prav dragocenih zapis skov. Sir Paget je bil prej poslanik an* gleške vlade v Rimu in je sprejel po« slaniško mesto na Dunaju samo zara* di pomanjkanja boljše službe. Njego* va soproga je bila namreč silno kri* tična opazovalka življenja okolu sebe in je posebne dogodke zabeležila v svojih spominih. O cesarici Elizabeti piše lady zelo odklonilno. Čeprav je bil prvi vtis, ki ga je dobila od nje, imponujoč, se je njena sodba pozneje spremenila v ne* gativno stališče. Ko je Elizabeta prišla na Dunaj, so jo dvorne dame iz viso* ke aristokracije prezirale zaradi me« ščanskega pokolenja njene prababice. Tako je cesarica naposled zamrzila družbo. Franc Jožef pa je bil tedaj še zaljubljen v svojo ženo in je dovolil, da dela, kar hoče... Dvorne dame so Elizabeti silno zamerile, da je prišla k odkritju spomenika Mariji Terezi« ji v navadnem kostumu, dočim so bi* Ie one v gali. Cesarjevič Rudolf ni bil v očeh kri« tične ladv nič posebnega. Imela ga je za preračunljivo naturo. Lady je opa* žila, da ne gleda Rudolf, kadar govo« ri z ženskami, nikoli v oči. Imela ga je za vetrenjaka, čeprav ne za hinav* ca, za nadarjenega moža, ki pa ne bo svojih talentov nikoli prav porabil. Dne 20. januarja 1888. beleži lady v svoj zapisnik: »Prestolonaslednikova žena je vnovič obžalovala usodo Wa* leske princese. Zdi se, da Štefanija ni posebno srečna v zakonu ...« Leto pred strahovito tragedijo v Mayerlingu je bilo leto slabih znamenj in vse prej nego dobrih obetov. Naj« prej je grozila vojna nevarnost z Ru* sijo. Franc Jožef je bil pri nekem di« neir 1. 1888. zelo pobit in od zaskrb« Ijenosti naravnost plašen. Morali so vleči besede iz njega. V tem letu je bilo mnogo samomorov v aristokraci* ji in med meščanstvom. Slednjič je prišla maverlinška tragedija. Lady Paget je poznala Marijo Ve« tsero, ki je bila bolj majhne postave, vendar pa dražestna mladenka. Imela je eno ramo višjo od druge, temne plave oči, črne lase, markantne tre* palnice in dolge obrvi, debele rdeče ustnice in teint, ki je spominjal na lilije in rože. Lady jo ni mogla niko* li trpeti, baje zaradi tega, ker je nas migovala vsem oženjenim možem in je sploh bila velika koketa. Namen njenega koketirania je bil tako očiten, da je lahko vsakdo vedel, kam meri... Cesarja Franca Jožefa sodi lady ze« lo milo. Pravi, da je nosil svoje muče* ništvo z veliko dostojanstvenostjo in resignacijo. Zatekal se je venomer k veri in dolžnostim in se je navidez zanimal za vse, samo da bi na ta na« čin pozabil svoie skrbi in bolečine, ki so sa trle. Kot posebno zanimivost poroča lady Paget. da ni videl cesar pročelja svoiega gradu niti šest mese* cev potem, ko ie bila fasada dovršena in so jo vsi občudovali. Ustvaritelj časniskega romana Na Francoskem so se spomnili 100 letnice, odkar se je rodil nekoč prav tako slavni kakor plodoviti pisatelj časniških romanov Ponson du Terrail. Imenujejo ga ustvaritelja te vrste ro* manov, čeprav so že prej posamezni pisatelji, kakor Eugene Sue in celo nesmrtni Defoe, objavljali svoja dela v nadaljevanjih, no, v takšni meri, ka« kor Ponson du Terrail, ni delal tega pred njim nihče. Bil je ljubljenec pu* blike in njegov gentleman*ropar Ro* cambole, tip, ki so mu ga potem po« sneli mnogi drugi pisatelji, je postal s svojimi avanturami vsakdanja du* ševna hrana najširših mas. Mnogo li« stov je živelo samo na račun du Terrailovih romanov in tako je eden med njimi za časa, ko je objavljal takšen roman, dvignil svojo naklado od 10.000 izvodov na tedaj nezasliša* no višino 219.000 izvodov. Že to do* kazuje, kakšen pomen imajo romani »pod črto«. Delavnost Ponsona du Terraila je bila prav tako neverjetna kakor nje* govi uspehi. Dočakal je samo 44 let, a je v tem času napisal okoli 250 del Prvi roman ,je objavil, ko je imel 19 let% potem pa jih ni imel nikoli manj nego pet »pod roko«. Seveda ni uteg* nil paziti pri tem načinu dela ne na slog ne na vsebino. Prečestokrat se mu je zgodilo, da mu je junak, ki ga je bil nekoliko poglavij prej pošteno umoril, nenadoma od mrtvih vstal in doživljal nove avanture. Na svoji pi* salni mizi je imel pisatelj zato cele tucate voščenh figur, ki so predstav« Ijale posamezne osebe v romanu. Za* ljubljence je predstavljal moder trak, ranjence rdeč. mrtvece rumen itd., no, pa vseeno se je še zmerom dostikrat zmotil. Kar se pa tiče sloga, bi lahko navedli celo knjigo takšnih stavkov, kakršen je ta: »Njegove roke so bile mrzle in vlažne kakor kačje« ali pa: »Ah! — je vzkliknil v Dortugalščini,« En dan prepozno Kakor javljajo iz Moskve, je sovjet* ska vlada pooblastila svojega po« slanika v Tokiju Trojanovskega zaradi dviga vsote 1,400.000 jenov (okolu 28 milijonov dinarjev). Ta denar je bil deponiran v japonski