PO*MM mvteiirui^ ueto II., štev. 234 V Ljubljani, torek dne 3. oktobra 1921 Posamezna štev. 90 P»P " 2 K i ■ P „____U JL JE%.UP stolpca (68 mm) . 3K isarVir-«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. ItMl* OB « ajutraj. jtane celoletno . . 240 B peseSno.......20 . u zased. ozemlje. 360 s d fnosemstvo , , 800 B Urednlttvoi mioUtmn Mata tt U/l TaUfM M. It Upravnl&tvot Sodna «U« H.I T«Mb» It ta is. patLtak urada tt*r tlMt Ljubljana, 8. oktobra. foo pol milijona jugoslovanskih mož, »na in otrok je padlo v letih svetovne ,-ojne ustreljenih, obešenih, ubitih ali ,«]' ognja in lakote pogiuolih kot žrtev ■icprijateljskega nam germanskega, madžarskega in bolgarskega, zverstva, .Veskončne so bile muke, ki jili je pre-rpel v največji meri srbski del ua-šega :aroda. Težje smo prenažaJi mučoni-itvo Slovenci, ker je bilo to pri nas bolj redko . . . Mučeniku Ivanu Brencetu je danes Ljubljana'izkazala svoje spoštovanje, še nobenega slovenskega kmeta zemeljski preostanki sc niso pokopali na uko slovesen način k večnemu počitka. kot njegovi... Ljubljana je vrlih čast Ivanu Brencetu in njegovim iičeram. Sramote, da je Ivan Brence pa-iel s pomočjo grdobije in brezvestnosti toveka lastnega plemena, še nihče ni naščeval. Moralna propalica, ki ga ima ua vesti, nele, da. še živi, marveč ima še celo drzno čelo, da zopet dviga osramočeno glavo . i . Ivan Brenco, ali si lil danes ua strelišču žalostinke? Ali ni mraz spreletaval Tvojih že itak mu-enisldh kosti? ... Ljubljančanjc so bili mirni. Med nji-ui so bili tudi Sokoli in dobrovoljc.i. l,jubljančajije so od svetovne vojne že pozabili.., Kraljev povratek Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Današnjo Novosti* poročajo iz dobro informira-:ih virov, da pride kralj Aleksander oko-15. oktobra v Beograd. Zsftosiedsjtii odbor Beograd. 3. oktobra. (Izv.) Danes do-■ldne je bila soja odsoka zakonodajna odbora, ki ima napraviti poročilo a, podlagi zakona o centralni upravi, ržavnem svetu in upravnih sodiščih. V« današnji razpravi je odsek sklenil, /redlagati, da se nameravano združo-njo ministrstva za socijalno politiko in Ministrstva za narodno zdravje opusti ozirom na veliko važnost obeh reso-uv. Predlog, da se obdrži tudi poštno ministrstvo, je bil odklonjen. Nadalje bilo sklenjeno, da. naj zadevo pomor-ke službo in pomorskega ribolova pri-v trgovinski resor, in končno, da " vodne zgradbe resortirajo v ministr-,ro gradjevina. Dopoldne je zboroval finančni od-k zakonodajnega, odbora, ter ke po-• cioval o raznih uredbah, predloženih i finančnega ministrstva, med drugimi 'idi uredba o pravilniku gospodarstva a državnem posestvu v Belju. Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Danos popoldno je imel 1. odsek zakonoda jnega 'Ibora sejo, na kateri je pretresal re-rat dr. Dulibiča o uredbi o organizaciji finančnega ministrstva, o državnem osojilu in državnem imetju. Uredba o rganizaciji finančnega ministrstva jo illožena, dokler ne bo rešen zakon o Iministrat.ivni razdelitvi državo. S preste so bile, sledeče uredbo: Uredba o začasni ustanovitvi in or-■mizaciji financijskih upravnih sodišč Hrvatsko, Slavonijo, Medjimurje in "ko. Uredba o organizaciji finančne ontrole. Uredba, o vpisu sedemodstotna, investicijskega posojila. Uredba, katero se imetje bivše avstro - ogr-ke monarhijo proglaSa za državno last, 1 *edba o posestvu Belje. O tej uredbi razvila daljša debata. Predložene so Je tudi veliko spremembe. Med dru-im je stavil dr. Dulibič predlog, da se uieriuje koreferent od strani" vladne •irlamentarne večine. Predlog je bil prejet, nakar je bila nadaljna disku-ija o uredbi preložena, Za koreferent,i i 'lil imenovan Slavko Seeerov. Pri-lodnja seja prvega, odseka, se yršl v oboto dopoldne. v sebina SPORAZUMA GLEDE REKE. /-agreb, 2. oktobra. »Večer* poroča ' Reke: Po vesteh iz Rima Je skleda italijanska vlada z Zanello spo-razum, po katerem bi postal Zanella predsednik reške vlade, ki bi tvorila koalicijo Zanellovili pristašev in fa-istov. V vladi bi imeli večino pri->taši Zanelle. Ko bi bila vlada defi-litivno nastavljena, bi Zanella zopet »izkusil začeti pogajanja z Jugoslavijo glede baroške luke. Zahteval bi swc;ni del luke Baroš za Reko. (To K vsebina sporazuma, o katerem je 'litrov poročalo že pred več dnevi). Avtonomija RAZŠIRJENJE SAMOUPRAVE. — VOLILNI RED V OBLASTI IN SREZE. — KOMISIJA ZA UPRAVNO RAZMEJITEV. — NOTA VRHOVNEMU SVETU RADI ALBANIJE. Beograd, 3. okt. Izv. Po 29. t. m. ima v zmislu predpisov ustave biti skupščini predložen zakon o ureditvi in razgraničenju oblasti. V ministrstvu za konstituanto izdeluje posebna komisija zakonski načrt o samoupravi oblasti in srezov. Predvideva se zakon o razširjenju samouprave v okvirju ustavnih določeb. V oblastno skupščino se bo volilo direktno po splošni, enaki in tajni volilni pravici, v sreze pa naj volijo občinski odbori po proporcu. Danes je bila v ministrskem svetu izvoljena posebna komisija, ki ima izdelati glavne linije za razmejitev kraljevine v oblasti. To komisijo tvo- rijo ministri gg. PribičevU!, Triikovič, Pucelj in Spaho. Dalje si ie ministrski svet bavil s poročilom ministrstva narodnega zdravju. Ministrski svet se je popoldne bavil s komplikacijami, ki so nastale v albanskem vprašanju. Redigirala se je nota, ki se je nocoj odposlala Vrhovnemu svetu v Pariz. V njej se zavzema odločno stališče glede albanskih mej ln zlasti proti italijanskim aspiracijam. Jutri dopoldne se nadaljuje ministrski svet. V razpravi bodo proračuni ministrstva prosvete in ministrstva za socialno politiko. Razširjenje ljubljanske bolnice Beograd, S. oktobra. (Izv.) Včeraj In danes so se vTšila posvetovanja demokratskih poslancev s finančnim ministrom in ministrom za narodno zdravje zaradi odkupa posestva »Kranjske hranilnico:, v Ljubljani za razširjenje ljubljansko splošne bolnice. Na podlagi dosežo-nega sporazuma je ministrski svet v svoji današnji seji sklenil kupiti posestvo »Kranjske hranilnice* v Ljubljani (Stara pot), obstoječe Iz zemljišča, gospodarskega poslopja z inventarjem ter azilne-ga poslopja, (sedaj Zavod za slepce) centralno kurjavo, pralnico, stroji itd., za skupno ceno osemnajst milijonov kron, ki se plačajo v devetih letnih obrokih po 2 milijona kron. S tem je omogočena u-stanovitev ginekološkega oddelka in modeme porodnišnico x Ljubljani. Najbolje naloien denar! Državno Inv. posojilo nosi 7 odst obresti ROK JE PODALJŠAN DO 15. t. m. DEMOKRATI IN RADIKALCI. Beograd, 3. oktobra. Na včerajšnji seji glavnega odbora demokratske, stranke so je razpravljalo o vladi in pogajanjih z rad i kal ci ter se je ugotovilo, da mora parlament takoj razpravljati o volilnem zakonu. V sedanjih okoliščinah sc volitve ne morejo vršiti, kor še nimamo volilnega zakona. Ker pa namerava ministrski predsednik Pašič podati formalno ostavko svoja vlade, kakor hitro se vrne kralj iz Pariza, nameravajo demokrati pri tej priliki uaznačiti svojo pogoje za nadaJjnje skupno delovanje v koalicijski vladi, kor vlada v njihovih krogih mišljenje, da je treba razčistiti položaj, še preden prido kralj. Minister Svetozar Pribičevič, ki je bil pooblaščen, da se glede teh vprašanj pogaja * ministrskim predsednikom Pašičem, se je včeraj po-poldne sestal z njim. Beograd, 3. oktobra. Včeraj popoldne sta konferirala ministrski predsednik Pašič in notranji minister Pribičevič o podaljšanju pogajanj med demokratsko in radikalno stranko. Verjetno je, da bodo pogajanja še ta teden podaljšana. Obe stranki se strinjata v tem, da se mora doseči sporazum še preden se vrne kralj. Zagreb, 3. oktobra. «Riječ» poroča, da se bodo pogajanja med demokrati in ra-dikalci nadaljevala. Obstajata dve kombinaciji, da, se sestavi medstrankarski parlamentarni odbor, ki bo reguliral u-kazna vprašanja in, da se ustanove pri ministrstvih mesta državnih tajnikov, in sicer na ta način, da dobi minister-radi-kalec za tajnika demokrata in obratno. List piše, da je ministrski predsednik Pašič končnoveljavno opustil svojo namero potovati v inozemstvo. Ministrski predsednik bo obvestil kralja o notranji politiki države pismeno. NAČRT VOLILNEGA ZAKONA. Beograd, 3. oktobra,. (Izv.) Minister za konstituanto Marko Trifkovič je obvestil ministrski svet,, da je dokončal načrt volilnega zakona, katerega mu bo predložil v prihodnji seji. ZOPET AKTUALNO VPRAŠA-NJE DRUOE ŽENITVE PRAVOSLAVNE DUHOVŠČINE. Beograd, 2. okt. V Sremsklh Kar-vcih je bil sestanek srbskega pravoslavnega svečeništva iz vse kraljevine. Sestanka se je udeležil tudi patriarh Dim! " . Sklenilo se Je razpravljati o ponovni ženitvi pravoslavnih svečenikov na prihodnjem sestnnku cerkvenega sabora. INVESTICIJSKO POSOJILO. Zagreb, 3. okt. «Riječ» poroča iz Beograda, da je kralj Aleksander določil, da se v njegovem imenu podpiše 420.000 dinarjev investicijskega posojila. Beograd. 