ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 »P-Co TRBOVLJE, TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI CAS:8h-19h SOBOTA:8h-13h VLJUDNO VABLJENI! Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. iiberite v juliju: - brezplačna klimaj*««*®0 www.malgaj.si - izjemna cena:#di.7® J969 srt* # Malgaj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 ir.F. Z F J c POLICIJSKE POSIAJE L ZAGORJE: 03/56-61-002 1 ERBOVUE: 03/56-21-102 \ BBAS1NIK: 03/56-41-602 J RADEČE: 03/56-81-002 Sl -jS? 'L •?:. UTIJA: 01/89-83-112 OMEINE INFORMACIJE« 56-55-110 TAKI: 050/61-63-48 050/63-31-07 VORAIMI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): UVODNIK Krepko smo zakoračili v meseca, ko je selitev, seveda, najnormalnejša stvar cele Evrope. Vsak konec tedna / poslušamo o zastojih na cestah, pa o nesrečah... tako kot leta. \ Kar navajeni, kot da smo, vsi. Moreče spoznanje... V Moreče je tudi, da politiki tako malo na mnenje javnosti dajo. X Do naslednjih volitev, kot da lahko počno kar jih je volja. Da J hočejo kar se da ugajati Bushu, ki je mimogrede, skozi 1 šivankino uho postal predsednik in kot kaže z veliko pomočjo skrivnostne združbe Opus Dei, ki širom spravlja na oblast fašistoidne politike upajoč, da bo RKC tako prišla do položaja, kot ga je imela v srednjem veku, je prav hecno in ponižujoče. Menda so mojstri tudi konje zapravili, Lipicance namreč, udinjajoč se Dunaju in Rimu... Hlapčevstvo v genih? Razveseljujejo pa druge reči, ki so pri nas. Nekaj o tem pišemo tudi v tem Zasavcu. Marsikaj pa še bomo. Nekako z radostjo pa že peto leto pričakujemo začetek Kreflrta, druženja umetnikov likovnikov, fotografov in glasbenikov v Loki pri Zidanem mostu, kot se mi je nekoč zapisalo, v "popku kulture". Prav pretekli konec tedna smo , tudi to dočakali, tudi kot antipod dogajanj v Laškem. Odlika KreArta je v tem, da noče biti samo slikarska kolonija, temveč svobodno druženje, kamor seveda spadajo tudi glasbeniki, pa včasih gledališčniki in drugi ustvarjalci, pa simpatizerji so vedno vabljeni in še kako dobrodošli in kot pimbol svobodnega ustvarjanja pa povezuje jazz, ki pravzapcgv^ /suče dogajanja v Loki skozi vse leto. In seveda druži, ' predvsem druži tudi "frajgajste", če že hočete! Mojmir (Vtoče 1 \ A Kje je kaj: C^8^) Dnevi splavarjenja v Radečah Pestro na gasilskem tekmovanju v Šentlambertu ^J D.DanZasavčanov (^i) Branko Renčof, na praznovanju neodvisnosti Intervju z Janušom 50 let hrastniških šoferjev, ^25) 50 let PGD Turje Trboveljčani odhajajo v Dresden Z Jernej pevec skupine % ,1 ODO L Foto: MATEJ ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Marjan Šušteršič Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494,040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402,00 SIT, III. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. tema KAKO RAVNATI, ČE STE IZGUBILI ALI SO VAM UKRADLI DOKUMENTE? Posebno pozornost velja nameniti ravnanju s svojimi osebnimi dokumenti, saj te velikokrat hranimo na neustreznih mestih, včasih kar v avtomobilih, zastavljamo jih v hotelih ali jih puščamo nezavarovane v kampih in podobno. Tako se prav v tem času povečuje število odtujenih in izgubljenih dokumentov, predvsem potnih listov, kar pušča vašemu dopustu grenak priokus, povzroča nepotrebne sitnosti in ne nazadnje tudi stroške. Radi bi vas spomnili, da sta tako potni list kot osebna izkaznica večnamenska dokumenta, s katerima je mogoče dokazovati istovetnost, državljanstvo, nastopati v pravnem prometu in potovati v tujino: z osebno izkaznico v vse sosednje države, Švico in Lichtenstein, s potnim listom pa brez vizuma v 80 