№S0K0UC| НК СОКОЛИЋ'§ Г7: - -1 »J. М± 1. V Ljubljani, januar 1923. DR. J B.: Klic novega leta. lisoko v stolpu bije ura polnoči. V temno noč gre preko vasi in mest, preko dežel in morja jasen glas zvona. Glas zatone v daljavah, z zadnjim glasom zatone tudi zadnji trenutek starega leta. V večnost je šlo staro leto, odkoder ni povratka. Tisoč let je že šlo pred njim, tisoč jih bo še šlo za njim. Tisoče let so živeli ljudje pred nami, tisoče let bodo živeli za nami. Vse izginja, ostaja samo to, kar človek ustvari: dobro in zlo, ljubezen in so- vraštvo. Z dobrim in zlom, z ljubeznijo in sovraštvom, živi narod, ki gre preko tisočletja let in preko življenskih dni posameznih ljudi, narod, ki je in ki živi v bogastvu ali siromaštvu, v ljubezni ali sovraštvu, so ga pač ustvarili in vzgojili njegovi ljudje, posamezni člani večen kakor naroda. / Ljubezen gradi, sovraštvo podira. Ljubezen je kakor vihar, ki plane od nekod in vzdigne morja, da zašume in zabuče, ona je kakor solnce, ki se zjutraj razlije preko polj, travnikov in vasi in razvname duše, da ne klonejo k tlom, ampak zahrepene in zahočejo kvišku. Ljubezen je vseoživljajoča sila. Sokolstvo je organizacija ljubezni. Njegovo sveto pismo se začenja z besedami o bratstvu, poje slavo in čast bratski ljubezni in konča z veliko prerokbo, da odrešenje človeštva leži samo v onih dušah, ki so od vrha do dna napolnjene s čisto studenčnico ljubezni, bratstva in enakosti. Sokolski nauk se zaveda, da ne izginja, da izginjajo leta, da umirajo ljudje, da pa večno ostane samo narod. Ta narod je treba pripeljati na bele ceste, ki gredo skozi svetle vasi, v katerih na oknih cvete nageljnov cvet in v katerih se širi rožmarinov duh. Da narod ostane večno živ, mu je treba sil, ki nikdar ne omagajo in so nepremagljive — sil ljubezni, bratstva in enakosti. Vi sokoliči mladi, katerih vas je poln log in gaj, ki zajemate kamenčke iz čistih voda, ki po gozdih zasledujete ptičev spev in ki po poljih uhajate za metulji, Vi ste vez, ki £re iz stoletja v stoletje, Vi ste nit med sedanjostjo in bodočnostjo, vi spajate stara in nova leta v en veliki dan hotenja in življenja, vi razsvetljujete noč teme, da je od jutra do jutra en sam jasen dan. Vam, sokoliči mladi, ki gnezdite s svojimi dušami visoko v jasnili gorah, kamor ne sega strup sovraštva in blato dobičkaželjnosti, vam zveni najglasnejši kilic novega leta: nasrkajte se v višavah vriskajočih pesmi, nagromadite kamenčke iz čistih voda, svoje duše okrasite z nageljnovimi cvetovi, iz vaših src naj požene rožmarinov vrh in tako bogati planite med narod svoj, da bo ljubezni prožet in da na njegovih njivah vzraste eno samo drevo sokolske enakosti, bratstva in ljubezm. da se bo v senci tega drevesa senčil narod naš dolga stoletja v večni čas. Ti dekletce kratkokrilo, ko boš po cesti šlo in boš videlo in srečavalo dekletca v žalosti in siromaštvu, pojdi in pristopi k njim in stori sokolsko delo: otri solze in daj jim kruha na dolgo pot trpljenja, da bo tudi žalostnim in ubogim zasijala zarja srečnih dni. Ti fantiček, mladi Sokolič, ki s svojo dušo polniš hrib in gaj, ozri se okoli sebe in videl boš. da Tvoji bratci hodijo s sklonjeno glavo, bledimi lici in z očmi brez ognja. Pristopi tudi ti k njim in stori sokolsko delo: dvigni jim pogled v višave, da se solnce razlije po njih upadlih licih, da se bo sila razmajala v njih žilah in da bodo s Teboj vred planili k svetemu sokolskemu delu: k širjenju enakosti, bratstva in ljubezni. Sokolstvo je velika organizacija ljubezni. Živa sila te ljubezni, si Ti nas sokolski naraščaj. Plemenitost Tvojih duš je tekočina, ki se bo razlila med narod, da bo šel večno mlad iz stoletja v stoletje. Bog stvarnik ljubezni, enakosti in braostva — pa je zdravje. Zdravje je vir vsega hotenja in ustvarjanja v novem letu in v vseh bodočih letih. Zato vam kliče novo leto: ohranite zdravje, širite svoja prsa, da bo udar vaših rok silnejši, in korak vaših nog hitrejši in trdnejš Da bi nam dal ljubezni in zdravje, to srečo želimo vam in vsem nam! Ta klic zveni iz vseh dni novega leta in iz vseh let bodočih vekov. Sreča naša je v vas. Delite jo razkošno, ker narod je še ubog in slab. Dajte, da bo živel v ljubezni in zdravju, da bo živel večno. Велимир Поповић: Летовање на Бледу. оји драги Соколићи схва.тиће одмах. с каквим гмо нестрпљењем очекивали дан, х;ада ћемо наиустити велику вароптку жегу и н.ену пра-шину. Схватиће одмах, с колико смо пријатно-сти и слатког заноса ирелиставали у мислима тај нови nam живот: у хладу, у зеленилу, у мирису четинара, крај тихог, топлог и плавог Бледског језера. II ми смо се одиста оД срца радовал1Г. Мамила нас je красна и прелепа Словеначка, Пнтересовао. нас je живот наших малих Сло-венаца; Oirajao нас je први Југословена;п Соколски Слет. ИзглеДало нам je н сувише кратко време од четрдесет и пет дана, да све ово видимо, да све ог.