3. okt. Po poročllili iz Bačke in Banata, ki so došla dne 1. oktobra, jc bilo podpisanega v Bački in Danatu 53,927.000 dinarjev državnega investicijskega posojila. Od te vsote odpade na Baeko 40,874.000 dinarjev. Mesto Novi Sad je podpisalo 7,325.000 dinarjev, okolica pa 23,119.000 dinarjev, mesto Sombor 3,780.000 dinarjev, mesto Subotica 3,748.000 dinarjev. V Banatu je bilo podpisanega vsega skupaj 13,063.000 dinarjev, od tega je podpisalo prebivalstvo na deželi 9 in pol milijona dinarjev, mesto Pančevo 2,700.000 dinarjev ln mesto Vršac poldrug milijon dinarjev. Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Finančni minister je izjavil, da so vse vesti o rezultatu podpisovanja državnega posojila, ki jih objavljajo razni listi netočni. Dosedaj še niso zbrani vsi podatki iz cele države in zato se tudi šc ne more navesti točnih štovilk. KONČNA RAZMEJITEV Z ALBANIJO. ženeva, 3. okt. Skupščina zveze narodov je sklenila, priporočiti albanski vladi, naj izjavi svojo zadovoljnost za današnjo določitev mej po posla-niški konferenci, kakor sta to storili že Jugoslavija in Grška. Tričlanska nepristranska komisija odpotuje takoj v Albanijo, da se uveri o izvedbi sklepov poslaniške konference. Za treške te komisije je na razpolago 100.000 zlatih frankov. KLERIKALNI KLUB SE KRHA. Beograd, 3. oktobra. (Izv.) V političnih krogih se trdi, da nameravajo trije člani klerikalnega poslanskega kluba izstopiti Iz kluba in pristopiti k radikalom. Beograd, 3. oktobra. (Izv.) V ministrstvu trgovino in industrije se jo vršila danes seja proizvajalcev sladkorja in špirita. Razpravljalo so je v glavnem o promotu in o ureditvi con. Končni sklepi se bodo izvršili pa šele 17. oktobra na plenarni seji, katere se nde-ležo delegati iz industrijskih krogov jv cele države. Italija in Češka v vprašanju Zapadne Madfarske Praga, 3. oktobra. Izv. »Narodni listy» pišejo: Intervencijo italijanskega zunanjega ministra pri poslaniški konlerenci značijo, da Italija ni dopustila, da hi vodila posredovalna akclla zunanjega ministra Beneša do povoljnega rezultata. Težko ie konstatiratl, da-li )e bilo prav, začeti diskusijo z ogrskimi državniki, ker je imel poset italijanskega zunanjega ministra na Dunalu edino svrho posredovanja, In z druge strani se inora vprašati, da-li nI Italija postopala premalo obzirno napram naši državi in našemu ministru. Z italijanske strani Izgleda, da si ne želi samostojnega postopanja »Male antante* v tem vprašanju. Italijanska posredovanja pa v ledru pač nc morejo biti drugačna kakor ona ministra Beneša. Italijanski poslanik v Pragi Chiara-monte Bordonaro se le Izjavil k temu vprašanju sledeče: Italijanska posredovalna akclla se je pričela za časa bivanja italijanskega zunanjega ministra na Dunaju. Takrat ic naprosila madlarska vlada, da naj bi Italija posredovala med Avstrijo In Madlarsko. Posredovanje češke vlade je naprosila šele teden kas-nele. Ministrski predsednik in dr. Beneš sta dotlej vedela, da je en teden prelc bila Italija naprošena za intervencijo. Madjarska vlada je drja. BcncŠa o Icm posredovanlu obvestila. O napetosti radi tega, n kateri so pisali nekateri listi, da le obstojala med Italijansko in čc:ku vlado, ue more biti govora, ln je ta verzija sigurno Imela povod v dejstvu, ker sc ie po pomanjkljivih poročilih moglo sklepati, da Ic Italijansko posredoval o prišlo šele za češkim, v rcsnici pa ie bilo ravno narobe. Mi delamo v sporazumu z veliko antanto in s Coško^lu-vaško. Končno jc izjavil poslanik, da Ima Italija samo namen, preprečiti vojno v srcdnll Evropi, ki je ne bi prenesli iz-mučeni narodi«. Dunaj, 3. oktobra. (Izv.) Po&tanUk.i konforonca je sprejela predlog Italije, du so pozove jo zastopniki avstrijsko in madžarske vlade v Uim, kjer bi s posredovanjem italijanskega zunanjega ministra dosegli medsebojni sporazum v vpraf.-i-njo Burgonlanda. Zavezniški zastopniki so v tej smeri žo intervenirali pri oboli nasprotnikih. Vendar sestanek ne bo v. Rimu, marveč v Beuetkah. Madžarr-ka, pošlje najbrž« madžarskega zunanjega ministra grofa Banffyja. Očividno pomeni vse posredovanje le novo zavlačevanje, tembolj ker sta na Madžarskem s kapitalom in s političnimi interesi zelo intoreerani Anglija In Italija. ZBOROVANJE DRŽAVNIH URADNIKOV. Beograd, 3. oktobra. Na zborovanju državnih uradnikov in uslužbencev 50 jc najprej končnovoliavno redigiral pravilnik osrednje zveze, nato pa jo bil soglasno izvoljen za predsodnika saveza kasa-cijski sodnik Vasa Petrovič. Po volitvi jo bila detailna razprava o zakonskem načrtu, ki se tiče uradnikov, katerega je izdelalo Udruženjo jugoslovanskih uradnikov. Ta načrt stoji na stališču, da morejo biti sprejeti v državno službo samo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in tuji podaniki naše narodno, sti, ki imajo predvsem moralno in socialno kvalifikacijo in šolsko izobrazbo, katero zahteva njihovo mesto. Uradnik, ki opravlja državno službo, ne moro aktivno sodelovati v podtiki in ima samo svobodno volilno pravico. Pri členu, ki govori o sprejetju žensk v državno službo, so je razvila živahna debata, pri kateri se .jo sklenilo, da se omožene ženske nc bodo sprejemale v državno službo. One, ki so pa žo v državni službi, jo bodo lahko obdržale. Na,to so sc izpremonili nekateri členi, kakor n. pr. člen o razdelitvi uradnikov na kategorijo in člen, ki govori o sestavi sveta strokovnjakov za državne izpite Predsednik Vasa Petrovič, ki je tudi član državno komisije za izdelavo uradniškega zakona, bo predložil izpremembe, dopolnila in opombe k zakonu, katere se jo sklenilo predlagati na zborovanju zveze nradnikov svoji komisiji. KONJENICA. Beograd, 3. oktobra, (Izv.) Podpisan je ukaz vojnega ministrstva, s katerim se formirata dve konjeniški diviziji. Za komandanta 1. konjeniške divizije je imenovan polkovnik Okanovič, za komandanta 2. konjeniško divizijo pa polkovnik Čolak-Antič. STARE ITALIJANSKE INTRIGE V PARIZU. Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Pariški cTempsa prinaša neko resolucijo miridit-skih prvakov iz Oroša.. Po verodostojnih informacijah ta resolucija no odgovarja istini. Vsi Mirirliti se nahajajo v borbi proti tiranski vladi. Ako jo podpisana ta resolucija od miriditskih prvakov, so jo mogli podpisati samo oni, ki bo internirani v Albaniji. KARL HABSBURG IN ZAPADNA MADŽARSKA. Dunaj, 3. oktobra, (Izv.) cffr. Abend* poroča, da so iz Hartensteina došla poročila, po katerih se pripravlja g. Kari Habsburg na nov poskus, priti na Madžarsko. Zaradi njegove namere so se pomnožile njegove straže in tudi ob meji jo uvedena ostrejša služba. V zapadni Madžarski imajo Karlisti svoj glavni tabor v mestu Železni. V okolici se govori, da se pripravlja za bližnjo bodočnost ponovni karlistični puč. MAKSIM GORKI O KOMUNISTIH. London, 3. oktobra. V razgovoru z zastopnikom list? «Daily Newss jo Izjavil Maksim Gorki, da komunizem na Ruskem ne bo obstajal dolgo. Po njegovem mnenju bo nastala nekaka socialistična ali celo demokratska republika, kakor v Zedinjenih državah. .Ukinjenje blokade bi [bila najboljša pol za rešitev Rusijo. Se-1 daj v Rusiji ni možna nobena druga v la-I da kakor holjševiška. Ako bi sovjetska j vlada sedaj padla, bi nastal v Rusiji pn. ' poln kaof. LAKOTA- V RUSIJI. Moskva, 3. oktobra. (Brezžično). \) Pormski gnbemiji ni lakota nič manjša, kakor ob Volgi. Beda je postala vvled izbruha kolore šo večja. Tudi je poginile! veliko živino, tako, da je v primeri s prejšnjimi loti v permski guberniji samo še 15 odstotkov živine. Žetev Je bila silno slaba. PRAGA BREZ KRUHA. Praga, 3. oktobra. Izv. Mesto Praga ie danes brez kruha. Vsi pekovski pomočniki so stopili v stavko, ker jim pekovski mojstri neče.io zvišati inezd za 20 odstotkov, kakor so pomočniki zahtevali. Borsa Zagreb, devize: Berlin l!