držav, med njimi tudi ZDA in Kanado. Prav zaradi tega so ti dokumenti zanimivi tudi za kriminalno populacijo, negativne posledice pa nosita tako država kot posameznik, ki so mu ukradli osebni dokument. Lahko se vam zgodi, da boste imeli težave pri prehajanju državne meje (predvsem zaradi vpisa v Schengenski informacijski sistem), pri pridobitvi novega dokumenta (preklic odtujenega dokumenta v Uradnem listu RS, dolgotrajnejši postopek izdaje novega dokumenta, krepko povišana cena upravne takse za izdajo novega dokumenta), da ne omenjam nevšečnosti v tujini in nepotrebnih stroškov. S svojimi dokumenti moramo skrbno ravnati, a včasih vsa previdnost ne zadošča, zato je pomembno, da vemo kaj moramo storiti. V primeru da pride do pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista, moramo to takoj, najkasneje v 8 dneh naznaniti pristojnemu organu, običajno upravni enoti v kraju stalnega bivališča, ki je potni list izdala. Ko se pogrešitev dokumentov zgodi v tujini, morate to naznaniti takoj, najkasneje v 8 dneh po prihodu v Republiko Slovenijo. Ob naznanitvi pogrešitve boste na upravni enoti na posebnem obrazcu navedli okoliščine pogrešitve in prejeli potrdilo o naznanitvi pogrešitve. V primeru, da bi radi zaprosili za nov potni list, boste morali z omenjenim potrdilom pogrešan dokument preklicati v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, Slovenska 9, 1000 Ljubljana). Nov potni list se vam namreč lahko izda šele po preklicu pogrešanega, ukradenega oziroma izgubljenega starega potnega lista v Uradnem listu RS. V primeru, da s potnim listom skrbno ravnate, pa ostanete brez njega v okoliščinah, ki jih sami ne morete preprečiti, (kraje iz stanovanja, ropi, ipd.), to takoj prijavite tudi najbližji policijski postaji, ki naj vam izda ustrezno potrdilo o prijavi. V primeru, da s svojim potnim listom ne ravnate skladno z dolžno skrbnostjo in le-tega prvič pogrešite, ste ob izdaji novega potnega lista »kaznovani« s plačilom dvakratne vrednosti takse potnega lista, za vsako nadaljnjo pogrešitev pa boste ob izdaji novega potnega lista morali plačati štirikratno vrednost takse. Kot nadaljnji ukrep se državljanu, ki v obdobju petih let izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listov, izda potni list z veljavnostjo le enega leta. Svetujemo vam, da se, kadar ostanete brez potnega lista v tujini, obrnete na najbližje diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije. Za prihod domov vam bodo izdali potni list za vrnitev. Ravno tako se lahko vsem, ki ste potni list v preteklosti že pogrešili zgodi, da vam bo ob poskusu vstopa v državo članico Schengena, na mejnem prehodu vstop zavrnjen. Države članice Schengenskega prostora namreč uporabljajo Schengenski informacijski sistem -skupno bazo podatkov, ki vsebuje tudi informacije o osebah katerih identiteto zlorabljajo druge osebe (npr. z uporabo njihove izgubljene, ukradene, pogrešane potne listine). V omenjenem primeru, oziroma če upravičeno domnevate, da je v sistem vnešeno tudi vaše ime, se za več informacij lahko obrnete na Ministrstvo za zunanje zadeve. Vse napisano enako velja tudi v primerih, ko pogrešate, izgubite ali vam ukradejo osebno izkaznico. Kljub poletni vročini in razposajenim dnevom naj bi tile napotki pripomogli, da dosežemo cilj kako preprečiti nepoklicanim zlorabo osebnih dokumentov, Sloveniji ohraniti sloves varne in urejene države, nam, državljankam in državljanom Slovenije pa prihraniti nepotrebne sitnosti, ki utegnejo pokvariti sicer prijeten dopust. Irena Vozelj R6EFTI INFORMACIJE NA 03/ 56 64 250 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, l4l