ban« ki Cosen in njega lastnik je bila bivša ruska carska vlada. Moskovski vla* stodržci so si na vse načine prizade« vali, da bi jim japonski kabinet pri* znal pravico do tega denarja in so to po dolgotrajnih procedurah tudi do* segla. Ko pa je prišel sovjetski posla« nik te dni v banko, da bi uredil zade* vo in dvignil denar, so mu povedali, da ie bila vsota pravkar izplačana biv« šemu carskemu ruskemu zastopniku v Tokiju, polkovniku Podtjaginu, ki se je javil pri blagajni štiriindvajset ur poprej. Podtjagin je izročil vsoto ru* skemu kozaškemu atamanu Semjono* vu, organizatorju belogardistov proti sovjetom. Sovjetska vlada je zaradi tega zelo razočarana in bo kakor po« ročajo, zahtevala od japonske vlade povrnitev vsote, ki ji je že bila pri« znana, a ne izročena. Raketa prof. Oberta Zabeležili smo že, da se bo vršil v drugi polovici oktobra start rakete prof. Oberta v svetovni prostor. Stvar je zamišljena za kinematografski po« snetek, torej dokaj fantastično. Polet bodo kinematografirali in, kolikor se bodo posnetki obnesli, pozneje pred= vajali na platnu. Seveda vlada za ta dogodek, čeprav ima pretežno fanta* stično obeležje, med ljudmi velikan* sko zanimanje. Vendar je pa prof. Obert tako previden, da noče izvesti tveganega poskusa pred trumami gle« dalcev, ampak čisto na samem, ker se boii kakšne eksplozije. Poskus bodo napravili na prostoru, ki ne bo dostopen ljudskim množicam in ki bo do zadnjega znan samo nai« potrebnejšim osebam. Obert uporab« lja kot gorivo bencin, ki bo zgorel s pomočjo kisika. Plini bodo dali raketi silovit polet — brzino do 2000 m v se« kundi. Razume se, da je svet zaradi tega poln pričakovanja, kako se bo cnasen eksperiment obnesel itn da bo* do Hudje naravnost drli v kino, če se bo filmanje posrečilo. Vlomilka iz ljubezni V Brnu na Moravskem je policija že dolgo zasledovala drzino vlomilsko tolpo. Posrečilo se ji je, da je tiče po* lovila. Aretacije vlomilcev pa so od* krile zelo neprijetne reči: vlomilsko tolpo je vodila neka 19 letna gimna« zistka po imenu Barak. Barakova je bila že v 8. razredu gimnazije in se je tik pred dovršitvijo študij zaljubila v nekega vlomilca, presedlala k tej obr* ti in postala zaradi svoje zvijačnosti kmalu voditeljica vlomilcev. Pod nje* nim vodstvom so se vršili vlomi zad* nje mesece. Zdaj so jo aretirali s so* krivci vred in jo oddali preiskovalne* mu sodniku, da zbere ki popiše njene grehe. Zaklad Aleksandra Velikega Neki ruski arheolog meni, da je na* šel kraj, kjer je Aleksander Veliki ob povratku iz Perzije po Ksenofontovih poročilih zakopal del svojih zakladov. Ta kraj leži po nekih dokumentih, ki jih je našel v Carigradu, pri Šemaki v blažini Bakusta. Sovjetska vlada je na* ročila azerbejdžanski vladi, naj uče* njaka v njegovem delu podpira. Cepljenje proti tuberkulozi v Pragi Praški mestni fizikat je sklenil, da uvede obvezno cepljenje proti tuber* kulozi po Calmelteovi metodi. Cepili bodo že dojenčke. Na zadnjem se« stanku vseh mestnih zdravnikov, ki delujejo v posvetovalnicah proti jeti* ki, so ugotovili, da zahteva ta bolezen v Pragi čim dalje manj žrtev. Fino Mago za suknje ter velika izbira blaga za damske plašče zadnjih novosti po najugodnejšem raku™ pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Uboj s ključem V Ebelsbergu pri Lincu je prošlo nedeljo sedela manjša družba uradni« kov ondotne predilnice. Med njimi sta bila tudi uradnika Ferschl in Rein« wart. Nenadoma se jima je pridružil zabavljač Brixner. Ko sta ga uradnika zapodila od mize, je začel vpiti in ju obkladati s psovkami. Slednjič so se udarili in Brixner je počil Ferschla po glavi s ključem. Udarjencu se začet« koma stvar ni poznala. V ponedeljek zjutraj je še prišel v pisarno, v torek pa se je nenadoma zgrudil med delom in izdihnil, kakor se je pozneje poka* zalo, na posledicah nedeljskega udar* ca s ključem. Kabul, prestolno mesto afganistanske države Afganistan, dolga desetletja Jabolko spora med Anglijo bi Rušilo, se Je v zadnjih časih zaplet v državljansko vojno. Amannlah, ki Je hotel deželo reformirati po vzoren evropskega zapada, Je pri tem postal irtev političnih nasprotnikov, Id so s svojimi spletkami dosegli, da se Je ljudstvo trenutno odvrnilo od nJega ln trpelo samovlado nekdanjega nosača vode, Habibulaha. Amamilabovl zaupniki pa so se triKffll, da M Habibulaha zvrgU, kar se Jim Je pred kratkim posrečilo. Naša slika prikazuje majhen izrez h gorate afganistanske države, pogled na del mesta Kabul. Pravi boljševik ne poljublja Zadnja zapoved, ki jo je izdala so« vjetska vlada svojim državljanom, se glasi: »Ne poljubljaj!