>-°. — lf»?, Bukarešta 104 — 190, Milan — 045, London izplačilo 885 — 802. ček SS0 — 885, Newyork ček 220 -- 230, Pariz 1675, Praga 252 — 254, Švica 4000 — 4050, Dunaj 0.30 — 0.80, Budimpešta 34.50 — 35.25, valute: dolarji 224 — 226, av< strijske krone 12 — 13, rnblji 13 — 16, češke krone 255, napoleoni 750 — 770, marke 104 — 202, loji 188. lire 920 — 928, madžarske krone 36. Beograd, valute: dolarji 57, lejt 51.50, devize: London 220, Pariz 410, Zenova 090, Praga 63.70, Dunaj 2.50, Berlin 50, Milan 232, BudimposU 8.50. ZUrich, devize: Berlin 450, Ncwyork 576, London 2146, Pariz 4055, Milan 2275, Praga 620, Budimpešta OSO, Zagreb 250, Bukarešta 510, Varšava 0.08, Dunaj 0.35, avstrijske žigosano krono 0.26. Berlin, devize: Italija, 504.75—505.75 London 472 — 474, Newyork 127.37 — 127.63, Newyork 127.37 — 127.63, Pariz 890.10—909.90, Švica 2192.7." — 2218.25, Dunaj 748 — 752, Praga, 120.fi! t — 120.90, Budimpešta 17.78 — 18.02. Dunaj, deviz o: Zagreb 1094 — 1098, Beograd 4370 — 4390, Berlin 2107—2113. Budimpešta 371.50 — 374.50. Bukarešta 2290 — 2300, London 9890 — 9910, Milan 10440 — 10-460, Newyork 2668 — 2672, Pariz 18480 — 18520, Praga 2772 — 277?. Sofija 1685 — 1695, Varšava 38 — 40, Zflrich 46275 — 46825, valute: dolarji 2246 — 2250, lovi 1595 — 1605, marke 2102 — 2108, funti 9830 — 9&50, francoski franki 18405 — 18445, liro 10390 — 10410, dinar,ji 4356 — 4376, poljsko marke 3875 — 4075, švicarski franki 46325 — 46375, češko krono 2772 — 2778. madžarsko krono 373.50 - 376.50. Banka za Primorjo 735. Trg. obrtna banka 235 — 240. Hrv. eskomptna banka 660 -- 665 Brodska banka 390 — 415. Jugoslovonska banka 495 — 500. Ljub. kreditna banka 845 — S75, Narodna banka 535 — 540. Praštediona 5050 — 5100. Rečka pučka banka 400 — 415. Srpska banka 695 — 700. Goranin 600 — 650. Gurman 1320 — 1190, kolstva, Dr. Pivko ln br. Bajielj sta imela nagovore, v katerih sta nagla-Sala veliki pomen skupnega nastopanja Sokolstva in vojaštva. Nato se je vršila pod vojno realko defilacija vojakov in Sokolov prod generalom Maj-strom in mostnini poveljnikom Bogiče-vičom. Ob 11. uri je bil v mestnem parku koncert vojaške godbe in obenem tekmovalni tek preko zaprok v treh skupinah okoli parka. Paradnemu nastopu, defllaciji in koncertu je prisostvovalo na tisoče ljudstva. Ob 15. uri se je vršila v vojni realki javna telovadba vojaštva in Sokolov. Zakon o zaitlti dela Beograd, 80. sept. Uanes su je tu razpravljalo v odseku Zakonolavnega odbora o reviziji uvedb, ki ee tičejo zaščite dela. Na dnevnem redu so bile tudi doloObe glede S urnega delavnika. Socialdemokrat g. Divac je predlagal, da se ukine svoj ca: od ministra dr. K u k o v o a izvojovatui izjema, po koji so iz 06em-urnika izvzamojo uiala obrtua podjetja. z največ do 5 delavci, čos da trčiva tudi pri teh najmanjših obrtih i/militi, da se no dela preko 8 ur. Napram temu stališču jo protestiral: po:!. dr. Žerjav in izvajal, da on ni i iiačelen piotivnik Surneg-a dela. Kjer so z delom vsled raznih okolnusti izrabi delavska moč preko uormale v 8 urah. bi on glasoval še za nižjo dobo. ako so taka izraba zdravniško dokaže. Ziikouodaveo bo gotovo v kratkem iinol priliko, da Stirnik ogleda s stališča Konkurenčnosti Jugoslavijo v svetu. V okviru uredbe predla ff a govornik, da uaj se dovoli proko Surno delo v vseli ueiodustrialnib in nerudarskih i podjetjih brez vsake prošnje, ako se| delodajaloc iu delavec za to meta sama in sc ta dogovor napiše ubrtnik uc bo nikdar razumel, da, ne j bila konjenica in sokolski praporji .le Sokolski dan v dovljici Ra- žavnega kolodvora je bil na obeh straneh gost špallr občinstva. Zamolkli in turobni glasovi ljubljanskih zvonov so spremljali sprevod na vsej poti. Na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški so položili krsto v vagon. »Ljubljanski Zvon* je zapol v slovo še ganljivi žalo-stinki »Vlgred se povrne* in »Blagor mu», nakar se je odpeljal vlak na Gorenjsko, kjer polože Broneeta v grob poleg njegove žene, ki je umrla žalosti za ugrabljenim jej možem. 10 ob-kleri- „Fakti" »Učiteljski Tovariš je v št, javil 16 slučajev slomškarsko kalne strahovlade za časa Brejca in Remca in tovarišev, v odgovor na klerikalne laži, da so sedaj »Slomškarji* iz političnih razlogov zapostavljeni. »Učiteljski Tovariš* pravi: »Upamo, da bodo šolske oblast.! Name zakonito .-kom. Pri tej priliki je. Sokol odkril I popravljale tendencijozne napačne ve-spominslco ploščo svojemu vzorniku j sti. ki jih »Slomškarji* širijo v kleri-mučeniku Boštjanu Olipu. kalnih časopisih. Tovariše pa poziva- Oh desetih dopoldne so se zbrali Siv imo, da v nam prijaznem časopisju za-koli, kmet.jo in mnogobrojno prebival-j vračajo klerikalno nakane in branijo j padem. .a.___ ....j /M*____ i.;.._ iti ........i. .. ii. mrln/1 1-/1 t\ iiqi cnm V nedeljo se je vršil v Radovljici velik sokolski praznik. Vršila so jc slovesna otvoritev Sokolskega doma, nove liesede o bratih Srhih so našlo prime za peroS K zadevi dobivamo sledeči dopit: »Na poziv »Učiteljskega Tovariša« stopam pred javnost, da obtožujem tiste, ki so mo kot vojnega invalida in družinskega očeta odbijali pri oddaji služb, ker nisem »Slomškar*. Majnika 1920 sem prosil za definitivno mesto enornzrodnice v Besnici nad Kranjem. Z menoj jo kompetirala še gdč, »Slom-škariciu. Dobila je ona. jaz vojni invalid in družinski oče som propadel. Prosil som za trirazrednico v Polhovem gradcu, bil v terni in propadel, dobil je pa »Slomškar*. V obeh prošnjah som navedel, da Imam mnogo drobcev granate v telesu in levico pokvarjeno ter često potrobujem zdravnika. Vse zaman. Interesi SLS imajo prednost, invalid, učitelj, družinski oče naj gre v gore kamorkoli. Ali smo vojni invalidi trpeli za one, ki so pomagali netiti Gledališče UDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV, r^DODBOR L RIB LJANA. V uedcljo dne 25. septembra t. |, je vršil v mali dvorani Narodnega Uor,. III. redni občni zbor Udruženia gledalK kih Igralcev v Ljubljani pod predsej. stvom g. Antona Danila. Po pozdravna: govoru je pozval predsednik vse člane parminutnem molku v znak soZaJja ra( smrti Njega Veličanstva kralja Petra Osvoboditelja. Sklene se odposlati u< nostno brzojavko pokrovitelju Udružt uja gledaliških igralcev SHS. NJega Vi ličanstvu kralju Aleksandru. Predsednik se v kratkem govoru spi minla slabih časov, katere je morala pri. živliati v zadnjih mesecih organizaciji ! ker nI bilo med Članstvom dovolj slo? no po časopisju in shodih? Ali naj nas < „, „mov,uja. 0rtše program, kate se sedaj nrcajo. . . rcSra si le postavil dosedanji začasni 0d Uverjen sem, da dobim pravico in L,, katef| ,e s t d. zadoščenje v tem času. Prosil sem so- ^^ rokn v rok, d , M č, da,, za enorazredmeo v Bukovšico nad ,vo m:irsikak ugoden „ Poziv,< ' Skofjo Loko m upam, da sedaj ne l>ro-|enkrat vse CIanstV0 k slog, kaJt| to'taJ r> sporazu- stvo jirerl Olipovo hišo tik oh savskem laplšc. Naš I mostu. V sprevodu, na čegar čelu je nušo čast in ugled. Vsakdo naj sam Lucljan Orel, učitelj, Solcc. mu tožiti o slabili časih, o draginji iu nedelavnosti, ako ga državna oblast kazni, če se delavec dogovori za preko-o. rmurno delo! V takem slučaju so prošnje in kaznovanje samo šikana prizadetih, ki ogorčavajo one. ki W ra Isonicti, iSkofja Loka, Kranj. Žiri in j Radovljica, so prikorakali Sokoli, ( s[iremljatii od kmetsklh konjenikov, na slavnostni prostor, hišo je bil slavolok Po svetu Prvi kongres omladine deinokrat-Pred Srednikovo ske stranke. V Beogradu se je ta te-nupisoui: Umrl den vršil prvi kongres omladine demo da . < ga bo napadalo kot reakclonar- govor. 