l MAKE Telefon: Oj 56-7 f.SM: (M l/i05-R'28 AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI! VELJA ZA PNEVMATIKE HANKOCK (LETNE IN ZIMSKE M+S) DO RAZPRODAJE Pridite in se prepričijte. Ni zalo^tudi vse dimenzije letnihprevmatit rmličnihproizvajalcev: Sava, Goodyear, TJniioyal, Eurotec, Baium, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišč a po zelo u gxlnih cenah za vse tipe varil. Inf Grmad je: Tel.: M 563 1 830,03 5631 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jinrij.pleiealc@siol.il«! PON-PET & - 121i in 13h - 17h SOBOTA 8h-12h fiu/p.VAn-n-u radia-frbovlje* si IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE Svetniki so na 26.seji občinskega sveta Zagorje najprej obravnavali zapisnika prejšnje seje, ki so ju brez večje razprave potrdili. Med zanimivejšimi odgovori, ki sojih v pisni oblik prejeli svetniki, je bil zagotovo odgovor na vprašanje Iva Klančišarja. kakšen je odnos občine do vodovoda na Izlakah oz. kdaj bo prišlo do prenosa upravljanja vodovoda na zagorsko komunalo. To vprašanje namreč vztrajno zastavljajo občini tudi predstavniki sveta KS Izlake, a žal neuspešno. Vodja oddelka GJS Ivo Vrtačnik je v odgovoru navedel, da je občina v letu 1995 v izgradnjo in obnovo vodovoda investirala okoli 160 mio sit »S strani vodovodnega odbora in sveta KS Izlake.« navaja Vrtačnik v odgovoru: »smo prejeli v preteklosti enostransko sprejetje sklepa o prenosu starega vodovodnega omrežja na občino Zagorje, ki pa niso bili realizirani zaradi nekaterih nerešenih temeljnih vprašanj v zvezi z oblikovanjem cene in lastništva sedanjega vodovoda. Ker je v tem trenutku KS Izlake pred izpolnitvijo nekaterih spornih vprašanj, je dosežen dogovor, da bo s I .januarjem 2003 celotno omrežje z objekti brezplačno preneseno na občino Zagorje, slednja pa bo upravljanje prenesla na KOP Zagorje.« Ob tem dodajmo, da sem pred sejo o tem, kai meni o priloženem odgovoru, vprašal nekega svetnika z Izlak, ki bi o tem dvorišče pred podružnično OŠ na Mlinšah, Dragico Jazbec (SDS) je zanimalo, kaj se dogaja s TV Centrom, tudi zato. ker naj bi bila občina solastnica, Janko Pavšek-Bantan (LDS) je zanimalo, kaj se dogaja z načrtovano gradnjo novega vrtca na Izlakah, Iva Klančišarja je zanimalo, kaj so pokazale meritve tresljajev na »Učakarjevem« mostu na Izlakah, Iztoka Živka (LDS) je zanimalo, kaj je s počitniškim domom v Vrsarju, za konec mandata tega sveta, pa je Andrej Dolšina (NS.i) predlagal (in uspel s predlogom) poslovilni izlet. Nekaj odgovorov so svetniki prejeli že na sami seji. «Mi smo t.i. tihi družabniki TV Centra. Če bi ta TV postaja delovala v Zagorju, sem prepričan, da ne bi zašla v težave. Dokler se razmere ne uredijo, TV Center ne bo prejemal proračunskih sredstev. Glede vrtca na Izlakah lahko povem, da tečejo upravni postopki, potekajo pa tudi razgovori o tem. da sc počitniški dom v Vrsarju vrne nazaj,« je na kratko odgovoril župan Matjaž Švagan. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili o varnostnih razmerah v Zagorju za preteklo leto. Komandir Anton Apih je opozoril predvsem na naraščanje nasilja v družinah po 22. uri, kar je največkrat posledica alkohola. Povedal pa je, da so vpeljali tudi policijsko delo v civilu. Svetnika Jože Smrkolj in Janez Vovk v družbi šahistov. moral kaj reči. dobil zgovoren odgovor: »Nisem imel časa. da bi predelal material za sejo občinskega sveta!!!!!!!?