о осетимо. Taj прелаз: из велвко-варошког задаха и занаре, из нечега тромог, леног и старачког, у свежину. у бујност, у младу и мирисаву природу, чинио нас je нестрпљивим, и ми смо почели бројати часове, када ћемо сести у воз. Торбипе су одавно већ набрекле. У њима je пуио ствари: ту je иово рубље, здрава обућа, топао капут, п]>ибор за обућу, прибор за •зубе, убрус, саиун, марамица, игла, конац, нож, виљушка, ложида, тањир, лонче, чаша и још других ситница. Најзад, ево нас у возу. Ту cv родитељи, ту познаници, ту-Соколн, ту Гоколице. Сви су оии доптли. да нас поздраве, и да нам пожеле при-јатан провод. Њдховим поздравима и клицању нема краја, a наша ве-селост и песма све то надмашује. Кренули смо увече брзим возом, те с тога прохујасмо кроз рав:т <Ј])ем и питому Славонију и невидећи их. Тек код Сиска, када je дан освануо, почесмо да разгледамо лепу Хрватску. Њена обрађена поља, љеиа чиста имања, лепе сеоске куће, здрав л имућан народ, све нас je то интересовало и радовало, поредећи често рад нашег сељака оа овим из ових крајева. Бројали смо станице, читали називе написапе латшшцом и ћири-лидом, a готово свуда, где нам се год дала ирилика, разговарали смо с народом. Њих je интересовала ова весела и шарена група, и дивили су се када смо им рекли да идемо на Блед да проведемо месец и no дана под шаторима. Велики теретни вагон. прикачен одмах до ова два наша. био je лрелун увијених шатора, поређаних кревета, пуних бала, покривача, мотака великих и дебелих. a све то, цео тај дугачки вагон, покривала je једна огромна зелена цирада. Средина вагона била je чиста — праз-na, ту су били спроводници и чувари ствари, naiiiii Соколићи. Посматрајући више пута ту њихову чудовату кућу, у којој се могло лепо одмарати na дебелим балама, многи су им Соколићи зави-дели, и када би се воз на ио којој станитш дуже задржао, ускакивали иу многи у ту »чергарску кућу« да виде шта им раде браћа чувари. A ови су се увек лепо забављали. У гостима су им бнле често и Соко-лице, те je у толико било више ura ia, гмеха и нгара. Ушли смо у Словеначку. Ona je још лепша, још чистија н срећ-нија. Што се воз вишс удаљавао од Љубљане, ми смо све више љу-бопитљивији бшш: Леиота природе свр г.ећа; Пропланци, ливаде, бистри поточићи, разне творнице, богата ношња словеначког народа, еве нас je то мамило, те нисмо наиуштали прозоре. Најзад, возући у најленпш део: у околину Бледа. Али језеро још не опазисмо, њега крију са сваке стране китњасти брежуљци са дивним четинарима и белим вилама. Многима би баш криво што се ono тако дуго крије, ti ствара нам све веће нестрпљење. Воз прохуја и поред богатог Винт-гара, те угледасмо само велики слап реке, како пада у једну велику дубину, сав пенушав и бео, као да je од снега. Врло брзо после тога загледасмо станииу Блед. Заграбисмо тор-бице и излетесмо. Ha мах je ouaj велиии opoj ствари био поређан иоред станице. Неколика кола оу се. пунила овим великим багажом, a ми сви, поврстани, група за групом <;а заставом na челу, снуштасмо се једним стрмим путем у сам будући Табор. Сада нам je пело језеро било ту иред очима. Цео онај венац белих вила, високих четинара, разног цвећа огледао се у језерској глаткој површнни. Неколико украшелгих гондола пловило je no чистом језеру. 11рви утисак je био чаробан. Ту ћемо дакле провести месец и no дана. Tv ћемо се купати, ту ћемо се возити, веслати, пецати рибу. Из овога раја правићемо излете у друге, a н»пх има у сваком прав-цу лепе Словеначке. Отшвени овом красотом за неколико дана подигнусмо Табор, сав У РеДУ- И кухиња, и столови за ручавање, и електрично осветлење, и баште иуне каранфила и цикламе, n велики соколски монограм исдред НТтаба, лозориште, све то свршише вредне руке Соколића и Соколица. Под вођством браће Илије и Радула, највише се истакоше браћа: Никола, Милић, Раде и др. Њиховом раду и савеспости дивили смо се сби. * - Интересантан je био рад и живот у кухин/и »Код Пуног Казана«. ^ н*ј ј(' било свакога дана no једна од дечјих мајки, које су поптле с лама. Оне су биле шефови кујпе. и нод њиховим надзором редари u редуше, доносили cv воду, цепали дрва. љуштили кромпире, секли лове, a готово увек јурили од себе једно бело угојено, чисто прасеицо, које je хтело свуда да завуче овоју црвену њушкпцу, те je редарима ометало пролаз и рад. Из ирактичке пољске кухиње, коју смо од војске добили, бректала je napa из свакога вентила na казашша. Из сулундара куљао je високо дим, a у огн.ишту сагоревала je сува јела, смрча и бор. Кад je дошао ручак .