5 ca. ali on mirno vzame nase ta očitek'našo nri si, duh Tvoj pa šo žlvi!» Brat S p i c a r i kratske stranke. Na kongresu so bile li delili. Govornik pravi, da se zaveda, [jo imel kratek, a krepak otvoritveni zastopane organizacijo iz najoddaljo- Z vzklikom »V boj za skupno! riojših krajov našo države. Kongres je razdružljivo državo! je govor-1 razpravljal o raznih notranjih organi-napiam ouirn, ki mi-lijo, da -o poslo-jnik razkril spominsko ploščo na domu.:'.atorionili vprašanjih in o vprašanju liicu \ ojn" dajo popraviti - potuho za nad katerim so v istem liipti visoko v j taktike, ii nedelavnost. zraku za krožili Sokoli. Po govoru je Dalje io poti. tir. Žerjav zahteval, godba Dravske divizije intonirala dr-d., .-e za stavbeno industrijo dovoli j žavno himno, nakar sc je organiziral j kratske stranice mora imeti jasno zapreko 8 ur dela, dokler traja pomanj-jlep sprevod do Sokolskega doma. Vsa črtano pot in stati na braniku domo-1, ari je stanovanj. Radovljica jo bila v zastavah. Spomin »Spomin bratu in o prosvetno-kulturnih nalo-Igah. V vprašanju taktiko so bili vsi zborovale! onodušnl: Omladina derno- Prot-i predlogu so nastopile opozicij- ska plošča ima napis: »Rpo . uanke zlasti tudi klerikalci. Pred- mučeniku. V tej - le hiši j kracije v katere zmago ona trdno veruje. Nato je razpravljal kongre« o jo hil rojen I svojih statutih in izvršil malo izpre- 1 Organizacija mlada demokracija. Ron-!bineta. Dejstvo, da. so ukinjene gospo- ^ritia zgoraj navedene vsote pri gros je nato soglasno sprejel predlog, ' mladoletnim delavcem v obrti (n. pr. vajencem!) prepove delati preko I ur. Potemtakem bi čevljarski vajence, po ti urah zapustil mojstra. Kjer o pomožni delavci pri lahkih delih, lani hi odslej morali imeti du|>lo Ste-v ilo delavcev. To bi draginjo povedalo iu mesto dveh vajencev, *lu umirajo pri mojstrih* •— kakor pretiravajo oriaiieti — l'i »umirali^ povsod štirje! I'osi. dr. Žerjav so je. ostro izjavil proti tej nečuveni dema.gopiji, vsled >:osar je socialistični predlog padel in so minister za socialno politiko ovlaš-a, da za nezdravo hi briške obrate moro delavno dobo mladoletnih skrajšati pod 8 ur. Od reke NiSave N'.$, sopt. 1921. Odposlanci ljubljanske Jugoslovanske Matice se bližajo Nišu. Reka Morava se Je tu umaknila na za-pad: od hogarskih mej Ji hiti v naročje Nižava. Mesto Niš je te) reki dalo Ime. Niš, kraj sladkega imena! Tu je o bo-f.iču 1914. Aleksander, tedaj prestolonaslednik, sedaj naš kralj, v svojem pre-stolncm govoru prvič Izjavil, da se Srbija bori za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. -Kolo srbskih scstcr», okrožni načelnik, prolesorji, učitelji itd., sprejmejo slovenske goste z iskrenostjo, ki osvaja srca. Dan je temen, večer sc bliža, mrzel veter piha: mračne nam postajajo tudi duše, zakaj vozimo se po kraiih grozot in — sramot. Dva zaboja kosti je ostalo od tistih Vj pravoslavnih svečenikov, ki so jih Bolgari, ko so okupirali Niš, postreljali :n sežgali. Njihovi bedni smrtni ostanki bili pred kratkim preneseni v skupno grobnico ob saborni cerkvi. Vozovi i,e ustavijo zopet in pred nami je globok jarek, kjer so puško pokale In zadevale srca Srbkinj in Srbov, kl so se zdeli nevarni. Svetla dvorana nas je rešila teh težkih misli. Niš Je bil ves zbran: dvorana, velika kakor v ljubljanskem Unionu, je bila uaHto no'na. Jugoslovanska Matica je nastopila in Niš ve, zakaj ji gre: to Je pokazal tudi v privatnih razgovorih. V mislih na velikega Stojana Novako-viča, M Jc tu pokopan, zapuščam Ni*. val nos t brata Derniča, brata Klančni-ka in drugih, ki so mnogo pripomogli, da so je zgradil Sokolu lastni dom. V imenu Saveza je pozdravil otvoritev doma starosta brat dr. It a v n i h a r. Šolski vodja na Jesenicah brat Sega je izročil naraščaju krasen prapor, ki ga je prevzel sokolič Miran Spicar. Po končanem razvitju jo še govoril kmet Ivan Ažman iz liraš. Njegov govor dan smrti pokoj-Draškoviča, — slaviti 1 kot praznik demokratske omladine. H- Kongres vojvodinskih demokra-š0j.9n0>| saunp isja os naojubj \ aoj vojvodinskih demokratov, na katerem bodo sodelovali zastopniki okrožnih, sreskili in krajevnih organizacij demokratske stranke, člani glavnega odbora in demokratski poslanci iz Vojvodine. Na kongresu so bodo reševala važna politična in strankina vprašanja kakor tudi priprave za zemaljski kongres demokratske stranko, ki bo koncem oktobra v Beogradu. Jugoslcvenska neodvisna narodna je napravil najlepši vtis. zlasti njego-; mladina je izdala na jugoslovanski na-vo besede o bratih Sokolih so iiašlrlrod sledeči proglas: 1.) Srbi, Hrvati in iskren odmev. Najiovodal jo boj vsem i Slovenci so en narod, narod jugoslo-onim, ki zapeljujejo naš narod v proti-1 vanski. To je naša dogma in zato za-državnem smislu. Popoldne je bila jav-; htevamo, da se to ime kot simbol naše na telovadba, ki je krasno uspela. Pri idojo vzakoni. — Bodočnost države je prireditvi jo vso hvale vredno sodelo-jv Jugoslovanstvu. ki znači: ena drža-vala godlia Dravske divizijo pod spretr | va — Jugoslavija celokupna in ne- Sokolski dan v Mari* boru Pretekla uedelja jo bila v Moriboru izpolnjena z veličastnimi sokolsko-vo-.laškimi nastopi. Od 26. do 30. sep. uimbra se jc vršilo tekmovalno streljanje vojaštva in Sokolov. V soboto -o bile ves dan razne tekme, zvečor pa je. bil po mestu mirozov z bakljado, katerega se j t udeležilo na tisoče občin-,>it/a. V nodcljo dopoldne so bile vitje Bi popoldanski javni m it op. Ob 10. dopoldne je bil na trgu Svoboda paradni MKtop yt» mariborsko gurnirijr* in So- nim vodstvom 6vojoga kapelnika. Pogreb narodnega mufenika Iv. Srenseta Ljubljana, 3. oktobni, Danes ob 9. dopoldne so izkojjali smrtne ostanke dne 24. avgusta 191,") za vojaškim stroliščem ustrelejnega narodnega mučenika, posestnika in gostilničarja na Dovjem, gosp. Ivana Broneeta. Mal borovec kaže še mesto, kjer je padla, nedolžna žrtev avstrijsko justice, v soseščini pa jc. še okoli 20 grobov nesrečnih žrtev. Zem-sko ostanke mučenika Broneeta so položili najprej v pločevinato in nato v leseno krsto in jo položili v skladišče vojaškega strelišča. Na krsti jo ležal venec z napisom »Zadnji spomin od bridko užaloščenih hčerk», poleg njega krasen svež venec narodnega župnika Aljaža in venci rodbin Bevc - Filač. Demšar in Jeram iu pokojnikovega svaka. Ljubljana- je priredila, spominu neustrašenega, narodnega mučenika. veličasten pogreb, stroške pa jo prevzelo predsedništvo pokrajinsko uprave. Že kmalu po četrti uri so začelo romati proti strelišču velike množico ljudstva, ki so obenem posetile tudi grobove še ostalih žrtev. Po prihodu duhovnikov je zapel pevski zbor »Ljubljane* Zalo-stinko »Usliši nase, po obredih pa »Nad zvezdami*. Mrak je že Iogel nad Ljubljano, ko j so je razvil izprevod. Otvorila ga je sokolska konjoniea, za katero je korakala godba dravske divizije, nato Sokolstvo z zastavo. Dvovprežni mrtvaški voz je spremljala častna sokolska straža na konjih. Za, vozom so stopali najožji in bližnji sorodniki in znanci pokojnika z Dovjega, nato »Ljubljanski Zvon- z zastavo. Sprevoda so se udeležili zastopniki pokrajinske uprave pod vodstvom oddelnepi. načelnika gesp. dr. Baltiča, načelniki vseli državnih uradov s številnim uradniškim odposlanstvom, eeneraini konzul čeSko-slo-va5ke republike dr. Otokar Bencš, oficirski zbor, zastopniki načeistrn JDS in številna, odposlanstvu, važnih drtt- okrnjena in en narod jugoslovanski. — Prepričani smo, da je najpravilnejši način konsolidacije naših in državnili razmer: doslodno narodnega edinstva. Zato hočemo propagirati Jugoslovan-stvo kot plemenski, socialni in kulturni problem človeštva, blagostanja in napredka, s spajanjem srbstva, hrvat-stva in slovenstva v edinstveno jugoslovansko celino v eden splošni in edi-, ni jugoslovanski narodni čut. Zato hočemo tako delati, vzgajati široke mase v smislu, da je jugoslovanstvu enako izrazu najširje narodno demokracije kot kulturne elite. — 2.) Jugoslavija mora biti pravna država, to je vsak korak vlade, vsak korak kakršnekoli korporacije ali društva, in potem vsakega poedinega državljana so mora