« Svetniki so tokrat začuda (volitve sc bližajo) občinskim službam zastavili kar nekaj vprašanj. Ene je zanimalo, kdaj bo urejena voda na zagorskem pokopališču ter še nekatere slabe poti med grobovi, svetnica i/ Mlinš Romana Butolen (LDS) je predlagala, da naj sc končno asfaltira Kar nekaj časa pa so sc svetniki mudili pri točki Predlog podelitve občinskih priznanj (nekaj o tem na zadnji strani.op.p.). Na predlog komisije za občinska odlikovanja, ki jo vodi Nande Razboršek so se svetniki z večino glasov odločili, da zlato plaketo dobi podjetnik, ki že dolga leta dela v gostinski stroki, Jože Ule, na predlog KS Jože Marn. srebrni plaketi pa na predlog KS Čemšenik kulturnica Martina Bokal in podjetnik Alojz Sešlar, na predlog obrtne zbornice Zagorje. Igor Coste Zaključeno regijsko ocenjevanje urejenosti delovnega okolja Regijska komisija za ocenjevanje urejenosti krajev in podjetji, ki deluje v okviru GZS Območne zbornice Zasavje je skladno s predvidenim terminskim planom projekta zaključila z ocenjevanjem urejenosti delovnega okolja prijavljenih podjetij v Zasavju. Podjetji, ki so se letos vključila v tekmovanje ocenjevanje v projektu "Urejeno delovno okolje" je bilo na območju območne gospodarske zbornice 13. Skladno z opredelitvijo projekta za leto 2002 so bila la podjetja razdeljena v dve skupini: na velika (2 podjetji) ter srednja in mala (II podjetji). Upoštevana meja je bila 200 zaposlenih. Regijska komisija si je prijavljena podjetja ogledala in ocenila skladno z določenimi ocenjevalnimi elementi v projektu "Urejeno delovno okolje" za leto 2002, ki ga na nacionalni ravni vodi in koordinira Projekti svet pri GZS. Na osnovi doseženega števila točk ter števila sodelujočih podjetji v posamezni skupini je komisija predlagala, da se na državno ocenjevanje ki bo potekalo letos jeseni in ga bo izvajala republiška komisija pri GZS, uvrstijo prva tri najboljša regijsko ocenjena podjetja v svoji skupini. Skupina velika podjetja: SVEA Lesna industrija d. d., Zagorje Termoelektrarna Trbovlje V tej skupini sta sodelovali le ti dve podjetji. Skupina srednja in mala podjetja Avtohiša Malgaj d.o.o., Trbovlje Toplarna Hrastnik d.o.o., Piramida d.o.o., Zagorje Območna gospodarska zbornica bo najboljše uvrščena podjetja v posamezni skupini v okviru regijskega tekmovanja kot vzpodbudo in priznanje za urejeno delovno okolje nagradila s priznanjem območne zbornice. Podelitev bo izvedena v jesenskih mesecih po končanem ocenjevanju na državni ravni. Sicer pa veljajo iskrene čestitke in pohvala vsem sodelujočim podjetjem v letošnjem regijskem tekmovanju urejenosti delovnega okolja. Ti rezultati so lahko zgled in dokaz spoznanja v teh sredinah, da jim urejeno delovno okolje že pomeni vrednoto in da ni le faktor ekologije, je del poslovne psihologije. V urejenem delovnem okolju se zaposleni bolje počutijo, kar vpliva na produktivnost, poslovnim partnerjem pa urejeno delovno okolje kaže na solidnost poslovanje in vzbuja zaupanje. / ' FEJST PIJ (o) Bi V RIBIŠKEM iVoMl*..................................\ * Dolgo pričakovani lokal ju odprl svoja vrata. Ribiška družina Zagorje ju pojavnem razpisu oddala v najem prenovljeni * • lokal v zagorskem ribiškem domu Novi najemnik je Sandi Ritter, daleč na okoli znan po Fejst Pubu v središču Zagorja. • *yse morebitne obiskovalce obvešča, daje hoja po ribniku na lastno odgovornost! (mm) e* Moja dežela - lepa in gostoljubna Območna gospodarska zbornica Zasavje v Trbovljah je tudi letos preko svoje komisije za spremljanje razvoja turizma pri GZS izpeljala ocenjevanje krajev na podlagi predlogov, ki so jih prejeli iz posameznih zasavskih občin. Gre za tekmovanje v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna v letu 2002. Ocenjevalno komisijo so sestavljali člani iz posameznih občin, in sicer: Franc Collauti, Jože Gole, Alojz