чи смо се сви грабили. ко he раније да заузме место у грули. Огладнели од купања, веслања и другог рада, често смо заниткивали шта има данас за ручак нли вечеру. Врло je важно било знати, која je г-ђа дежурпа у кујни; Ако чујемо да je дежурна г-ђа Вукомановић онда смо'знали унапред да he поред куханог јела бити и но какво тесто. Ба језеру ie тек ono живот. A n ко ne би скочио у његову бистру и млаку воду. Купали смо се из дана v дан, кад год je било лепо време. Брат Кеида, сопственик језера дозволио нам je да пецамо рибу, mio другим гостима mije било допуштено. Он je држао да су то деца. и да неће моћи ништа упецати. A није зиао, да смо ми још у Београду купили око стотину удица. да смо спремпли и »струкове« и интаиове. Није се сетио да су то деца са ('аве и Дунава, n да je најмање детс вичио да упеца и највећег шарана. Готово свакодпевио чврчале су рибе у великом кухињоком ти-гаљу. Док се један тиган, празвио, дотле je већ друга гомила рибипа уваљана у брашно и добро посољена, чекала да и она зацврчи. Пр-жење беше тако учестапо, да je комесару пало v очи како маст у канти сваким даиом све вшие нестаје. A она беше тако скупа, да смо о њој морали доброводити рачуна. Једно време и забраиисмо пржење. Е, али мали окаћењацн, лржили су je ноћу, када смо сви полегали и када нисмо могли видети њнхово шзрљање и баратање no кујњи. A било je и занимљиво пецати ове рибице, у толико више што оу се лако хваТале, и uito оу сс у дубокој језерској води могле видети и круиније рибе, за г.оје би no сто лута бацили удицу да их примамимо. Али n ако нас je језеро увек вукло на купање, прање рубља, вес-лање и пецање, ипак и у Табор.у било занимљиво no цео дан. Ту je позорнипа и na њој гласовир, иопред позорнице велики простор за игратке, a одмах до позоришта протегла се пољаиа сва у мекој зеленој трави. По њој уу вајматви Соко mhir n Ооколице n играју се ca нашим јнгам.цима. Мало даље простпре се тако исто врло добро игралиште за ногомет, и на њему ћете увек nahn играче, напте Соколиће где гоне . јоату. Onuчпо њима i;pnnioM добегне n no који редар из кујне где ca прл,авом n масном пиџамом лупа лоиту, али on дуго ту не живи, за час га пронађе дежурнп Таоора, и /^овуче na nocao. Такав после редарчи no казни 2—3 дана. У Тзбору смо ималн и лосела, и јавне вежбе. Тада су пам дола-зили у всћем броју гости, и онда смо показивали цео наш живот под шаторима. Обично смо вежбе прлређивали с блсдским Ооколима, a једном u ca чешклм хцлишм т: жонским подмлатком, када су се no Слету у Љуб-љани враћали кућама. Тада су цео дан били v нашем Табору, и ми гмо е« дивлј.ш и.ихогом раду. Доо дач братски упознавали, разговарата и веселили. Али лајвећи и пајлеппш догађај v овоме летовању био je Слет v Љубљани Наши Соколићн тада су лрви пут имали прилику да виде шта je Соколски Слет. Да г.иде нлтов сјај, његову ловорку, да виде таласе и море Сокола и Соколића. Да виде onaj велики број вежбача, који се за тили часак нађу уврстали правим редовима као стреле. Да чују ono Соколско »Здраво« из хиљаде грла. Да осете, да су Соколи, да су čun j:ao краљеви, да их свако радо гледа, лоздравља, кличс им и бада двеће, да ло л.ему газе. Соколићи су тада видели, да je na Слету учествовала и војска и najloni, леколлко министара, na и сам Краљ, коме се клицало: Живео Први Соколски Краљ. Тада су влдели, да je Соколство лешто крупно, ле)1' L'o велико, лелпо значајио. Видели су, да су Соколи из Чепше једло лсто niTo и лаши, да се оли исто -тако лосе, исто тако поздрав-л-ају и веле. Најзад видели су, да je бити Соко лешто пајлепше и лај-узвишсније. Осетили су, да су соколски дани најлспши далл у животу једног млаДог човека. Велику лријатлост и радовање причллио пам je и nani личлл К]>аљ. Ол лас je у два маха лосетло. За прву посету били смо изве-пгт« im, rt. смо исклтили Табор лгго смо лелше могли. Обукли смо чиста Соколска одела и у једном шпалиру дугачком од вратица Табора све до НозорллЈта, корачао je наш Краљ, a ми смо му дуго клицали: Здраво! Живео’ Он je увек волео Соколе и помагао лх, ла ено и сада if.erono весело ллце говори, да му je лријатан боравак међу Соколима. О/^ушевљсни његовпм посетом, мм смо се трудили, да му што вер-ппје пзнесемо цео наш живот, л Њега je све то необичпо илтересовало. Улазио je v сваки шатор, у лозориште, разгледао баште, читао лат-пиее лад шаторлма. a злао je већ рапије, ко je то »Оражел« »Чика Стева«, »Војловић« и др. Пптересалтап je н-.егсв дочел бко у кујни. Најстарији редар по-врстио je све родаре ие^.ред кујне у ј|,иховим блузама за рад и округ-■тим куварским капицама. II оли су ra тако исто ла комапду поздра-вили са »Живео, Здраво«! Краљ je ушао у кујпу, питао je вгга се кува за 1:ечер;у, и лробао јело, дали je укусно. Редари су се трудили да даду што влше одговора, те су ла свако ллтал.е одговарали еа луло пажње. И достојло су преставили свој рад v кујли. Све je било у реду, казали су се сјајили изрибали, посуђе je било пајлепше лоређало, лод у кухин>и савршено очишћен. Прасе се тога часа ллје »мувало« око кухил.