osnivati na pravici in zakonu. Narod je suveren, a predstavnik te narodne suverenosti v ustavni monarhiji jo kralj. — 3.) Težak je temelj naše državne in narodno politiko, inteligenca mora pridobiti zaupanje mase. Ve. liki zemljoradniški pokret ne smo postati stanovski pokret. — 4.) Ljudje, ki so izgubili po vojni duševno ravnotežje, se morajo pomirjevati s strplji-vostjo in širino razumevanja velikih idej, z lojalnostjo in moralo v delu in borili. Potrebno je podpirati opravičeno pokreto delavstva, nriznati mu važno ulogo v borbi za socialni red, a z vsemi sredstvi pobijati ekstremistične idejo in metode vsakega terorja. — Ta program hočemo propagirati in v njegovem duhu delati, zahajati med narod in najširje sloje s predavanji kulturne in socialno vsebine. -1 Ke.pitulacija Stojana Protiča. Iz Beograda poročajo, da je Stojan Protič po svojem neuspehu v svojem volsilnom okraju Kniševcu, poslal svojim volilcem pismo v katerem izjavlja. da se bo pokoril njih volji, stopil v skupščino, položil prisego na, ustavo in potem v daljšem govoru pred skupščino pojasnil svoje stališče in utemeljil načela, kl mu narekujejo dolžnost. da se zavzema za revizijo posameznih ustavnih dolofb, a ne revizijo ustave, kot ss napačno govori in piše, Ako njegovi volile,i tudi potoni ne bodo odobravali njegove politike iti njegovega stališča, potem bo šele plimo- darske sankcije, pravi list, bo pripo-jrediti 50 eno Prireditev, kakor tudi ob moglo k temu, da so izbrišejo čustva | lavl" v časopisju noticc, v katerih nezaupanja nad Nemčijo in Francijo, in da se povrne v redno stanje. Prihodnji korak mora biti ukinjenjo vojaških sankcij. Nemška vlada je pokazala svojo voljo, da sodeluje pri obnovi Evrope in v interesu antanto same je, da ji olajša njeno nalogo. Rc-akeijonarno časopisje tega dogodka v obče ne komentira. — Borba za pollgaraijo v Franciji. Progresivno padanje števila prebivalstva v Franciji tako zanima francosko javnost, da se gotovo vsak dan izmišljajo nova sredstva in pretresajo razna vprašanja, kako temu odpomoči. Pred nekaj dnevi je oprostilo sodišče v Ver.saillosti človeka, ki je bil obtožen radi poligamije. »Potit Liori* uporablja ta dogodek in naglasa, da obstoji rešitev za Francijo edino v tem, da se svobodno dovoli poligamija: i spremeni: »Vsak meščan, ki ima voljo in sred-; v torek, 4. okt.: «Bor!s Oodttnova, I. de' stva, se lahko oženi z dvema ali tre- v sredo, 5. oktobra: <;Boris Oodunov naproša občinstvo za prostovoljne pri spevke. Pri «slučainostih» sc ic razvila laki živahna debata in se je po skupnen sklepu članstva podelil celemu doseda njemu odboru absolutorijf. Pri volitvah v novi odbor so bili tz voljeni sledeči gospodje: Častni pred sednik: Anton Danilo; predsednik: Lojz Drenovec; podpredsednik: Rado 2ele: nik; tajnik: Rafael Ižanc: blagajnik Joi Drenovec; odborniki: Leopold Kova, Joža Plut, Anton Vovko. Centralni odbor Udružcnja gledališki^ igralcev je podpisal 200.000 kron državnega posojila. • I IZ GLEDALIŠKE PISARNE: Operni repertoar za tekočI teden vsled bolezni nekaterih članov takol štev in korponujij. Od -trolišca do dr-!ran izvajati svoj'' kons^kvenc mi ženami.* Pomanjkanje delavcev na kmotih in ogromno število nezaposlenih deklet po mestih so problem, ki ga je treba čimprej rešiti. Kljub vsem moralnim protiavgumentom naglaša imenovani list, da jo poligamija naravna forma zakona in da same žene nimajo ugovovov pvoti njej. — (Naj-bržo bi pa ta oblika «pomoči» najmanj pomagala.) — Lloyd George ln nezaposlenost. V Angliji je vladala velika nezaposlenost. Voditelji angleških delavcov so te dni podvzeli demonstrativni pohod v Inverness, da se sestanejo z Lloyd Georgeom, in da ga opozore na težko stanje, ki pvoti milijonu nezaposlenih delavcev. Lloyd George je sprejel zastopnike delavstva in je izjavil, da bo storil vse, kar je mogoče. On jo sklical posebno konferenco in pozv al ministre, da so zavzamejo za izboljšanje položaja delavskih mas. Nadalje jc oblju bil, da bo takoj po sestanku parlamenta izdal poročilo o položaju industrije. — Ameriška pomožna misija v Ka zanu. »Chicago Tribuna* javlja iz Ka-zana, da so mesto preureja kot trdnjava za ameriško pomožno akcijo. Ministrski 'iredsednik tatarsko republike jo posetil zastopnika pomožne akcije Huberta in mu izjavil, da jo umvlo v tatarski republiki 10.000 ljudi od lakote. Točne statistiko nc moreni podati, ali sodi so, da oboli dnevno 12.000 ljudi za kolero. 15 odstotkov vsega prebivalstva trpi vsled velikega pomanjkanja. dočim se ostali zadovoljujejo z najmanjšimi količinami hrane. Minister se je zahvalil za pomoč in izrazil na-do, da ne bo prišla pvepozno. II. del. Red A. V četrtek, 6. okt.: Zaprto. V -tek, 7. okt.: »Dallbor* C. Sporf Tekma za nogometno prvenstvo Slo-venijc. V nedeljo popoldne jo tekmovala. ljublj. »fllrlja-. s celjskimi »Atletiki* za prvenstvo Slovenije Zmagala jo v zelo ostrem in zanimivem boju »Ilirija* s 7 :2 (polčas 2:2). Občinstvo se jo za tekmo zelo zanimalo. Nogometne tekma v Mariboru. Nogometna tekma »Svoboda* en »Korotan* v nedeljo jc končala 3:1, tekma '.Maribor naraščaj* ca, cRapld naraščaj* 2:1. Softolshi vestnih Priprave za I. lagoslovenskl vsesokot skl zlet. Sokolstvo Je začelo v preteklen mesecu s pripravami za I. jugoslovensk vscsokolskl zlet leta 1922. V to svrho J bilo treba organizirati več odborov, ka teri prevzameio vse podrobno delo. Glav no delo ie osredotočeno v zletnem odtw ru, ki sestoji lz članov starešinstva Ju gosiovenskega sokolskega saveza, tehni škega odbora in lz predsednikov posa meznih odsekov, oziroma njih namestni kov. Zletnl odbor ni Izvršilni organ, tem več ima v rokah osrednjo vodstvo, t' ima nalogo skrbeti za enotnost v delt pri vseh zlctnlh pripravah, daje inicija tivo in odobrtije vse predloge posameznil odsekov. Glavno delo jc osredotočeno posameznih odsekih, in sicer: finančn odsek, načelnik br. Kajzeli; stavbeni, w čelnik ing. Štembov; rediteljskl, načelni! br. Čobal; stanovanjski, načelnik br. Št benik; zdravstveni, načelnik br. dr. Šla: mar; tajniški in propagandni, načeinll dr. Fux; razstavni, načelnik Rudolf Ve sel; železniški, načelnik Švajgar; zabav ni odbor, načelnlca sestra dr. Tavčaric va; sprejemni, načelnik br. Bleivvcis Jau ko; izletni, načelnik br. Badjura; prehranjevalni, načelnik br. Kavčič. Posamezu odseki so začeli s pripravljalnimi deli razpisan je natečaj za lepake, zletne razglednice in zletne znake. Sestavlja se točen proračun, kl bo šel v milijona Pro stor za teovadišče bo določen v prihodnjih dneh, nakar se začne z gradbo telo-vadtšča. Sokol II. Dobrodelna Javna tombola kl se vrši v nedeljo dne 9. oktobra t.' ob 3. url popoldan na Kongresnem trsOi bo atrakcija prve vrste, kajti nihče ne hotel zamuditi lepe prilike za en dinar nabaviti kompletno spalno sobo, kl tvori prvi glavni dobitek ali tombolo. Pa tudi za druge glavne dobitke kakor tudi ostale dobitke sc bo vredno puliti. Le oglejte sl lih od pondelika 3. oktobra dalje do sobote 8. oktobra v Izložbenem oknu tvrdke Grčar In Mejač, Prešernova ulica. Nabavite si tabltcc takoj, orc(!nn poide pičla m Joga. Dobe ?