;Štev, 34* ■

LienZj, sobota 23.februarja 1946.'

leto 2,

• r -
«■■1 >.

Po zunanjih videzih je politično življenje Belgije po osvo-

•boditvi kazalo znake, dinastičnih težkoč, Vprašanje je bilo: za ali
■ proti kralju Leopoldu II...

Belgija je stopila'v vojno"in izšla iz nje z vlado narodne
■koalicije*canski  socd jalisti, socijalisti in liberalci so. si v

tem razdob;
■ raci ‘brez;.

:  armade in

'ga

.ili ho.
vo jaš.k-

.j težave kakor pa oh

last

bil

položaja pristal

za¬

ide 'J:

am postal vojni ujetnik, Vlada,

na

ki

;c ,

i e
u ^

'■<  O. i

O U

stalis6 e

cl.u.i  pozneje, 19'
Poslala

v začetku označila njegov sklep kot

kupit ulaol jo
je .na.Ivz

W * r ■>
- V ^b- L

j s k '

ezala v

dva ji

rod

junija 1940, pa je radikalno spremenila - s.v o j e
rje  ujetemu kralju izjavo zvestobe in pozvala na-
na ‘»'misel združitve okrog kralja".

Prvi korak koalicijske vlade Van Aekerja (socijalista) po

osvoboditvi je

v. •;

■ J.

pozdravni manifest v imenu naroda kralju, ki so

‘,ga bili Amer.ikanci rešili ujetništva v Sankt Wolfgangu, na Solnogra-
; skem. Kralj bi bil na .ta pozdrav najboTje odgovoril, če .bi takoj
: z letalo.m odpotoval, v Brtissel. Leopold pa je bil zaradi ujetništva
občutno'izčrpan in.je dal prednost oddihu pod Schafbergom. Abersko
■jezero ima sicer pravljično okolico, toda bolje bi bilo za kralja,
še bi ga na nosilih nesli.v Belgijo. -

S svojim sklepom je Leopold nesoglasjem, ki so ga še od
prej' lošila od levičarskih državnikov, dal šaša, da so spet^prišla
na dan. Ko je nato Van Acker izjavil, da se kralj iz političnih in
osebnih razlogov noše vrniti, je kralj to zanikal, katoličani so
izstopili iz • vlade in kriza je bila tu.

Kar se tiše vprašanja dinastije, so stranke šle v volilni
boj s sledešimi gesli: krššanski socijalisti: "Živel kralj!" - So¬
cijalisti: "Odpoved v korist mladega princa Baudoina"; liberalci.-
. cpafavijjvos "Kralj ne bi smel delati težav"; komunisti: "Bol s kra¬
ljem!"

■ Tega vprašanja pa pri nedeljskih volitvah niso rešili.Ka¬

toličani imajo sicer v senatu en glas veš kot vse druge stranke sku¬
haj (38 i37) f  v parlamentu pa'so z 91 J. 111 glasov v manjšini - če«
prav predstavljajo najmošnejšo stranko... Verjetno bo treba ljudskega
glasovanja, ki naj odloši glede' kralja. Premoč koalicije levičarjev
in liberalnega centruma pa je sploh vprašanje; vsekakor pa bi.bila
prešibka, da bi mogla odločiti o ustavnem vprašanju, pa tudi preveč
raznolika, da bi mogla vsiliti enotnemu katoliškemu bloku kako re¬
šitev - ne da bi prišla v nasprotje s pravili demokratične "faig* "
igre.

Kar je za splošne tendence Evrope 'tipičnega v belgijskih
Volitvah - in gotovo tudi važnejše kakor pa stališče- do vprašanja
dinastije - so politično socijalni programi. V belgijskem ogledalu
vidimo potrditev razvoja - ki ga opazimo v manj jasnih in manj raz¬
ločnih oblikah tudi v Avstriji, kljub dolgoletnemu nacional-socija-
lističnemu duhovnemu izoliranju - razvoja, ki je značilen za vso

Evropo, koosr

o

'Ličan

•v gospelarsl’

iO  V

adpostavke demokracije zapadnoga tipa. Kato«
'em razvoju postali bolj sooijalistiipoi' , so- ■■
legiji bfcslj katoliški in človečansr.i, ^sekako^
30 tiče duhovnega svetovnega oazora,

r  B,

sploh

mar k

vo.] i

go;

podarski doktrini p*

i UCcjL.

ne več to-

f^UlijUANA

m

S tem. nočemo., samo 'na kratko omeniti to posebno važno sku-


V

■•Štev* 34

Domači glasovi, 23.II.1S46. ----Str.2.

L'.’ - ’ . * ' ■ ' % ’ '

Vfe rai^vedjcl vladnega-sodelovanja krščanskih, socijalistoV' in sool-
;^al4tlt0Y T3el^i,1i kar 1)1 bilo vsekakor - zabeljeno za blagostanje
.državni od  49. februarja 1946).