е. 1’азговарајући ca дедом о животу под шаторима и инте,ресујући се како ироведемо ноћ, Краљ je обећао да he доћи једне ноћн да начини узбуну, да види јесу ли Соколи и добри војници. II иосле 4-—5 дана то je и урадио, али je одмах наишао па стражу ii на потиуи мир ii ред. Било je тачио поиоћ, када га je стража поздра-нила, Ушао je иајпре у шатор мушке деце и био je изпенађен у каквом су све положајима опавала деца. Већина су била откривена. Један je зграбио руком ча iioc и уста свога превет колегу, na му неда да дише, дру]'и се савим окренуо на другу. и сиава где су му ноге биле. Трећем висе обе руке и глава преко креве.та a nore пребацио преко требуха miora другог. Четврти се тако припио уз свога друга да су сас.вим са-сталшли носевс и уста итд. Овоме ; е Крал» слаако. смејао. Многе je са-м иокривао a за остале који су у оваквим лоложајима били знао je да су то најнемирнија деца, и да сап.ају све ono што cv преко дана радили. (Наставиће се.) — ес: Bratec, tu se zgleduj! okolsko društvo v N. ima večinoma telovadce, ki so sami kmečki fantje ali pa delavci. Koliko dela imajo kmečki ljudje ob košnii, žetvi in mlačvi. ve' samo tisti, ki je s kmetov doma. Mestnim ljudem, ki hodijo le iz urada v urad, ni zameriti, če ne poznajo težkoč kmečkega stanu. Samo enkrat sem šel julija meseca na kmete v sokolsko telovadnico. Telovadba članov se je imela vršiti od pol 9. do 10. ure zvečer. Od šestnajstih telovadcev jih je bilo o pravem času samo sedem. Načelnik je že v četrtič prešteval posameznike, ki so telovadili na različnih orodjih. Ko je potekel čas, se je začul rezek: Pozor! — U vrstu zbor! — Načelnik ima mrko čelo. Kratko povpraševanje, kje je ta, kje oni. Odgovori so različni. Ta je še na žagi, oni je ravnokar peljal žito s polja, tretji še živino krmi, četrti ima uro daleč do telovadnice itd. »Tekma je tu. Vsesokolski zlet je pred vratini, — župni načelnik pride, kaj si bo mislil?« je tarnal načelnik Poljanec. Sedem telovadcev najrazličnejših zmožnosti je jelo vežbati. Ker niso bili vsi enako sposobni, je moral načelnik napovedovati skoro vsa kemu drugo vajo. Vrata v telovadnici so se jela odpirati. V motni luči so prihajale zagorele postave druga za drugo ter se načelniku kratko opravičevale. Župni načelnik je vstopil. Bliskovito je premeril telovadnico ter ljubeznivo pozdravil. »Samo ti-le?« Poljanec mu je podal roko. Nekaj sta se pomenila, .potem pa si raz- -delila vsak polovico telovadcev m nadaljevala vežbe na orodju. — Po dolgem presledku se spet odpro vrata. Dva bosa fanta vstopita. Vsa sta zaprašena in zasopljena. Vročina puliti z njiju teles. Po licu se jima poznajo zamazani sledovi potnih srag, ki so lile po zaprašenem obrazu. Mokri in na vse strani zmešani lasje, se kot prilepljeni drže potnega čela. Na temenu pa štrle na vse strani. To sta brata Zakotnika. Še predno se moreta opravičiti že slišita: »Ali je sedaj pol devetih? Mari bi prišla še pol ure kasneje, bi se lahko takoj obrnila! Kod pa hodita, Peter!« »Brat načelnik! Nisva mogla prej. Ječmen sva skladala.« »Pa bi ga zložila malo prej! Nastopi so tu, v telovadnici sem vedno prve pol ure sam.« ;'Še pred poldrugo uro so ga žele. Morala sva ga zvoziti in zložiti.« »Ne jaz, ne Peter,« je povzel drugi brat, »nobeden ni večerjal. Veš, kje sva doma. Polovico hitreje sva prišla semkaj kot sicer, ker sva nad polovico pota tekla.« »Ne smeš« — sem slišal mrmrati župnega načelnika proti domačemu. Nadalje nisem razumel besed. Župni načelnik je pa že segal v roke Zakotnikoma : »Lepo je, brata, da sta prišla. Nič za to, da sta zakasnela, samo da sta tu. Malo bomo zategnili, pa bo dobro.« Orodna telovadba ni trajala dolgo. Kljub temu sta prišla Zakotnika še na vrsto na bradlji. Bratci! Mučno je, in smešno se zdi spočitemu telovadcu taka vaja, ki jo izvaja tiuden človek. A, da bi vi videli tisto moč volje, ki jo imajo taki telovadci, tedaj bi mislili, da zmorejo ti ljudje gore prestavljati. Ne smejali bi se njihovi telovadbi, ampak groza bi vas jih bilo Ves teden že nobeden izmed teh bratov ni spal nad pet ur na noč. Dan za dnem na žgočem solncu; od jutranje zarje do večernega mraka na polju. Snoči v telovadnici in danes spet. Jutri bo treba biti zopet ob pol štirih na nogah . . . Koliko izmed vas bi menjalo z njimi? Pričeli so vežbati proste vaje. Ali veste, kaj se pravi vztrajati v držah, ko popravljajo vaditelji napačne gibe? Razumete li, kaj so počepi, ležne opoie, stegnjeni izpadi, odročenja in odnoženja za človeka, ki dela kot živina? In vendar, Zakotnika nista zaostala v vežbanju za nobenim spočitim. Pol ure čez polnoč je kazal kazalec, ko je načelnik poveljeval: Volno! — Zdravo! »Bratje! Da se jutri zvečer zopet vsi vidimo,« je zaklical prediio je ugasnil luč in zaklen:l telovadnico. »Ti misliš — že danes, kaj ne?