§ ftgjB od. Domače vesfi (Tja Je ffla poslani udanoutBa 6rzo javka, i poslancem pa Izrečena zaupnica. " Razpisana državna služba. Razpi- ■ ■ je natečaj za mesto načelnika za zgradbo hudournikov pri generalni direkciji voda v Beogradu. Sistemizirana l-lača znaša 6000 do 7000 dinarjev s j.dajočimi dravinjskimi dokladami. mpetonti za to mesto morajo imeti lailtetno izobrazbo gozdarsko - toh-ričnn stroko in najmanj dvanajst let krošnjo je vložiti pri generalni direk-Profnje j c vi ožiti pri generalni direk-riii voda v Beogradu do konca okto-br.i. '•' Vojno ministrstvo je izdalo ukaz, b katerim se strogo zabranjuje častnikom raba nemškega, italijanskega ali madžar--l-ega jezika v zasebnem občevanju. Ukaz jn naperjen zlasti proti onim častnikom liVše avstroogrske armade, ki so bili 'joti v našo vojsk n 'i odvadili občevati krompir dnevno na Vodnikovem trgu oil pol 8. do 10. dopoldne. * Mleko za LJubljano. Mostna mlekarna prične poslovati dne 5. oktobra. Polnovredno mleko s 3-50% maščobe so bo razprodajalo sedaj v sledečih podružnicah mostno mlekarne, (ki so bile do sedaj privatne mlekarne'): Josi-pna Brožič, Pred Škofijo St. 21; Katarina Pistotnik, Pred škofijo št. 17; Katarina Kozole, Poljanska cesta št. 18; Ivana Vrh, Kopitarjeva ulica; Ana Cot-man, Gradišče št. 10; Antonija Lotrič, Sv. Florljana ulica St. 7; Marija Artl, Kolodvorska cesta št. 159; Frane Svetel, Tržaška o os ta št. 5; Josipina Eržen, Kongresni trg št. 19; Marija Meg-lič, Sodna ulica. Nove podružnice so bodo šo ustanovile. Vse stranke, ki žo-se šo vedno ] i i jo, da so jim mleko donaia v plom-tujoin jeziku. | biranili mlečnih steklenicah na dom, O. pokrajinski unmcstnlk je na lo-|mlj (0 takoj pimeno javijo na mestno ■• Belju (v Daraujn ustrelil dva jelc-1 tr2n0 nadzorstvo (magistrat) ali pa v s po trinajst roglji a- rogovju. To ro- |onj hmed podružnic mostne mlekarna v Ljubljani. Mleko so bo donašalo po želji ob vsaki uri. Vsi javni in privatni zavodi ter restavracije naj naročo mleko direktno v mostni mlekarni, Vojaška ulica Bt. 10 (pri belgijski vojašnici). Vsi pogoji glede dobavljanja se akceptirajo. * Dražje pivo. Zadruga gostilničarjev v Ljubljani poroča: Pivovarne, so baje • iv.ie. ,.e prinesel g. pokrajinski namestnik kot redek lovski plen s seboj v Ljubljano. '•' Iz naše vojne akademije. Kakor nam poroSajn iz Boograda, so bili dno 1. oktobra gojoncl vojne akademije, ki so letos abeolvirali št-idijo, imenovani za podporočnike. To je prvi razred, ki jc po v ojnl vstopil v akademijo in v katoroin sn zastopane vse jugoslovanske pokraji-i ■. Gojencev, ki zapuščalo sedaj kot pod-|. oočniki zavod, jo 217 iu siccr 128 Sr-bov, 01 Hrvatov. "0 Slovoncev, 1 čeho-•I .vaki, 1 Iius in 1 musliman, čcboslova-ki so dovršili ukaduiuijo kot gojonci svoje vlade, a ostanejo eno leto v naši vojski. Prveustvo med temi akademiki je i l nesel Slovenec Vekoslav Kolb iz Mokronogu. '■" Za gerenta okrajnega zastopa Gor- n;.i Radgona je buenova-n Jakob Zom-1 j i č, posestnik in župan v Radencih; /:i njegovega namestnika pa Anton Tr-............ posestnik v Ivanjcih. Požrtvovalen dar naših vzgojitelje Na banketu jugoslovenskih profe--:M'jev je bilo nabranih za Jugosloven--km aiciomit L-filrnr v Klikni .n Lrinr k n mog in delavstvo zopet zdatno podražilo, povišalo cene pivu v sodcih na 1100 K, v steklenicah pa na 1600 K za hektoliter, k temu pridejo šo občinski davki in dobavni stroški. Ljubljanski gostilničarji so so vsled tega zedi-nili, prodajati pivo odslej "/,« caSe po 6 kron, polliterski vrček po 8 kron, v polllterskih steklenicah pa po 11 K, po deželi bo veljalo pivo z ozirom na dovozno stroške 12 kron steklenica. * Shoda NSS, ki se je vršil v soboto v Celju, so jo udeležilo okoli 30 oseb. Poročal jo poslanec g. Braudnor. * Državno posojilo v Celju. Pri celjski podružnici ljubljanske kreditno banke je bilo dosodaj podpisanih 250,000 dinarjev državnega posojila. * Srečolov Kola Jugoslovanskih eesttr v Celju je prinesel 10.000 K čistega dobička. Polovica se porabi za nakup blaga in živil za rusko dcco v Strnišču, polovica pa za 3 dijake celjskega okraja za dva semestra. * Liga za pobijanje tuberkuloze. Ligi za pobijanje tuberkuloze — sekcija Maribor jo gospa Tea Suppanz po okrajnem skem sistemu, kakor v Rusiji in kjer to je do poslednjih dni vila rdeča zastava. Vlada je sedaj to upravo razpustila In postavila gerenta. * Železniška nesreča. Na postaji Grosuplje na Dolonjskcm se jo v nedeljo zvečer pripetila nezgoda, ki je sahtovala človeško žrtev. S tovornega vlaka, kl so je premikal na postaji, skočil je vlako-vodja Rupert Rad i o ni • da p»neso neke listine v postajno pisarno. V istem trenutku pa jo privozi! v postajo novomeški osebni vlak, ki jo Radičnika podrl na tla ter ga strašno razmcsaril; raztrgal mu je zlasti spodnji dol života ter mu popolnoma odtrgal levo roko. Bil jo na mestu mrtev. Ponesrečeni vlako vodja, ki jo stanoval v Šiški pri Ljubljani, zapušča vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. Poroča se nam, da se jo žena ponesrečenca vozila v novomeškem vlaku proti Ljubijani, ni pa zvedela na Grosupljem, kaka strašna nesreča je zadela njenoga moža. * Nesreča na Šmarni gori. Dijak Josip Tomu jo šol na šmarno goro. Podal »e jo na »Grmado*, pri plezanju »o jo pa od- Reševanje stanovanjskega vprašanja v Mariboru. Kakor po drugih mestih je tudi v Mariboru pomanjkanje stanovanj zelo občutno. Da so temu redostatku od-pomore in da se prične tudi v Mariboru z gradnjo osobito delavskih in uradniških ga uradnika. (To so bo cStraža* in »Jugoslavije* motilo, da šo dalje laže ta in obrekujeta -poleg navado stare«). " Mariborski okrajni šolski svet Ima Iv sredo ob 16 uri sojo s sledečim dnov-Kongres uradniških organizacij v j njm rodom: Namestitev 32 učiteljskih Beogradu. Slovensko osrednjo zvozo ] innjtj, razvrstitev šest šolskih ogledov in javnih nameščencev zastopajo na kon- I jmenovanjo novih učnih moči. gresu uradniških organizacij v Beogradu ! c Nov dnevnik v Mariboru. Poročaio predsednik profesor Roisner, podpred- jnam: Ta mesec prične izhajati v Muribo-tetaik Cesmk, tajnik Bekš in za šta- j ra nov dnevnik »Jugoslovenski Infor-jerako državno uslužbence Meglic. Sode- ! mator», ki ga bo izdaja! in urejeval hr-!iijejo tudi zastopniki strokovnih organi- vatski kniižcvnik M. E. Godovski in bo zuelj in sicer Spende za zemljeknjižnike, j subvencioniran od države. Tiskal so bo SeMIdenfeld za pisarniške uradnike in baje v preurejeni Ljudski tiskarni in bo "V01"?1?- Pe°Jak nižje ter Urbančič, ■ pjsau v »jugoslovanskem«, francoskem I lcplč m Otomcar za poštno uslužbence. I in nemškem jeziku. (Kaj jo na državni Sestanek ljubljanskega učiteljstva i subvenciji, treba šc poizvodoti). obrtnih nadaljevalnih šol se vrši na I. i mastni deški ljudski šoli na Ledini v sredo dne 5. oktobra ob 6. zvečer. Kdor reflektira na pouk v obrtnih nadalje-valnicah v tekočem šolskem letu, naj no manjka na tem sestanku! Javna seja trgovske in obrtniške ■zbornice v Ljubljani se vrši v četrtek, ilno 6. oktobra 1921 ob 3. popoldne (ne ob 10. dopoldne kakor prvotno pomotoma objavljeno). * Cercle francais v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže občnega zbora, ki se bo vršil z običajnim vsporedom v pondeljek, dno 10. oktobra ob 18. uri v pritličju I. državne gimnazije (Tomanova ulica). ° Zveza vojnih vdov in sirot priredi prihodnji četrtek, due 6. oktobra v Mestnem domu zabavni večer. Vspored: šaljivi prizori, šaljiva pošta, tamburaški zbor, ples itd. Za jestvino in pijačo je dobro preskrbljeno. Vstopnina znaša za osebo 2 dinarja, otroci v spremstvu staršev so vstopnino prosti. Začetek točno ob 7. uri zvečer. * Prošnje za dopotovanje Inozemskih delavcev je vlagati interesentom pri posameznih podružnicah Državne posredovalnice za dolo, ki se nahajajo v Ljublja-ui, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti in Celju (so otvori v kratkem), te jih pa vodijo potem daljo. V prošnjah, ki morajo biti zadostno kolkovane, je točno navesti ime In naslov vsake dolavnc moči, ki jo kdo v eli dobiti iz inozemstva. fJ Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da se vrši prihodna javna seja v ; redo dne 5. oktobra t, 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dajo članom dnevno od 18. do 20. uro informacijo Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. * Krompir stalno na trgu. Za stranko, ki kupujejo manjše mnžine krompirja, do 10 kg, so bo mprorlajal glavarju dr. Lanjšlcu naklonila zuaton j trgala skala ii Tome jo padel po pečinah, prispevek 10.000 kron. ;Pri padcu se je potolkcel po glavi, ži- * Zaupnica. Ormoško učitoljsko dru- j votu in zlomil še levo roko. štvo jo izreklo gospodu dr. O. Pirkmaier- I <■ Nesreča v rudniku. Josip Povšo je ju. vodji ptujskega okrajnoga glavarstva, j bil zaposlen v H častniškem rudniku pri svojo popolno zaupanje in obsodilo na- j zažiganju miu. Vsled predčasno cksplo-pado poslanca Brandnerja in raznih čas- ; z|jo ga je močno poškodovalo no glavi In nikar.