« Nevarn' po* ljubljanja slika z najtemnejšimi bar« vami, vse šole se trudijo, da bi sezna* nile mladino s to nevarnostjo in celo pošta je posegla v to propagandno kampanjo. Poleg plakatov, ki velijo ob vsakem vogalu z debelimi črkami: »Proč s poljubljanjem! Odpravite to staromodno in nevarno navado!« be* reš na žigosanih znamkah naslednje svarilo: »Pomisli malo pred vsakim poljubom! Vsak poljub ti naprti 40.000 bacilov!« V Moskvi pa se je osnovala cela Liga proti poljubljanju, kakršne poznamo mi za bolj nujne in pereče zadeve. Tudi najnovejša sovjetska li* teratura je zavzela odklonilno stališče proti poljubljanju. Vse zavoljo edino* zveličavne higijene. Najbolj obžalova* nja vredna žrtev vsega tega je seveda rusko ljudstvo samo, ki se je poljub* ljalo stoletja in stoletja, na levo in na Revmatične bolečine tudi Vaše življenje nevzdržno mučijo. Tu pomagajo aspirin- tablet Vedno odstranijo bolečine, tako da Vam postane življenje veselo in vredno da se živi Zahtevajte samo originalni zavoj „8ayet"zmo dro- belo-rdečo banderolo. desno, z vsemi in z vsakim — saj je pozdrav s klobukom ali roko — in vendar ni bilo to nesrečno ljudstvo zavoljo bacilov na ustnicah prav nič bolj bolehno nego n. pr. kakšni Ja« ponci, ki poljubljanja niso prakticira* li in se ga šele danes privajajo. Kdo bi pojasnil temu nesrečnemu ruskemu ljudstvu to protislovje? Iz krvavih dni v Palestini V teka zadnjih divjih spopadov med Arabci InŽkH Je največ trpelo mesto Saled, najvažnejše v severni Galileji. Tam so Arabcj pobili in ople-nilj vse Žide, ld so jim prišli v roke ta se niso ustavili niti pred bolnišnico, kjer so poklali mno-go bolnikov. Na sliki: Žrtve tega klanja, razstavljene na Javni ulici. Sokol Tekme za prvenstvo, ki se vrše letos v septembru v Pragi v igrah hazena, odbijanje in košikovi, so se do sedaj vršile že dvakrat in sicer samo v hazeni in odbijanju. V prvi je zmagal leta 1927 Sokol v Brodku, leta 1928 S. Vinohdray, v odbijanju pa ima do sedaj prvenstvo obe leti društvo iz Kromjeriža* Tekmovalo je leta 1927 70 družin v hazeni in 129 v odbijanju, leta 1928 pa v hazeni 67 družin in 128 v odbijanju. V Pragi se bo vršila končna tekma med vsemi 8 okrajnimi vrstami, Znana prvaška telovadca češkega Sokolstva br. Karafiat in Gajdoš, ki sta se udeležila zadnjih mednarodnih tekem, sta osta-la po zadnji turneji češkoslovaške vzorne telovadne vrste v Ameriki. Prlhodnll zlet češkoslovaškega Sokolstva v Ameriki je določen na leto 1933. zopet v Chicagu, kjer se bo isti čas vršila tudi ogromna svetovna razstava. Dosedanji poljski vsesokolski zletL Letošnji VIL vsepoljski sokolski zlet je zelo dvignil zanimanje za poljsko Sokolstvo med ostalimi Slovani. Za prejšnje zlete se skoraj ni vedelo, ker ni bilo stikov tako močnih, kakor so sedaj. Prvi se je vršil leta 1892 v Lvovu ob 25 obletnici ustanovitve poljskega Sokola. Drugi mu je sledil že leta 1894. tudi v Lvovu z udeležbo 1452 članov. Tretji je bil v Krakovu, ki se ga je udeležilo leta 1896 skupno 67 društev. Na četrtem zletu v Lvovu leta 1898 so prvikrat nastopile tudi članice v precejšnjem številu 454 za tedanje čase. Telovadcev pri prostih vajah pa je bilo 1545. Pravi vsesplošni poljski zlet pa je bil komaj L 1910 ob priliki obletnice Grunwaldske bitke, ker so se ga udeležili tudi poljski Sokoli iz Nemčije. Rusije in Amerike. Izmed slovanskih Sokolov so bili navzoči tudi Čehi, Hrvati in Slovenci ter gostje iz Francije, Belgije itd. Udeležba ie bila nad 7000 oseb v kroju. VI. zlet pa se je vršil že v Ujedinje-ni Poljski leta 1921. v Varšavi in je bil po številu precej sličen krakovskemu. Poz-nanjski, ki se je vršil letos, pa je vse dosedanje prekosil i glede organizacije, glede javnega nastopa, števila gostov in Sokolov. V češkoslovaškem Sokolstvu se je pričelo zadnjg leto z močno propagando za lawn-tennis. Kakor izkazuje zadnja statistika, ima že cela vrsta sokolskih društev na svojih letnih telovadiščih urejena teniška igrišča, mnoga na goje to panogo telesne vzgoje po igriščih teniških športnih klubov. Skupno igrajo tennis v 79 društvih, ki razpolagajo z 131 igralnimi prostori. Zanimiv proglas ČOS. Ob priliki držav-noziborskih volitev v Češkoslovaški republiki je izdalo osrednje vodstvo češkoslovaškega Sokolstva proglas na članstvo. V bratskem tonu opozarja ČOS vse člane-vo-lilce na njihovo dolžnost napram domovini, demokratizmu in narodu ter jih poživlja, naj vsi v sokolskem duhu izvrše svojo nalogo. Pred vsem pa naj skrbe, da bodi volilni boj dobojevan v smislu sokolskih načel in zaključkov VII. velikega zbora ČOS. Nikdo naj v politični boj ne vlači Sokolstva, čLani naj pri volilni agitaciji pokažejo, da so dobri odgojenci sokolske šole. Vse pa naj vodi pri izpolnjevanju njihovih državljanskih dolžnosti v prvi vrsti misel, da so poklicani, sodelovati pri