« ga je nekdo prestregel. V liladni noči so se bratje razšli Z Vira sem je prihajal vetrič. Tu-patam si čul pritajeno petje fantov na vasi. Jaz pa sem mislil na ta dva s potnimi kapljami zamazana obraza. Snoči tu, danes tu, malo bosta spala, ves dan trdo delala, zvečer pa zopet v telovadnico, ker se pripravljata za vsesokolski zlet v Ljubljani. Glavno pa je: nobeden izmed teh dveh še do danes ni omenil nobene besedice o svoji požrtvovalnosti do Sokolstva, ker sta pač Sokola iz ljubezni, na pa iz koristolovstva. C. HOČEVAR: Kaj tiči v opojnih pijačah. a, pij, da bodeš bolj močan,« tako ti je gotovo že kdo ponujal kozarec vina, misleč, da ti daje okrepčila. »Ne pijte vina, piva in žganja, ker je v njih strup-alkohol, ki mori človeštvo,« si čital ali pa slišal v šoli. »Le pij! Malo vina ne škoduje,« prigovarja zopet tretji. Slišal si pa tudi druge, vsak prigovarja ali odgovarja po svoje. Kdo ima prav? Poslušaj! Tisti, ki pravijo, ne pij vina, žganja, piva in niti barvna tekočina, čista kakor voda. Ako jo daš na roko, čudiš, kako hladi okus, t. j. prav nekaj nasprotnega1 od onega na roki. Če ga prižgeš, gori s komaj vidnim modrikastim plamenom. Je hud strup, že % 1 čistega alkohola človeka umori. Čisti alkohol dobivamo le v lekarnah in drogerijah, kjer ga uporabljajo za zdravila. Vendar še ta ni popolnoma čist, ima samo 80—85% čistega alkohola. Popolnoma čist je zelo redek, ker se jako rad druži z vodo. V navadnem življenju ga poznamo le pod imenom špirit. V manjši in večji meri se nahaja v sadjevcu, pivu, vinu in žganju. V sadjevcu ga je povprečno 3%, v »boljšem« iz lepo dozorelih jabolk celo 5- -7%. Nekoliko manj ga je v pivu 1.5—2.25%, v »boljšem« 3.5—4%, v črnem celo 5%. V vinu se nahajajo različne množine; v »kislih« ali »slabih« seveda manj kakor v »močnih«. V našili O alkoholu. o obodu odra poveljuje vodja: »Red- stoj!« Vsi obstoje, izpuste ramena prednjikov in lastno nogo in čakajo v temeljni postavi v bočnem krogu daljšega povelja. »Na le-vo!« Pol obrat s čelom noter. »Used na tla-zdaj!« Telovadci sedejo v krogu, skrižijo noge in polože roke na kolena. Kratek počitek, ki je telovadcem po skakljanju potreben, porabi vodja za nagovor. II. »Gospoda! V slovenskem Korotanu je kraj, ki ga z o v e j o Prevalje. Učenjaki so si belili glave, odkod je to ime. Pravim vam, da bi bili našli že zdavnaj dobro rešitev, ako bi bili pogledali, kako se zabava mladina v prevaljske m kraju, kjer se ljudje kaj rad’ p r e k o p i c a v a j o. »I5 o zor!« Telovadci se vzravnajo oskokorna v temeljno stojo. »Na des-no!« Polobrat v bočni krog. »Stik n a p r e j - s t o - paj!« Vodeči krajnik stoji nepomično na svojem mestu, ostali se pa pomaknejo naprej, tako da je med vodečim (v. k.) in zadnjim krajnikom (z. k.) več korakov prostora (načrt 1). Načrt 1. Načrt 2. C < < c L 7 8 9 i0 V Л V Л V U,6 Г* 12 11 10 9 J 13 > >8 V 4 Л 14 < <7 V3 A 15 > >6 sli Л 16 > <5 \l 1 /\ V Л V Л v. k. z. k. 12 3 4 Vodja poveljuje: »Prevali naprej!« Vodeči krajnik (l)napfavi 2—4 korake naprej in se prevali z upognjenim križem: v ]>očepu položi dlani na tla k prstom stopal, skloni glavo in jo položi na tla tako, da se dotika s tilnikom tal, nato se s popolnoma upognjenim križem prevrne naprej v sed. Iz seda se hitro obrne na desno in preide v klečno oporo (poklekne in se opre z rokami ob tla) z glavo proti občinstvu. Drugi telovadec se zaleti proti klečečemu, položi roke na tla in sicer levo ob kolenu, desno pa ob desni roki klečečega in se napetih lehti odrine z nogami izmenskonožno od tal in izvede preval čez telo klečečega prvega telovadca. Nato pa preide takoj zraven njega v isto klečno oporo kakor prvi telovadec, toda s čelom nazaj (na drugo stran). Tretji telovadec izvrši preval kakor drugi, toda čez oba, čez prvega in drugega, nato poklekne tesno poleg drugega, s čelom naprej. Četrti se odrine sonožno z nogami, položi roke na hrbet' prvega in se prevali s popolnoma upognjenim križem čez drugega in tretjega in preide tesno zraven tretjega v klečno oporo, s čelom nazaj. Peti telovadec se prevali čez klečečo četvorico, napravi hitro 3—4 korak naprej in preide tam v klečno oporo. Šesti se prevali preko prve četvorice in nato preko petega in poklekne poleg petega kakor prej drugi poleg prvega (gl. načrt 2). Tako izvajajo vsi po redu prevale in tvorijo postopno nove četvorice v klečni opori. Prevali slede hitro drugemu. Čim se je prednjik prevalil čez prvo četvorico, mu sledi že naslednji telovadec, tako da izvaja sočasno toliko telovadcev prevale, kolikor je četvoric v klečni opori. Kadar dovrši zadnji krajnik svoje prevale, poveljuje vodja: »Temeljna s t oj a - zdaj!« Telovadci preidejo iz klecne opore v temeljno stojo s čelom noter. (Lahko poveljuješ postavitev v polkrogu v ozadju odra.) »Odmor!« (Konec prihodnjič.) t Brat Ivan Trdina. Vi mladi, ki sle se udeležili našega vsesokolskega zleta v Ljubljani, ste gotovo videli čvrstega inla deniča v sokolskem kroju z rdečim križem na rokavu. Večina izmed vas, ki ste na zletu potrebovali kakršnokoli zdravniško pomoč, pa ste prišli v njegove roke, da je vam dal prvo pomoč. Ta neumorni sokolski delavec je bil medicinec br. Trdina. Od jutra do večera je bil v službi zdravniškega odseka. Ko so prihajali vlaki, je opravljal zdravniško službo na kolodvoru, pri povorkah je bil v raznih rešilnih postajah, med skušnjam in pri javnih telovadbah pa fla je na zletišeu v ambulančni postaji opravljal samaritansko službo. Br. Trdina, ki je že v svoji zgodnji mladosti lajšal bolečine 1 rp:.'