-kih dopisov na imenovanega nc- rokah. umorno in nesebično delavnega narodne- j * Pe6 ^ popade, y Mariboru dijaka Mirka Ebnorja in še več drugih oseb. Policija je psa ubila. * Zagonetni skok. Josip Rozina, pna-žilec orodja pri «Slonu», jc v nedeljo ponoči na trgu Tabor raz okna neke hišo tor si pri padju z vil levo nogo v členku. Kako jo zašel tja in kaj je delal tam. ni znaio. * Spodrsnilo mu Je. Alojzij Lavrič, posestnikov sin iz Travnika pri Laškem potoku doma, je v sobi padel iu si pri padcu zlomil levo nogo. 4 Nesrečen padec. Vladislav Hribar, dijak se jo hotel v šoli nekemu součencu umakniti s poti, v tem pa mu je spodrs-uilo, da jo padel in si pri padcu zlomil levo roko. 6 Nezgoda. Franc Novak hlapec pri Antonu Volti na Dunajski costi v Ljubljani je nosil vreče pri tem pa mn je padla ena vreča na levo nogo in mu jo zlomila. * Pretep na veselici mariborske požar- I™: ne brambe. Na nedeljski veselici maribor-ske požarne hrambo v Gootzovi dvorani, ki jo imela popolnoma nemški značaj, jc prišlo okoli polnoči med Nemci in Slovenci do prerekanja, iz katerega so je razvil pretep. Poseči je morala vmes policija, ki je preprečila večjo izgrede. trozid*, ki je imela piotcčono soboto svoj občni zbor. Mostni arhitekt Scbel je obrazložil program družbe, ki je — kakor poroča »Tabor* — že pričela z izdelovanjem stavbenega materljala ter prično v kratkem tudi z gradnjo hiš samih. Po njegovem zagotovilu se bo postavilo do jesoni prihodnjega leta do 50 stanovanjskih hiš, s čemer bo stanovanjska boga v Mariboru povoljno rešena. Hiše so bodo gradile iz umetnih votlih kamnov «Pax». Ker bo ves material žo poproj za vsako hišo pripravljen, bo šlo dolo hitro izpod rok. Gradile so bodo hiše od enodružinsko do hiše s štirimi nadstropji in šestimi stanovanji te> bodo sorazmerno s tem stalo od 200.000 do 1,200.000 K. Dražba so bo razširila tudi v dražbo za gradnjo delavskih in uradniških hiš na amortizacijo. Stavka mariborskih mesarjev. Mariborski mesarji nameravajo v sredo bfco-piti v stavko, ako jim občinsko sodišče za pobijanje draginjo do takrat no dovoli povišanje cene govedini na 30 K za kg. * ICmetski tabor v Žalcu. V nedeljo se jo vršil v Žalcu tabor Samostojne kmetijske stranko, katerega eo jo udeležil tudi minister g. Pucilj z dvema srbskima radikalnima poslancema, ki so bili sprejeti pri prihodu z godbo na čelu. Na kolodvoru je pozdravil visoko gosto predsednik krajevne organizacije Piki, pred občinsko hišo pa župan Vabič. Odzdravil jo minister Pucelj. Nato se jo vršil po trgu obhod, ki se je ustavil pri hmoljar-ni, kjer se jo vršilo zborovanjo, ki so ga je udeležilo okoli 1500 kmetov, Zboru je predsedoval g Piki, govorili pa so: minister Pucelj, poslanci Urok, Drofenlk in Mnooljn ln oba srbska poslanca. Kra- I POSKUSEN ROPARSKI UMOR. Dne 1. oktobra je prišel k nataka.r-skemu vajencu Josipu Koncu v ka varni »Prešeren-- v Celju zlatarski pomočnik Frane Kager in ga povabil na grad, češ da na tamkajšnji gostiji s postrežbo zasluži lahko 200 kron. Ker je bil Konec prosi,, jo Bel s Kagerjem takoj na grad. kjer pa ni bilo nobenih gostov. Kager ga je nato zvabil proti prvi vili v Liscah, na potu pa je ustrelil nanj, ne da hi ga, zadel. Konec je pričel bežati in klicati na pomoč. Kager je oddal nato šo dva strela. Konec je, ranjen v nogo, padel in se zvrnil po bregu v dolino. Kagor ga je pričel nato daviti in tolči s samokresom po glavi. Medtem je prišla iz vile neka ženska, katero se je napadalec očividno ustrašil. Pričel je prositi Konca, naj ga ne izda in mu je obljubil za to 10.000 kron. Spremil gu je celo v vilo, kjer si je Kouec iz pral rano. Redar je odvedel oba na policijo, kjer je Kag«r ejKičetka tajil, končno i» vendar priznal svoj zločin. Izgovarjal se je, da, je bil v veiiki denarni stiski in da jo hotel Konca s streljanjem samo prestrašiti in mu vzeti vsaj 150 kron. Kager je bil oddan v zapore okrožnega so-diSfn. DAVEK NA POSLOVNI PROMET. Davku ua poslovni promet le podvržen vas promet i blagom, kakor tudi osebne storitve, kl se Izvršilo proti odškodnini, ter promet pri koinisiiskih poslih. Kot promet z blagom v zmislu tega zakona se no smatra samo promet s premičnimi rečmi. V to kategorijo spada tudi promet z elektriko, plinom, vodo itd. Prometni davek su plača tudi za vse pravice, kl so predmet pravnega prometa ter predstavljajo ekonomske imovino n. pr. avtorske pravice, žige, vzorce, mo-j dele, izkoriščanje vodnih sil, osebne pra-j vice, kakor koncesije, licence, obrtna do-! volila itd. Davek na poslovni promet se ne plačuje pri uvozu in izvozu. Nepremičnine in vse pravice do nepremičnin se ne štejeio med stvari, katerih promet ali prenos jo zavezan temu davku. Za storitve, katerih promet le zavezan davku na poslovni protnet, sc smatrajo: Vsi posli, kl so vrše v obliki samostojnega poklica, zlasti obrtno in industrijsko izdelovanje, prevoz ln prenos oseb in blaga, bančni posli depozitov ln satov, železniške iu druge garderobe, uporaba pllnomcrov, vodomerov, električnih števcev in podobno, podjetniški in inštalaterski posli, potem samostojne Iu svobodne profcsljc jodvetniki, notarji, zdravniki, babicc, veterinarji, inženjerji, geometri, posredniki itd.], zasebne šole (glasbene, šole za učenje jezikov, plesne šole), hotelirski posli, penzljonatl, sanatorijl, brivnice ter podobno. Ta davek morajo plačevati vse pravne in fizične osebe, ki se po poslu al! poklicu bavijo s samostojno delavnostjo, združeno i dohodki, in sicer ako Izvršujejo tak promet brez obratovallšč pač pa da Imajo oni ali njihovi zastopniki stalen sedež ali bivališče v državi. Iz vsega tega sc vidi, da so obvezani plačevati davek na poslovni promet predvsem vsi trgovci na drobno alt debelo, bodisi da imajo prodajalno ali pa nc, ter obrtniki vseli strok, bodisi da Imaio dclavnico ali pa ne lu končno vsi, ki se bavijo s takozvanhni prostimi poklici, kakor zdravniki, odvetniki, notarli itd. Davka pa ne plačajo obrtniki, ki se bavijo z izdelavo proizvodov liišne industrije. kolikor se bavijo z njimi izključno rodbinski člani brez pomočnikov in pa promet malih obrtnikov, kl ga opravljajo poklicno z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema. Razven države (glede državnih podjetij) ne plačajo davka tudi Javna samoupravna telesa za svoja podjetja, kakor klavnice, plinarne, elektrarne, vodovode itd. Nadalje so oproščeni tega davka slikarji, kiparji, skladatelji lu književniki, glede prometa svojih izvirnih umetniških in znanstvenih proizvodov. Tudi kmetovalci nc plačajo poslovnega davka glede prometa s svojimi lastnimi pridelki. Ako proda kmet svoje sadje, žito Itd. ne plača tega davka. Ako sc vzamejo nepremičnine ali njih pravice v zakup ali najem, se ta davek nc plača. Pač pa se mora plačati, ako se vzamejo opremljeni prostori v najem. Promet z vsemi predmeti državnih monopolov jc prost tega davka, ravnotuko osebni ali blagovni promet na železnici, parnikih ali tramvaju. Lekarne ne plačajo poslovnega davka za prodajo onih zdravil, kl j gredo ua račun bolniških blagajn, oziroma sličnih društev. Končno je oproščen tega davka promet z denarnimi terjatvami, kakor z devizami, čeki, mcnicaml itd., potem promet z vrednostnimi papirji, bankovci, papirnatim dcnarlem vseh vrst kakor tudi glede vseh vrst denarnih vlog in denarnega kredita. Vsi davčni obvczancl, kl plačujejo prfdobtii-no, morajo voditi knjigo rodajah blag.i lir. odprcinljo odpadajoči Letošuja sladkorni i kampan ja v Jn-gcslavljl jo žo začela. l')ne Tt. oktobri postav-, beograjska sladliorna tvo u:.ia že evrjo prve proizvodo ua. tržišče. Vlač-ma se, da sladkor ne bo :Kal pr:ku -!.; K •/:» kg Kakovost letošnjo sladkorne po-.« izboroa, <*= Izvoz svinj h Klrblje v Nemčije. Frankhtrter Zoitungv. poroča: Po nol.i državni pogodbi dobj.vlja Srbija svinje za klanjo Nemčiji, namreč severni Nemčiji. Dnevno ilosp« v Passan 800 do It««' komadov. « Kdaj bo konferenca v Portorose? Iz Trsta poročajo, da sr, gospodarska, kon-forenca v Portoroso etkliče v. prvih dneh' toga mescca. = Nezaposlenost v Italiji zavzema ta ko dimenzije, da je Bonomi lijavll, da bo vlada votimlii e». 