vzgoji celokupnega naroda. Glasuje naj vsak za ono stranko, o kateri je prepričan, da se njen program najbolj približuje osnovnim smernicam sokolske misli napredka, demokracije in socijalne pravičnosti. — Po volitvah pa naj zopet združi sokolska ljubezen vse, zmagovalce m premagance k ponovnemu skupnemu deta v sokolskih društvih. Vsi pa se naj zavedajo, da naj veže tudi v javnem življenj« vse Sokole skupna bratska vez, saj so vsi stražarji in delavci za proč vit domovine. Proglas pa še posebno opozarja brate in sestre v narodnostno mešanih predelih na skupni in složni nastop pri volitvah. Rezultati Prvih izbirnih tekem za medna* rodno tekmo v Luxembourgu. ki so se vršile dne 28. in 29. septembra v Pragi, so naslednji: I. br. Effenberger iz Smichova, 109.92 točke. I. Tikal iz Vinogradov, 108.815 točke. III. Tintjera iz Prage VII., ki ima 104.52 točke. Nato slede bratje Loffler, Jet-mar, Šupčik. Nastopil, Rybak. Škoda itd. Skupno je tekmovalo y predpisanih prostih in orodnih vajah ter prosti telovadbi 23 tekmovalcev izmed teh 6 iz vinogradskega Sokola, troje iz Praškega Sokola. 3 iz Nu-sel in Nanajedel, ostali pa so bili iz raznih drugih društev. Vodstvo tekme ie bilo v rokah načelnika br. Uaničke, sodili pa so člani načelništva. med drugimi Erben, Čada, Klinger. Miiller. Jirsak. Strune itd. V Rusiii. kjer je bilo Sokolstvo kot tako zatrto po sovjetskih uradih, se kljub temu poučuje na Osrednjem telesnovzgojnem zavodu na univerzi v Moskvi tudi telovadbo po sokolskem telovadnem sistemu. Omenjeni zavod služi kot državna ustanova za vzgojo telovadnih učiteljev za celo Rusijo in ima značai visoke šole. Študij traja 5 let in je zelo praktično razdeljen po dobrem sestavnem studijskem načrtu. NOGAVICE z ŽIGOM Najboljše, nafMnejše. zato 13 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 so mu postpo po pesti naslov aR GaGo drugo informacije žieoco mo matih oglasov naf priloii v anam/eah /tt /ffim j* ftcer no ho projet odgovora t * M^MBb CENE MALIM OGLASOM: 2enitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. f Stanovali]« 2 praznih eob oddam za 400 Din r Zeleni jami. V eno 6f lahko postavi štedilnik Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 35909 Stanovanje r Mengša oddam v najem družini brez otroi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35991 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. 36003 Z i Urarskj pomočnik •»m oe t>q jen delavec dobi takoj stalno službo. — A. Stoječ. Maribor, Jurčičeva »lica 8. 35657 Tapet, vajenca •prejme Anton Koleša, ta-netaik r Fiorijanski uU 23. 35882 Brivskega pomočnika sprejme tik o j Stane Suaus, brivee, Sožtanj. 35872 Kuharico in sobarico eprejmem v boljšo h i Jo Plaža po dogovoru. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35829 Monterje za postavljanje glinastih peči dobre strokovnjake potrebuje firma »Keramika« A. D. v Beogradu. Kosovska 51. Posel stalen do konca t. 1. V »vrho informacij se je ja-niti pismeno na gornji naslov, _ 35775 Krojača dobrega konfefccijonar-ja »prejmem takoj. Naslov r oglasnem oddelku Jutra 35932 Učenca dobre hiše in z dobro Sol-Ffco izobrazbo, s hrano in stanovanjem t hiši, sprej-a« r trgovino z mešanim blagom in semeni M. Ber-daje, Maribor. 35976 3—4 čevljarske pomočnike ra boljša eksportna dela sprejme ta-koj L ojze Po-Ijanko, čevljarstvo, Novi Vodmait, Društvena nI. 11. 36014 Brivskega pomočnika samo dobro izurjenega sprejmem za Litijo. Naslov v offlasnem oddelku Jutra. 36006 Postrežnico sprejmem na Mirju, Ver-stovško-va 8/1. 36024 Kroj. pomočnika dobro izvežhaneg* v velikem delu, »prejme takoj Franc Vipave, krojažtvo, Toplice, Zagorje ob Savi. 35977 Praktične šivilje izučene — za konfekcijo, dcbe službo. Vprašati pr tvrdki I. Korenom, Mestni trg 20 36027 Izurjeno pletiljo sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši ter 150 Din tedenske plače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36041 Perico lahko tudi začetnica, zdravo in močno iščem. Pojasnila v pekarni Hartinger, Maribor, Aleksandrova e. 36051 Trg. pomočnika vojaščine prostega »prejme takoj Ivan Magdalene — Račje pri Mariboru. 36063 Pek. vajenca z vw> oekrbo, hrano in stanovanjem sprejme Anton Olet, pekarna, Velenje 960.50 Šivilje za fine pletenine sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Vajenca * zadostno šolsko Izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino. Hrana in stanovanje v hi&. — Prednost Imajo oni z dežele. Ponudbe na ogla^tni oddelek »Jutra« pod »Speceriia«. 35999 Učenko za »trojno pletenje sprejmem takoj 9 hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 35979 Izurjeno pletilja spretno sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. S5&92 Pridnega delavca obenem šoferja ter dobro vpeljanega potnika v žitni in špecerij. stroki išče veletrgovina v Ljubljani. Pismene ponudbe r,a oglas. oddelek »Jutra« pod »Stalno nameščenje«. 