čim, je nenadoma preminul dne 27. novembra 1922. kot žrtev svojega poklica v najlepši mladeniški dobi tik pred koncern svojih študij. V svojem poklicu si je ranil prst na roki in zastrupil kri. Vsa zdravniška znanost mu ni mogla rešiti življenja, in moral je v prerani grob, daleč od svojih ljubih domačih v tujem Dunaju, kjer so ga le prijatelji Sokoli tolažili v zadnjih urah njegovega življenja, ko je neustrašeno gledal smrti v obraz. Br. Trdina je bil rojen dne 1. decembra 1893. v Ljubljani, kjer je dovršil leta 1914. gimnazijske študije. Takoj nato ie bil poklican v vojaško službo in šele leta 1918. je dobil dopust, da je pričel s študijami na medicinski fakulteti na Dunaju. Po pre- vratu je nadaljeval zdravniške študije v Zagrebu, 1. 1920. pa je vstopil vnovič na dunajsko fakulteto, da si pridobi doktorsko diplomo, a žal, ga je v zadnjem semestru prehitela smrt. 2e kot gimnazijec je bil član Sokolskega društva I. v Ljubljani in temu društvu je ostal zvest do svoje smrti. Za časa svojih študij je deloval v Sokolu, kjer je študiral. Br. Trdina pa ni bil član samo na papirju. Bil je dober vežbač in prednjak pri srbskem sokolskem društvu v Zagrebu in pozneje, ko sta se združili obe zagrebški društvi, v jugoslovenskem sokolskem društvu. Oti tu se je udeležil ustanovne skupščine v Novem Sadu in vsesokolskega zleta v Pragi 1. 1920. Ko je prišel jeseni 1920. na Dunaj oživil je iznova ju-goslovensko Sokolsko društvo na Dunaju, ki je seveda bilo med vojno ukinjeno. Da je bil zmožen in vesten prednjak, dokazuje dejstvo, da mu je članstvo zaupalo najodgovornejšo mesto namreč načelniško, katero je obdržal do zadnjega. Rajni br. Trdina je bil vzgojen v pravem sokolskem duhu, kakor tudi njegove rodne sestre, ki so znano pridne sokolske delavke. Zato ga nam je tembolj žal, ker smo ž njim izgubili mladeniča, ki bi bil še mnogo koristi! naši organizaciji. Cast njegovemu spominu! Iz Jugoslov. Saveza Sokolskega. Starešinstvo je sklenilo, da izda za sokolski naraščaj poseben znak in legitimacijo. Znak bo enak češkemu naraščajskemu znaku, in je COS že izdala dovoljenje, da ga sme uporabljati tudi jugosl. sokolski naraščaj. Organizacijski odsek ima nalogo, da izdela pravilnik o nošnji znaka in primerne legitimacije. — Pri Saveznem T. O. se je osnoval odsek za naraščaj, ki ima nalogo dajati voditeljem potrebna navodila o tehniškem vodstvu naraščaja in o sokolski vzgoji naraščaja. — Osnoval se ie tudi prosvetni odsek, ki je sklenil izdati seznam mladinske literature, primerne za sokolski naraščaj. Vsako sokolsko društvo je dolžno, da si ustvari polagoma nara-ščajsko knjižnico, ki bodi temelj sokolske vzgoje za ves naraščaj. Sokolsko društvo u Visokom. 12. novembar, dan rapalskog ugovora, naši stariji članovi proslavili su svečanom matinejom na kojoj je brat Danilo Nikolič, star. društva, održao predavanje o zarobljenoj braći u značaju toga dana, s pozivom na prisutne, da olakšaju, koliko mogu, tugu i bol naše braće koja se nalaze pod tuđinom, a sestra Melanija Stanišićeva, deklamovala je »Tn Memoriam« od M. Cui čića. I mlađi naši, naraštaj i djeca, proslavili su ovaj dan. Nijesu imali novaca da daju priloge, nijesu imali dovoljno ni < i-jeći, da kažu kako im srdašca biju za oi.oir. braćom i sestricama što uzdišu pod tuđinskim jarmom, a *ipak, hteli su, da učine nešto i priredili su utakmicu, na kojoj su hteli da pokažu koliko vrede i šta od njih možemo očekivati. Muški naraštaj nastupio je sa dve vrste: »Soko« i »Slavuj«. Natjecalo se u prostim vježbama, skoku u visinu, skoku u duljinu, bacanju kamena od 4 kg, trčanju, dizanju kuglicu od 3 kg, redovnim vježbama i ponašanju. Pobedila je vrsta »Soko« dobivši od 400 bodova 371, t. j. 92-75% a vrsta »Slavuj« 359 boda, t. j. 89 25%. Kao pojedinci po-bedila su braća: Jovo Vasiljevič, naročito se istakao u skoku u višinu 150 стп u daljinu 440 cm i trčanju, Salamon Danon, u skoku Višinu 145 cm i bacanje kamena 11 m. Pero Ferzanović u skoku u visinu 145 cm, u daljinu 400 cm, Dimit. Mitrovič bacamo kamena 10-50 m, dobivši svi po 77 bodova, t. j. 96-25% i postigavši I. mjesto. II. mjesto dobio je brat Reuf Zcče-vić sa 94-75%. III. brače: Nikola Stjepa-iiovit i Ferdo Kajzer sa 92-50%. Ženski naraštaj natjecao je se u prostim vježbama, skoku u višinu, trčanju, preskakivanju konopca, igranju kola, re-d ivnim vježbama i ponašanju! a nastupio je dvije vrste: »Božur« i »Smilje«. Prvenstvo je dobila vrsta »Božur« postigavši 93% a vrste »Smilje« 91%. Kao pojedinci dolaze па I. mjesto sestre: Anđelija Stoli-ćeva i Nadežda Stjepanovićeva sa 98 