V

J

, Gl a s i 1 o s o c i j a 1.1. s t i 6 n

D

ZCM

stranke' za Zgornjo Avstrijsko

9/Id.nZer Tagblatt, ! ;S: je posebni odhar. aisriške. vojaške vlade ukinil

za nedoločen cas

7. februarja "Do
pisal glavni urd
redbe ameriške
/prepovedano širit
bor, amer.vo j * upr
"Naj bo

V sr o:
rei Avf
ti k dr <
v o j a 3 ks
■iti' .narc
prave j-
cilj
«vr. 'i

v U

:  ukinitve
; tri jel- “■ dob
Oberh.ixr.mer M
v'la d e . št
dno stne

uvodni članek
i kulturni, N

tega

■aoi n

c at

opisa. od.

?  ' ki ga je na-

0 lan ek pr e d s tali j a 'kr f i i ev c d -
evhl.G, po kateri je j Vsem časopisom
ideje in pan-germahizem, Posebni od-
lovil s.

6Panka kakršenkoli in naj je karkoli.

.. C. Vi ^ i' v *

■3-a e tanna kakršenkoli

Članka, njegov 'učinek je v nasprotju s

Zaradi tega

dalo pobudo za ob p v , , „ w  .

.cilji. zasedbenih si.V in z. interesi avstrijske lirzave,
je do nadaljnega izdajanje tega'lista ustavi jeno."

Nekateri dunajski časopisi so zaradi tega članka napadli
"linzer Tagb2.att".i. Centralne glasilo socijalistične stranke "Ar-
beiter -zeitung", ki izhaja na Dunaju, je zapisal, da članek, ki je
bil objavljen v "Linzer Tagblatt", ne predstavlja pojmovanja soci-
jalistične stranke..(Salzburger Nachrichten od 19.februarja 1946).

IZ MISIJONSKEGA SVITA. Iz
Jave je dospelo poročilo, da so
indonezijski ekstremisti l.nov.
1945 v Magelandu na Javi ubili
8 jezujitov - misijonarjev, 15
duhovnikov, 2 sholastika in ene/**-
ga misijonskega brata.

V AFRIKI so misijoni zelo
napredovali. Točnih podatkov če
ni._Do zdaj je znano, da je šte¬
vilo vernikov v belgijskem Kongu
med,vojno zraslo za 600.000..Tako
šteje ta dežela 360.000 gorečih
vernikov. Katehumeni niso všteti.
Ali drugače: vsak tretji domačin
je katoličan.(Fides).

IZ SLOVENIJE. - V Sloveniji
je. popolnoma porušenih.108 šol.
zgradb, ki se jih sploh ne iz¬
plača več obnavljati, 170 zgradb
■je takih, ki potrebujejo popolne
obnove, manjših popravil pa je
potrebno 616 šol. stavb. Za ce¬
lotno obnovo, vseh šolskih poslo¬
pij bi bilo potrebno 462 milijo¬
nov din.Skoda na uničenem .šol,
pohištvu.je cenjena pa 32,187000
din, na učilih, knji Črnicah in
instalacijah na 74 milijonov din,
vse računano v predvcginih dinar¬
jih.

VELIKE TEŽAVE povzroča
vprašanje ureditve visokošolskih
do-rnov,. Trosilo e v je zelo veliko.,

• c’"-*- M  , \

vojske popolnoma brez sredstev,
domov pa je malo. Oražnov dom je
.namenjen v prvi vrsti me.dicincem
Akademski kolegij je popolnoma
neuporaben zaradi eksplozije na
ljubljanskem kolodvoru. Za aka-
demičarke sta na razpolago Dom
visokošolk in tkzv.Cirilov dom.

V vseh teh. domovih je komaj 150
mest.Akademska menza se organizi¬
ra v šent-peterski vojašnici« V
njej se bo hranilo do 500 akade¬
mikov .

V Zagrebu snujejo Slovenski
akademski dom z menzo. Min.za' pro¬
sveto je v ta namen dalo večjo
podporo. Tu računajo, da bo mo¬
glo biti vmeščenih okoli-330 aka¬
demikov. .

. KRŠČANSKI DELAVCI NA HOLAND¬
SKEM. Sindikati krščanskih holand¬
skih delavcev so pod predsedstvom
A.C. Bruijna imeli svoj prvi na¬
rodni kongres. Nadškof-iz Utrechta
msgr.De Jong^je pohvalil pogumno
delovanje krščanskih delavskih
strokovnih zvez v obrambi verske f
državljanske in poklicne svobode
zoper nacistično ci&silje. Predsed¬
nik Brui j n je nagic eil, da so ;
krščanski sindikati dosegli že
9 3 fr  svojega predvojnega stanja v
članstvu. Od konca vojne pa. do
zdaj je število članstva naraslo
članov, ' . .

^ -——y

9

\