35980 Prodajalko mlajše, pridno in poš-ten-o sprejmem s 1. novembrom v pekarijo v mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifjs »Snažna in vljudna«. 36010 Žensko moč eamo-tojno, zmožno jezikov in vseh pisarniških del sprejmem. — Pismene ponudbe z navedbo starosti in p'ače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvestoba«._ 36031 Več potnikov za Slovenijo Hrvatsko potrebujem za takoj. Potrebno 2000 Din kavcije- Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in pošten 14«. 35914 Obrača se Pažnja zastopnikom in podzastop-nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir iev in ziatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«. B°ograd, Obiličev ve nac br. 25. 206 Dober zaslužek nudimo zastopnikom ln agentom za prodajo dobro vpeljanio domačih predmetov Visoka provizija Ponudbe poslati na poštni prodal 339. Beograd. 35634 Fiksum in provizijo nudimo potnikom manufak-turne stroke, za obisk privatnih strank ▼ Ljubljani in okolic Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33B05 Posredovalci za nakup kostanjevega ta-ninskega lesa lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svojega poklica. — Obrnite se na tvrdko Ernes-t Marine. Celje, Zrinjskega ulica št. 4. 35984 Akvizlterja spretnega m vestnega, za Ljubljano. Maribor in Celje sprejmemo. Javiti ee je pri upravi »Detajlista«, Simon Gregorčičema ulica St. 23. 35990 rfi Prva obla*), kooeeaijoairaoa šoferska šola Camernlk. Ljubljana IJ ugo avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični uouk in praktične vožnje na različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom T.iktii prvega 254 Klavirski pouk daje učiteljica. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Temeljito«. . 35968 Inštruktorja za francoščino za dijaka šestega razreda realne gimnazije sprejmem Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inštruktor«. 35081 Klavir in nemščino ■poučujem t>o nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86028 Sednrošolec daje inštrukcije v francoščini. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 36035 ^Mi* * ilftažiti r Odvetniški uradnik z dolgoletno prakso, možen ▼ e e h eolicitatorskih del, zanesljiv in trezen, išče naroeščeoja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znač-ko »Soli citator 913«. 35913 Slaščičarski hi me-dičarski pomočnik išče službo. Naslov r o?!, oddelku »Jutra«. 35890 Učenec sirota brez staršev, M Je dovršil 1 razr meščanske šole. zelo priden, vljuden in pošten, ki ima veselje do trgovine, se želi izučiti v tej stroki Do.pi«e prosi na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen 15«. 85838 Žagar samec, dobro izuTjen, leli službe, v prvi vrsti na ve-necijanki — za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35761 Mladenič etar 18 let. ubog, s popolnim znanjem italijanščine, ee želi učiti za mehanika pri mojstru, ki bi mu nudil vso oskTbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ubogljiv«. G. Th. Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Možiček je držal v roki tenko paličico; z njo se je dotaknil Branka in . . . deček je strahoma začutil, kako postaja vse manjši in manjši, dokler ni bil enako majhen kakor možiček sam! — >To sem dobro napravil, jeli?< je vzkliknil možiček. »In niti ,Bog plačaj' mi ni treba reči. Rusobrad sem, paiček-čarovnik in nihče ne zna tako imenitno čarati kakor jaz; še čarovnica iz gozdnega studenca ne, ko si vendar domišlja, da vse premore! Nu, asdaj pa glej, da najdeš sestrico. Srečno pot in zdrav ostani!« Učenka poštenih staršev, z dežele, z 3 meščanskim* Solarna, iš&e mesto v trgovini mešanega blaga, s stanovanjem in hrano v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35974 Pekovski pomočnik išče stalnega dela. — Mok Franc. Pokoša, pošta Z ale-ktr. razsvetljavo, v solnčni legi oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35865 Dve vezani sobi lepo opremljeni, ali eno sobo, r vsakem eiufaju e strogo oepariraaim vhodom iščem v eredinl mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vezani« Opremljeno sobico čedno, z zajtrkom, posebnim vhodom in uporabo klavirja oddam boljšemu gospodu v K »lezi ji, vila »Kanaria«. 85969 Sobo s separiranim vhodom, T centru merta oddam takoj ali a 1. novembrom. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 36060 S<>bo s telefonom v sredini mesta išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Telefon«. 