1 mlbjardo lir n omejovanjo brezposelnosti. — Cirkulacija bankovcev v Češkoslovaški. Po bančnom Izkazu od 23. septom brn so je znižala množina bankovcov v prometu v CSR od 15. do 23, septembra od 11„253,828.000 Kč na U,,138,074.01« čeških kron. češki vzorčni vlak za Bulkan odhaja s praškega vzorčnoga sejma dne Ki, oktobra s holešoviSkcga kolodvora. češki bmeljski trg. Iz Zatca poročajo r, dno 29. septombra: HmeljBka kupčija je znatno oživela. Ceno: za prvo vre -no blago 6000 do Zvišanje cen v nemški električni im dustriji. Kakor poroča »Frankfurter Zoi-tungf. so so s 1. oktobrom zvišali dra ginjski pribitki za elektromotore, trans-fonnalore In drugo električne stroje od 420 na 450 odstotkov. — Nemški luneljskl trg. Iz Nurnbotgn poročajo z dno 2!>. septembra: Živahn" nakupovanje hmelja. Ceno za lotošnjl hmelj 7000 do 8000 mark za 50 kg po kakovosti. Lanski hmolj so je nakupov a t po 2500 do 5000 mark za 50 kg po kakovosti. Ceno so torej precej narastlo. -= Ruska džavna banka. -.'Havas- po-roča iz Holsingforta, da jo sovjetska vlada sklenila, osnovati državno banko, — Zboljšanje na ameriških železnih in Jeklenih tržiščih. Strokovni list »Iron Age» poroča, d,i se na ameriških tržiščih jekla in železa kažejo znaki zboljšanja. Ceno pločovini so se zvišalo. Ceno tračnicam so čvrstejše. Obrali delajo s 70ckI-stotno proizvodno možnostjo. Poprašovm nje po surovem železu jo oživelo iu pride do prejšnjih kupčijskih zaključkov. Vremensko poročilo .Ljubljana 306 m nad morjom. niega. Davek na poslovni promet znaša en odstotek vsote, ki se Je prejela za prodano blago ali za Izvršeno delo. Finančni minister pa mora odrediti s pravilnikom, da sc v nekaterih slučajih plača ta davek pavšalno, namesto v vsakem posameznem slučaju po en odstotek. Finančni minister sc le poshtžil tc pravice in odredil, da Imalo plačevati ta davek pavšalno krošnjavi, poulični prodajalci, maserji In izvoščki z enim, največ dvema konjima, nosači ali težaki ter čistilci obuvala iu podobni. Davek na poslovni promet se Ima redno plačevati od 1. oktobra t. I. dalje. Za preteklost Se določeno, da morajo obrati, ki plačujejo davek na poslovni promet v izincrl pridobnlne, plačati ta davek za čas od 1. iullja 1020. do 30. septembra 1921. po do sedaj obstoječih predpisih. Predpisani davek zapade v plačilo 1. decembra 1521. in so bo po preteku tega roka, če bo treba, prisilno iztirjal. Nadalje bodo davčna oblastva pozvala denarne zavode in delniške družbe, naj plačajo tekom 14 dni davek na poslovni promet še od ene četrtine kosmatega donosa denarnih poslov v letu 1920. in po prvih petih dne', prihodnjega četrtletij, to jc po 15. oktobru t. I. Dan fj lili S :g i iS .1 *2 'S°i ; g-oltn | E s S l® ■•! 3 iH j I b Votrovi ' Nebo S 3. okt. 7. 14. 21. I. 73!'"8 4-8 brez rotrs megla 738'4,21-2 al. jvzp p. obl. 739-614-4 sl. svzh jasno Srednja včerajčnja temperatura 10'1, nor malna 12'5. Vremenska napoved: lepo, hladno vreme Solnce vzhaja ob 6-03, zahaja ob 17-0il Odgovorni urednik Vit. F. Jelene, lastnik in izdajatelj Konzord« .Jutra". trtmsVdffliatoren Dr, fec&u \ Blan Vidmar. ordentl IProfaesor der Unlvereltat Ljubljana, Dkaktor d«' J lasehinenfabrikrn und t^ffcsereien A. (5. Ljubljana.). Delo našega i rojaka dr. Milana Vidmarja je izšlo letošnje leto v aiani ttmstveni zalosbi Juliue Springer Berlin. Kakor smo že pisali je g. dr. M. Vidmar strokovr\jak m elektrotehničnem polju, posel 5no pa v izdelovanju električnih trana format,orjev; v Ljubljani vodi tvora leo »Transformator*, ki izdolujo kot s voj specialni proizvod električno transfc irmatorje in bo še tekom tega leta, r azširila svoj delokrog na različne elektrotehnične aparate in priprave. Da jc knjiga * Die Transformatoren* prvovrstno delo y svetovni literaturi le stroke, nam dokazujejo sledeh kritike: Ing. Artur Palme, strokovnjak za wadbo transformaitorjov v tovarni General Electric v Pilttsfieldu Amerika pi-> 7,2. ure popoldne, v nedeljo pa od 9. tlo 12. nre opoldne. r 1«73 tftjto posebnih obvestil. Jojs 2nidarfič r*}vttfer u kabinetu ministrstva fmaneijt J-ulka Modi* poročena J. oktobra IStt Jjaegratl lakovo ne Jjtokah Morska trava (afrik) ua modroec, na debelo in najceneje pri :r & Ktunn.. Uubljaita, Ulaltnua ul. IZ. Hiša na Glincah št. 37 ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pripravna za vs^ko podjetje, ae proda. Več se izv4 istotam pri lastniku Trlbuču. 1547 3—3 Te dni izide nova številka »NJIVE"! vse neuporabne zlate predmete: verižice, prstan«, obeske, sapestnloe, uhane Itd., kateri predmeti Vam leže doma in jih 1170 ne noBite 20—19 tVFdkl F. ČUDEN trgovina nr, zlatnine ln sr.brnlne, Ljubljana, Preiernova nI. 1. Sprejme se prodajalko iir,n5 Sprejmem izvežbanega t trgovino z mešanim blagom, oziroma spe-,.urijo iu deželnimi pridelki, ki je vajena vsaj nekoliko knjigovodstva ali ima veselje n istega priučiti. Mora biti že starejša j moč. Hrano in stanovanje ima v hiši. Služba i je samostojna iu ue težka. Plača po dogo-1 rorij. Nastop takoj sli keEneje. Vpraša sc., Nastop takoj. Plača po dogovoru, pri tvrdki Hrast ln drug, LJubljana 7. Q|. pran Kjoar( odvetnik, Kozje. Stavblnska parcela na vogalu Kealjeve ceste in Komenskega nliee, nasproti šoli vadniee, s poslopjem zdaj štev. 20 se d« s 1. januarjem 1922 ▼ najem, ovent. ee tndi proda. Pripravna. za obrt, trgovino, za skladišče, kjer eo tndi lahko lastnik udeleži kot družbenik. | Sprejmo ae v trajno delo lzvežbanl """ mizarski pomočniki. --------------^: jjrsna ;n snovanje r hiši ali izven hiše. " I Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 1563 6-6 Naivetia izbira finih čeških nogavic in pletenin. 900 108 C. J. HHNANN Mestni trg 8. s solicitatorja. Odvetnik dr. Fran Kloar otveri s 5. oktobrom 192f odvetniško pisarno v Kozjem. 1606 2-2 Naročajte dnevnik „Jutro"! Flavžni Ms (Sliiilohle) Iščem čevljarskega pomočnika boljšo moč sa takojšen nastop. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Matej Stražar, čevljarski mojster, Domžale 50. noti a—« Telefon 68. 1641 (nemško blago) oddaja samo cele vagone Telefon 68, A. Tonek in drug, Maribor. 1&35 Prazne ln rabljen. 30—14 vreče (diakova) Fižol: v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIR C, Kranj. Kupuje suhe gobe, fižol, brinievo olie. Telefon int. št. 9, Kranj. 10 vagonov zdravega, trpežnega krompirja, 5 vagonov zimskega sadja, , , 2 vagona la namiznega kostanja (maroni) je oddati po najnižjih cenah pri OSKARJU MOSES, Ptuj, telefon št. 38. ie« 2-1 ribnioan, gobe mandalon, prepeličar (koks), snhe kupuje in plača najvišje dnevne oene Kmet & Komp. 1484 10-10 Ljubljana, Gospoaveteka oesta 8. Prosimo za ponndbe. Zanesljive zastopnike za prodajo prvovrstnih vin, lastuega pridelka, iz krajev Maribor, Ljutomer, Haloz, Pekre, iS6e Kletarska zadruga, r. z. z o. z. v Mariboru, Cankarjeva ulica 1. 1644 2-2 PlL E iz prvovrstnega materiala vseh vrst in v vsaki množini najmodernejše urejena prva tovarna ie vrste v Jugoslaviji KOLENG BRATA Mirna, DoSenšsfco. Prevzamejo se tudi stare pile v novo nasekanje. Cena smerne! ihm 3-1 Izvršitev točna! oUutnu perajM stavbeni tožene* Ljubljana HOtoteva nliea R.-7. Speciielo. stavbeno n btkmA., — m TOtina ifrad] Izraba vodnih «11. Telinična pisarna diplom, inž. Milosavljeviča in Popovlča, prejšnjih načelnikov Ministrstva, išče zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tndi v komisijsko prodajo en gros. — Kataloge, vzorce in pogoje je poslati: Kotorska ulica 57, Beograd- 1601 o—o kupite najceneje in najaolidneje obleke za gospode in dečke ter vse krojaške potrebščine px>i tvrdki IVAN MASTNAK, Celje Kralja Petra oesta Stev. 31. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame. Istotam izdelovanje oblek, po najnovejši modi. Kapital:K20,000.0001 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA ltoe^K6>ooyo° podružnice; novo mesto in rakek LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA 5T.1 lzv"žuje vse bawčwe tbahsakcije naikulantneje ' DENARNE VLOGE - NAKUP TN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTPB - AKREDITIVI - BORZA m 26