50% na II. sestre: Slavojka Ferzanovićeva, Nanda Vavrova i Krista Duvujakova sa 96-80% na 111. mjesto sestra Božana Vavrova sa 95-20%. Muška djeca nastupila su u tri vrst*:: »Sloboda«, »Brastvo« i »Jednakost«, a na-tjecala su se u prostim vježbamu, skoku u duljinu, bacanju kamena, trčanju, redovnim vježbama i ponašanju. Prvo mjesto dobila je vrsta »Slobode« sa 96-66%, drugo »Jednakost« sa 96’33%, treće »Bratstvo« sa 87%. Kao pojedinci dolaze na I. mjesto brat Josip Andrašić, 97% II. brat. Isidor Romano sa 94%, III. brat Rafael Kabiljo sa 91%. Braćo i sestrice! Pokazali ste nam da vredite više nego smo očekivali od Vas, jer uspjeh vaše utakmice mora da zadovolji svakoga ko se bavi odgojem sokol-skod podmladka, a da ste to postigli rezultat je vašega istrajnog vežbanja i roda, vaše ljubavi prema sokolskoj ideji, ideji našega spasa, koja će nam pomoći, da se štc. prije zagrlimo sa onom braćom iz okružja Soče, Gorice, Zadra i Rijeke, jer mora da što prije prestane ona bolna pjesma: »Trst, Zadar i Rjeka Na slobodu čeka.« Zdravo »Sokolići«, Zdravo »Sokoliče«. Tekma moškega in ženskega naraščaja Sokolske župe Kranj, dne 9. junija 1922. v Škofji Loki. Zopet nas je vzdramilo sokolsko povelje in dvignile so se mlade sokolske čete po naših vaseh in trgih divne Gorenjske. Sokolska dolžnost nas je zvala, in veselih ter pogumnih src smo se odzvali. Napolnili smo naše bojišče, da je izgledalo kakor velik s cvetovi posut vrt. Го naše bojišče pa je bila sokolska arena, kjer smo sc kosali med seboj, toda v znaku bratstva in ljubezni ne v sovraštvu. Komaj se je zbudilo zlato jutranje solnce, že je našlo mlado sokolsko četo zbrano na telovadišču. Na načelnikovo povelje so se zamajale vrste. Strumni koraki, samozavest na obrazih in ponos v očeh so pričali, da bo borba huda, vse je kazalo, da se naraščaj kranjske župe resno zaveda sokolskih dolžnosti in važnosti sokolskega dela. Tekma je vzbudila dokaz zanimanja, zakaj vestno so jo zasledovali odrasli bratje in sestre ter prijatelji Sokolstva. Mi sami seveda z uspehi ne moremo biti zadovoljni, zakaj zadovoljnost je znak nazadovanja, mi pa stremimo vedno naprej in vedno višje. Med tekmovalci pa smo pogrešali nekaj društev iz naše župe. Kic ste bili bratci in sestrice iz Tržiča, Mojstrana, Železnikov, Bohinjske Bistrice in Medvod? Vzdramite se tudi vi, kadar začujete sokolsko povelje, zakaj samo krepkim in pogumnim je usojena bodočnost. Ali ne sega do vas glas sokolske trombe? Da ste nas videli, kako smo korakali po končani tekmi v sprevodu k otvoritvi Sokolskega doma in kako so nas pozdravljali in obsipali s cvetjem. Pozabili smo na ves napore in na ves trud, ki smo ga imeli s pripravami za tekme. Veselili smo se svojih uspehov in trdno smo sklenili, da ne odnehamo od sokolskega dela, naša pot bo tudi v prihodnje v sokolsko telovadnico, kjer se -izpopolnimo za nove boje, za višje uspehe, do sijajnejše zmage. Uspeh tekem je bil pri moškem naraščaju v višjem oddelku: lesenice, Bled; v nižjem oddelku pa: Škofja Loka, Žiri, Kranj I. vrsta, Кгалј 11. vrsta, Jesenice, Kranj III. vrsta. Pri ženskem naraščaju: Kranj I. vrsta, Koroška Bela - Javornik, Kranj II. vrsta. Med posamezniki, bilo jih II, so dosegli v višjem oddelku 90’8—38'6%, prvi trije tekmovalci so bili: Pristov in Bokal iz Jesenic ter Plemelj iz Bleda, v* nižjem oddelku (31) so dosegli 96‘5—21 '4%, najboljši so bili Kavčič in Ahlin iz Kranja ter Govekar iz Žirov. Zenski naraščaj je štel 20 tekmovalk, ki so dosegle 90-4—20-5%, prve tri najboljše so Jbile Kapus iz Bleda, Ropret iz Javornika in Birtič iz Kranja. J. Ravnik. (Opomba uredništva: Imena vseh tekmovalcev in njih doseženih točk zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli navesti, kar naj nam br. poročevalec oprosti.) Dječ.ia sijela Sokolskoga društva 1. u Zagrebu. Sokolsko društvo 1. v Zagrebu prireja zabave za sokolski naraščaj in so-Kolsko deco, na katerih ti mladi sami sodelujejo. Doslej smo prejeli iz Zagreba dvoje takih, vabil, ki so jako originalni. Majhen košček risalnega papirja je prepognjen črez polovico, vanj je vložen enako velik kos navadnega papirja, na katerem je s strojem spisan vzpored. Oba kosa papirja sta zvezana s svileno vrvico. Vnanja stran programa je okrašena z risbo, in sicer je na prvem programu enostaven meander v raznih barvah s pastelom, dragi vzpored pa ima že večji narodni motiv v barvah. Na prvem »sijelu« je bil vzpored še precej enostaven in je vgeboval nekaj deklamacij, nekaj telovadnih vaj in iger ter eno točko na klavirju. Drugi vzpored je obširnejši ter ima poleg deklamacij tudi kratke dramatične prizore in nekaj pesmi s spremljevanjem klavirja. Na vzporedu čitamo tudi slovensko deklamacijo: Veli- konočna od S. Gregorčiča. Čisti dohodek drugega »sijela« je bil namenjen Sokolskemu društvu v Mitroviči za vzpostavitev spomenika padlim herojem v Legetu pri Mitroviči. Žal