35998 Opremljeno sobo oddam enemu ali dvema gospo-loma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 86034 Samski gospod mirnega značaja, stalno bivajoč v Ljubljani, išče meblirano, mrčesa pro-to sobo, e separiranim vhodom, pri boljSi rodbini ter v centra mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen«. 35947 2 lepi, prazni sobi oddam z nevambrom ca Zabiaku, Merosodna ni. 1. 85987 Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in dm-gih teikofah želodca svo'o preizkušeno želodčno tinkturo. 229 Dvpiti Pika Iskreno T» pozdravljam jn želim biti skoro » Teboi. 3o971 Znanja želi mlad vdovec brez otrok, v dobri in stalni poziciji in hišni posestnik v Ljubljani, s mlado, lnpo, duhovito gospodično, finih manir in iz dobre »odbil", ne nad 30 let. Pla dopise na oglasni ^oddelek »Jutra« pod šifro »Švica«. 86037 Hj/JI rr Dolg klavir z» 1600 Din naprodaj v Gosposki ulici štev. 4/II. 35083 Prepeličarja mladega, čistokrvnega poceni f.rodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35978 Psa voičjaka izvrstnega čuvaja, 2 leti starega proda Vadimir Skrabar, Višnja gora. 36022 Pes ovčje pasme etar 9 mesecev, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 36025 Mlad Jazbečar '"•rn. naprodaj v Mariboru. Radvanjslka 7. 36065 Pisalni stroj AEG malo rabljen, ugodno proda Vladimir Skrabar, Višnja gora. 36016 Pisalni stroj mali Royal, jug.-češka ta-etatmra, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36026 Moški šivalni stroj z garancijo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36029 Dynamo 1.5 k. 280 Volt 6.9 Amj 1 leto r obratu, t vseo pritiklinami proda Vladlmj Skrabar, Višnja gora. 3601 Modistlnja Anica Puhek Šelenburgova 6./I nudi najcenejše in tajlepšs damske klobuke že od Din 60,— naprej Preoblikovanje Din 28.—. 35434 Prvovrstne gojzerice smuške in vsakovrstne luksuzne čevlje izdeluje priznana čevljarna Jože Vo-korel, Mirje St. 2. 35431 Jože Gregorin prvovrstna krojaSka obrt, se priporoča gospodom in damam Marmontova ulica št. 19. Na Mirju. 23094 Danes in vsaki petek domaib in morske ribe v restavraciji »Soča«. Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trbovelfski premog § lezi j ski premog KOKS ca industrij« in kovate KOKS ra centralne kurjave OGLJE DRVA nai bo 1)6« kvalitete Telefon Stev. SŽ8SJO Pozor! Izborno vino portu£a1fca se toči iz gadove peči samo v restavraciji Hotel Llo^d Prazno sobo s posebnimi vhodom dn elektr. razsvetljavo najamem direktno od hišnega lastnika s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko: »Soliden trgovslki potnik«. 12552a Naša ljubljena sestra oziroma svakinja -in teta, gospodična Marija Schmidinger je daoes po kratki bolezni v 48. letu svoje starosti nenadoma preminula. Posmrtni ostanki poikojrrice bodo iz Beograda prepeljana v Ljubljano^ kjer se bo jrogreb vršil v soboto, dne 19. oktobra ob 16. UTi od glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. V Beogradu, (Marovska ul. 19/1.) 16. oktobra 1929. Friderik in Maks SchmldSnger, brata, Gusti in Edith Schmidinger, sestri, Larisa Sctanidinger roj. Barsova, svakinja, Tatjana, Peter in Helena. Schmidinger, nečak in nečakinje. Gk>bi/ko po-trd naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tmžno vest, da Je nai ljubljeni skrbni in nepozabni oče, stara oče, brat, stric, gospod Ivan Zakotnik posestnik m gostilničar, danes ob 9. ari dopoldne v 76. letu staro»ti, previden s loJažiH sv. vere mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb blagoipokojnika se bo vršil r soboto 19. oktobra ob 4. popoMoe iz h®e žalosti Skotfja Loka-kolodvoT in dalje ob pol 5. uri izpred Kapucinskega predmestja na pokopališče v Staro Loko. Sv. maše zadiušnice »e bodo brale r farni cerkvi. Blaeopokojnika priporočamo v Ma« spomin m molitev, škofta Loka-kolodvor, do« 17. oktobra 1939. Ana, Nežka, hčerki, Janez, Franc, Peter, sinovi, Marija por. TrHer, sestra, Frančiška, Marija, sima-hi, Urban Trojer, zet, vnuki m vnukinje. 99 Donald Keyhoe: Mar t oblakih" Letalski roman Nadzornik je za trenutek ostrpuM. Hoteff Je popravfffi svoie razočaranje s tem, da je s kijem lopnili po nasprotniku. »Oujte, Rand, saj vidite, da vas imaimo v! škripcih. Čim prej se ivdaste, tem bolje bo za vas!« Mary je planila naprej. Mary je planila naprej. »Kako se update! Kako se opate tako govoriti X mojim očetom/« »Kako se upate! Kako se upate tako govoriti z mojim očetom!« »Ne vtikajte se v to, gospodična.« Rand sam jo je nežno odrinil. Stala je tik zraven Dreka. Njena roka je nehote poiskala njegovo in jo našla. Stisnil jo je krepko in srce se mu fe skrčilo od njene nesreče. Ko se je ozrt, Je zagleda! Toma Randa, ki je bol prišel po pregrnjenifa stopnicah nizdioL Stal je v ozadju in s prepadenimi očmi strmel na skupino v veži »Kaj hi me še radi vprašali?« je z neomajno mirnim glasom povzel stari Rand. Dick je videl, da se 'brzda te s sMm naporom votje. Roka, ki jo je držal za hrbtom, je neprestano gibala s prsti. »Vpraševal vas ne bom ničesar več. Dam vam le priliko, da priznate resnico. Dajte si že dopovedati, da vas imamo v pesteh. Ali je točno, da je bila vaša družba pasivna, aii ni?« »Točno,« je skoro šepnil stari Rand. »In vi ste si na vse kriplje prizadevali, da ba dobffl to pošiljko, jelite? In pištola, s katero je bil ubit, je vaša! 0 'tem, kod ste bodi® in kaj ste delali ob času, ko je bi umor izvršen, nam ne morete dati pojasnil! Ali je tako ali ni tako?« »Vse, kar pravite, je res. Samo vaši zaključki so napačni« »Tako? Nu, dajte, da vam nekaj povem. Eden mojih ljudi je danes preiskal vso hišo. Ali vam je to znano ali ne? Ničesar ni iz-pregledal. Odprl je celo vrata vaše peči. Vaše peči, premislite! Kadar boste spet kaj sežigajo, glejte, da vam ne obleži na robu kurišča, Mr. Rand!... Martin, stopite semkaj}!« Eden izmed njegovih ljudi je pristopi/L Nadzornik ma je vzel nekaj iz nok in z zmagoslavnim nasmehom podržal tisto stvar staremu Randiu pred osuple oči Predmet je bil gosto tkana platnena vreča z vtisnjenimi začetnicami Državne banke. Bila je raztrgana in počrnela, toda odkwn-ijeni pečati so še viseli od nje M prvi pogled je zadoščal vsem, da so jo spoznali: v tej vreči jebik gotovina, ki so> jo bili zjutraj naložili na Lawsonovo letalo! Rand je omahnil. Nehote sa je z jezikom omoča ustnice. »To — to ste našli? Tu, v moji hiši? V peči, pravite?« »■V peči, kjer ste jo hoteli sežgati! Nu, kaj porečete zdaj?« Nastopilo je tremutje smrtne tišine. Dicku se je zazdelo, da silfiši sopenje slehernega izmed prisotnih. Vsa Maryn a postava se je stiskala k njemu, kakor bi ga prosila pomoči in opore. In kakor vsi drugi, je tudii on napeto opazoval menjavo izraza na obličju starega Randa. Nekaj plemenitega je bilo v pojavi starega letalca, ko je stal sredii pol/mračne veze pred policisti. Njegove oči so bile žalostne; videti je bilo, da misli na stvari," ki jih ne more nikomuT povedati, na grenke resnice, kakršne ležijo pokopane v globinah sleherne človeške vesti... Oh dia, premiSfjevai ie! Premišljeval Je. kakor da niti ne opazi teh mož, ki so prežali na vsako njegovo kretnjo, da hi ga nalSk volkovom raztrgali oh prvem znaku slabosti Njegov obraz je postagad vse temnejši in temnejši. Nato je vzdignil glavo in nekaj ponosnega, strogega je bilo zdajci v njegovih očeh. Videti je bilo, da se je odločil. Mirno je pogledal nadzorniku v obraz. Njegov glas je bdi umerjen in premišljen. »Priznam, da je to, kar pravite, resnica.« Ob teh besedah se je zazdelo, kakor da je električen val odnesel iz prostora napetost, ki je dušila vse brez izjeme. Sam detektiv je nekam čudno zastokal od presenečenja. Kiely je odvrnil glavo in stopil k okrni. Mary je krčevito trepetala. »Nu, tedaj pojdimo, Mr. Rand.« Nadzornik je bil zdaj mirnejši Njegova -igra je bila dobljena. Do nadaljjnega se mu ni bilo več treba repenčiti. »Prav. Samo klobuk moram vzeti.« Eden izmed nadzornikov iih ljudi je stopil naprej in se postavil ob njegovo stran. Opazovan po vseh, je stari Rand mirno odprl omaro, poiskal svoj klobuk in krenil proti vratom. Niti 'besedice ni več črhnil in nikomur ni pogledal v oči Toda Mary je zdajci planila k njemu. »Oče!... Oče, ne dajte, da bi vas tako odvedli! Recite, da vi niste storili tega! Ne dajte jim!« Dotaknil se je nienti las, jo potrepljal po komolca in se ji rahlo fevdi, tolažeč jo z glasom in besedami »Vse bo dobro, Mary. Vse bo dobro. Nikar ne žaluj, dete moje.« Nadzornikovi ljudje so ga obkolili. Eden izmed njih je odprl vrata. Nato so odšli po peščeni stezi, vodeč ga v svoji sredi, ter ga spravili v avtomobil, ki je čakal na ovinku. Še trenutek in ni jih bilo več videti Dicku je bilo, kakor da ima v prsih svinec namestu srca. Stari Rand — morilec! Na svoja ušesa je bil čul njegovo priznanje, da je izvršil ta strašni zločin! To ni bilo mogoče — im vendar je bilo tako. Mary je zdaj Shfe&a kakor iz uma. Tommy Rand se je bil približal; njegov obraz je bil bel kakor zid, njegov glas preplašen. Na vse pretege se je trudil, da bi potolažil sestro. Dick je stal pred njo, ne vedoč kod ne kam. Čuta je samo ne-iasno željo pomagati ji v njeni boE, a zaman se je vpraševal, kaj naj stori. Oglas. Novogradnja skladišta materijala na rudniku u Vrdniku. B12503 ^ Na osmovu čl. 82. do 98. Zakona o državnom Računovodstvu a prema odobreni u g. Ministra šuima i Rudnika R. Br. 11.377/29, održače Direkcija Državnih Rudarskih Pireduzeča u Sarajevu na dan 9. novembra 1929. g. u 11 časova pre podne prvu ofertalnu licitaciju za novogradnju zgrade za skladište materijala na državnom rudniku u Vrdniku. Predračunska svota: Dimara 335.000.