nam je, da ne moremo natančneje poročati o uspehih teh prireditev, ker nismo dobili razen programov nikakih poročil. Veselilo bi nas, ako bi nam kdo izmed naraščaja pošiljal tudi poročila o teh prireditvah. Za enkrat hvala za poslana vabila. Nove knjige. Ewald K. Mati narava pripoveduje. Slovenski mladini povedal P. H. Natisnila izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 216, cena 24 Din. K. Evvald je eno izmed najbolj znanih imen novejše nemške literature, zato je bila gotovo srečna misel podjetne Učiteljske tiskarne, da je poklonila naši slovenski miadini eno njegovih najlepših knjig v slovenskem jeziku. Zbirka vsebuje 14 prekrasnih pravljic in bajk iz življenja večno lepe narave. Vse kažejo pisateljevo bujno fantazijo, sijajen pripovedni talent in gorko ljubezen do narave. Prepričani smo, da po knjigi ne bo segala samo naša mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, saj je gotovo to ena najlepših tovrstnih knjig na današnjem našem knjižnem trgu. Učiteljska tiskarna ji je dala tudi okusno zunanjo opremo. Zbašnik Fr.: Drobne pesmi. Z risbami okrasil K a j k o Šubic. V Ljubljani 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v I jubljani. Strani 39, cena vezani knjigi 7 Din. Poleti I. 1918. je padel na italijanski fronti enaindvajsetletni dijak France Zbaš-nik. Žele sedaj čutimo in vemo, kaj smo izgubili z njim, kajti po zbirki, ki jo je izdala pred letom »Tiskovna zadruga« in pa po zgoraj navedeni ni nobenega dvoma več, da je legel z Zbašnlkom v prezgodnji grob eden najbolj nadarjenih in najglobljih pesnikov naše komaj doraščajoče generacije. Tudi pri njem se je ponovila Murnova in Kettejeva tragedija. Zvežič »Drobnih pesmi«, ki jih je izdala te dni Učiteljska tiskarna obsega 15 »drobnih pesmic«,' ki vse zaslužijo, da pridejo či:.i prej v naše šolske knjige, kajti takih prisrčnih in res otroških verzov po Župančičevem »Cicibanu« in »Ugankah« naša mladina še ni slišala. Prelepo zbirko uvaja pesnikov življenjepis (s sliko), ki ga je napisal njegov stric dr. Zbašnik, krasi jo pa deset prav posrečenih Šubičevih risb. Tudi zunanja oprema drobne knjižice je zelo prikupna, vsled česar je ne priporočamo sarr,o mladini, temveč tudi odraslemu občinstvu kar najtopleje. Češke pravljice. Poslovenil Ivan Lah, ilustriral Rajko Šubic. V Ljubljani 1922. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 68, cena vezani knjigi 12 Din. Božena Nemcova je eno iz-rr.ed pivih imen češke literature sploh, zlasti pa še češke mladinske. Slovenska mladina pozna njeno prekrasno »Babico« in pa dva zvezka pravljic v prevodu drja. L. Pivka, ki tvorijo gotovo najbolj priljubljeno čtivo naše mladine. Podjetna Učiteljska tiskarna je gotovo ustregla mladini, da jih je izdala, sedaj še en zvezek v prevodu drja. I. Laha. Zbirka obsega 9 pravljic B. Nemcove ter po eno K J. Erbena in dr. Tilleja Vse so pra- vi biser olroške poezije in jih bo gotovo pozdravila s prav tistim veseljem, kakor že dosedanje. Zbirko je bogato okrasil naš mladi grafik R. Š u b i c, ki stopa s tem delom šele drugič pred širšo javnost, a obeta postati že sedaj eden prvih naših ilustratorjev. Učileliska tiskarna je poskrbela tudi za elegantno zunanjo opremo, zato knjigo topio pripoirčamo. Mafija Valjavec: Izbrani spisi za mladino. Priiedila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Rajko Šubic. V I jubljani, 1922. Tiskala, izdal i in založila Učiteljska tiskarna. Strani LVII in 1. — Cena elegantno vezani knjigi 39 Din. — Učiteljska tiskarna se je lotila hvaležne naloge, da nain izda vse slovenske klasike v elegantni in ilustrirani mladinski izdaji, k jo urejata in prirejata Fr. Erjavec in Pavel Flere, ilustrirajo pa naši najboljši umetniki. Za Levstikom in Erjavcem je izse! sedaj Matija Valjavec, ki f.otovo spada med naše najliu-beznjivejše pesnike, njegove znamenite piirovedne pesmi so pa pravi biseri naše literature. Izbiar.iin njegovim pesmim je dodana tudi kopica njegovih narodnih pripovedk. i< i so najbolj značilne za tega našega klasičnega nabiratelja narodnega blaga. V Valjavčeva dela uvaja bravca obširen, doslej najizčrpnejši pesnikov življenjepis. rakljnčuje jih pa podroben »To'niač«. Krjigo krasi 13 lepih ilustrativnu risb nadarjene&a našega grafika R. Šubica, ki stopa s tem delom prvič pred slovensko javnost: po knjigi gotovo ne bo sezala samo n&Ša mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, zlasti, ker so Valjavčeva dola že davno pošla. Sploh bi ne smela manjkati ta krasne zbirka v nobeni slovenski hiši ir knjižnici. Valjavcu slede Stritarjevi izbrani mladinski spisi, ki so že v tisku. __ Iz uprave. Današnjo številko smo poslali vsem starini naročnikom. Kdor si ne misli naročiti Sukoliča za 1. 1923., naj nam prvo številko vrne, ostali pa naj poravnajo vsai polleuio naročnino. Prihodnjo številko ustavimo vsem, ki ne pošljejo vsaj deine naročnine.