—. Uslovi se mogu vidjeti kod Direkcije Državnih Rudarskih Preduzeca u Sarajevu i kod pomenutog Rudnika svakog radnog dana za vri je me kanoelarijskih časova. Kaucija od 5% za domače i 10% za strance od ponudene svote ima se položiti na blagajni Direkci je Državnih Rudarskih Preduzeca u Sarajevu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. i i Iz kancelarije Ministarstva Šume i Rudnika, Odelenje za Rudarstvo, R. Br. 11377/29. IBBBEESBSBBSBBBBBBBBBBB Prometni zavod za premog u. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debela DfPVVt f\0 domači 'n inozemski, za domačo II ClllUgi kurjavo ln induitrijske svrhe. Kovaški premog Koks, Najpopolnejši in najcenejši aparat za množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiličev venac br. 35. Telef. 33-01. 201a VINO!- Tvrdka Lasan v Mostah na Selu nudi prvovrstno dalmatinsko vino na dle-belo po znižani ceni 12514 Se priporoča ROKO LASAN. Votna apartnih barv za pull-overje, žemperJe in obleke. Došla tudi posebna volna »Ivora-Frotte« za blazine in čepice. TONI JAGER, LJUBLJANA, Dvorni trg 1. L. MIKUS Mestni trg št 15 Tvornlca dežnikov, zaloga Rprehajaioib — — palic — — Otomane od 850 do 860 v ncUSnih vzorcih. prvovrsten Uften izdelek. vrorkovana, pli-iaata pregrinjal« u otomane a 6u0, la 790. mIoo-garniture, dlvane mo droee, (anealjivo najboljše blago kupit« pri Rudolf Sever tapetnliiTo n Mariji« m R. t 47/1 Predilne in delavce in tkalske delavke spreime velika predilnica in tkalnica v vzhodni FRANCIJI. Visoke plače. Stanovanje zagotovljeno. Ob enoletni pogodbi povrne potne stroške. Ponudbe pod .Visoke plače" na oglasni oddelek Jutra. i;5i5 SLABE CESTE! PREVELIKI TOVORI? 5 tm ^Žki ^^rhOL ^Sb Prvovrstna giSaabila direktno iz TVORMCE odm. tvora. Skladišča-^] VeKJd iiusbrovani €EI1E dobite zaston]! Zahtevajte ga pri največ razpošiljataicj glasbil v Jugoslaviji Meinel & Herold Tovarna glasbil, gramofonov In harmonik PODRUŽNICA MARIBOR št. 101 B Violine od 95 Din nav Tambure » 98 » » Mandoline » 136 > » Trabe » SOS » » Gramofoni » 345 » » Ročne harmonike od 85 Din nav. 12546 lirea pC^bnega aatnanlU. y neizmerni žalosti naznanjamo, da je na? nadvse ljubljeni soprog ia oče, predragi in nepozabni sin, brat, stric im svak, gospod Vlačo JCmet-gergant mornariški administrativni poručnik v pokolu In absol. pravnik, ▼ sredo, dne 16. oktobra 1939 ob pol 12. uri, previden $ tolažili sv. vere, nr 38. teta svoje dobe, bogu vda no preminul. Pozre"b se bo vršil v petek, dne 18. t. m. ob 4. popoldne Iz Mše žalosti. Oo- sposvetska cesta 8, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo položilo truplo ljubega pokojnika v rodbinsko grolbnico k večnemu počitikn. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1929. Nada Kmet, roj. Smole, soproga, Jazi, sinček, Marija Kmet, mati, Ivan Kmet. očim, Dr. Stanko Kmet-Bergant, Milan Kmet, brata, Marica, poroč. dr. Ješetova. Martina Kmet. sestri. Vsi ostali sorodniki. ZAUPAJTE SAMO lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradetava se dobe najceneje pri tvrdkj PETER KOBAL Kranj . Slovenija Tel. interurh. 32 V malih oglasih je siguren uspeh! DODGE BROTHERS' AUTOMOBILOM Dodge Brothers' tovorni auto je sposoben za vsako delo, zelo izdržljiv in trpežen. Z največjim tovorom dtči |>o najslabših cestah in z lahkoto zmaguje največje klance. Je zelo močan, hiter, izdržljiv in siguren! In to pri vsakem delu. — To so Dodgt Brothers' tovorni automobili. Njegov 6 cilinderski motor z pogonsko osjo z sedmimi ležišči ima neverjetne sposobnosti za delo in neverjetno moč. Dobra podlaga za njegovo trpežnost in izdržljivost je jeklo, ki je v veliki količini mešano z Chrom Vanadium jeklom__ katero je zelo trdo in uporabljivo pri grajenju strojev. — Vsi premični deli so iz tega jekla. To je voz neverjetne sigurnosti v vsakem prometu In uličnem vrvenju, voz zelo sigurnih, takoj delujočih hidrauličnih notranjih čeljustnih zavor na vseh 4 kolesih. To so Dodge Brothers' tovorni automobili. Dodge Brothers' tovorni automobili (preje imenovani Graham Brothers' tovorni automobili) se izdel-jujejo v vseh velikostih. Ot !/s tone do 3 ton. Imamo 40 različnih modelov za vsako vrsto transporta in za vsako uporabo. Povejte nam vase posebne želje in mi vam pokažemo en Dodge Brothers' tovorni auto, ki je hiter, ekonomski in ki vam bo služil zvesto pri vsakem delu. Generalno zastopstvo za Jugoslavija: Automobilska radnja VELAUTO Mijab Sekule Zecevita Filijala ZAGREB, Gundulifeva 7; BEOGRAD, Dejanska 23; SKOPLJE, Ke/13. Oktobra 3 Vse rezervne dele za Dodge ima zastopništvo vedno na stovanstu DODGE BROTHERS' TRUCKS, DIVISION OF CHRVSLER MOTORS. DETROIT, MICHIGAN