Kreča, Marija Juraja in Karmen Rebolj. Komisija je kraje ocenjevala od 12. do 18. junija 2002. Ocenjevanje je dalo naslednje rezultate: v kategoriji Mala mesta je bilo najbolje ocenjeno mesto Radeče s povprečno oceno 10,27; v kategoriji Srednja mesta so se zvrstili: Hrastnik z oceno 10,495, Zagorje 9.851, Trbovlje 9,747, Litija 9,362; v kategoriji Izletniški kraji je bila najbolje ocenjena Spodnja Slivna in sicer z oceno 10,124; v kategoriji Turistični kraji so bile z oceno 10.435 najboljše Izlake; v kategoriji Hribovski kraji pa so se zvrstili: Čeče 9,199, Svibno 8.843, Kovk 8,729, Polšnik 8,668, Jesenovo 8,268; v kategoriji Osnovne šole pa je bila z oceno 10,913 najboljša OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak, sledi ji OŠ Ivana Cankarja Trbovlje z oceno 10,309, nato je OŠ Gradec iz Litije, ki ima oceno 10,025, OŠ Hrastnik-podružnica Dol je dobila oceno 10,001 in OŠ Kisovec 9,613; v kategoriji Srednje šole pa je na prvem mestu Gimnazija Litija z oceno 10,636, sledi pa ji Gimnazija Trbovlje z 10,035. Za ocenjevanje na državni ravni pridejo iz Zasavja v poštev najbolje ocenjeni iz posameznih kategorij. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da so vsi kraji v urejenosti dosegli z zadnjem obdobju viden napredek in da se stanje še izboljšuje. Komisija je tudi podprla regijski projekt Urejanje odpadkov, dala pa je velik poudarek kakovosti pitne vode. Vsem občinam v Zasavju je komisija poslala splošne ugotovitve o urejenosti krajev in pa poudarke, na kaj naj bodo v bodoče še bolj pozorni. TL. Otvoritev vodovoda na Planini Dne 27. junija ob 11. uri so pred planinskim rudarskim domom na Planini oz. Partizanskem vrhu slavnostno odprli novozgrajeni vodovod. Zadnja leta so tod položili 5,8 km glavnih ali primarnih vodovodnih cevi, poleg tega pa še 1,2 km priključenih. Voda v novo vodovodno omrežje doteka iz dveh zajetij pod Javorjem, ki imata zmogljivost 30 oz. 50ml3. S tega območja se že dolga leta oskrbuje z vodo tudi del Trbovelj, posebno v zgornjem delu. Glede na razpoložljive količine vode iz območja Javorja bi lahko povečali zmogljivost tudi za potrebe spodnjega dela Trbovelj. Stroški opravljenih del pri graditvi vodovoda so bili okrog 90 mio SIT, za kritje le-teh pa je poskrbela Občina Trbovlje. Ko bo izdano uporabno dovoljenje, bo novogradnjo v uporabo prevzela Komunala Trbovlje. TL. Obnova fasade občinske zgradbe Konec junija letos so začeli z obnovo fasade upravne zgradbe Občine Trbovlje na Mestnem trgu 4, v kateri ima svoje uradne prostore tudi Upravna enota Trbovlje. Obstoječo fasado so pokrpali na poškodovanih mestih, posebno še napušče. namestili so aluminijaste ležeče letve, vse skupaj pa so pobarvali s fasadno barvo, v zgornjem delu svetlejšo, v spodnjem pa s temno sivo. Projekt za obnovo fasade je izdelala arhitchtka Blanka Malgaj, dela izvaja obrtno podjetje Vene. ml., investicijo v vrednosti 22 mio SIT pa bosta pokrili Občina Trbovlje in Upravna enota Trbovlje. TL. Občina Trbovlje prodaja nepremičnine Občina Trbovlje po prodala del svojih nepremičnin na temelju predhodnega javnega razpisa. Z dobljenimi sredstvi nameravajo povečati prihodke proračuna. V načrtu je prodaja objekta bivšega otroškega vrtca Marjetka na Savinjski cesti, ki že nekaj let prazen sameva, in pa nekatera funkcionalna zemljišča na Partizanski cesti. T.L. Začeli so z rekonstrukcijo ceste Podjetje IBT-PIN iz Trbovelj je kot izbrano podjetje na javnem razpisu začelo z z rekonstrukcijo ceste Kamnikar Kolonija 1. maja v Trbovljah skozi naselja Dom in vrt. Novi dom in Pod gozdom. Po večletnih pripravah in prizadevanjih ter razgovorih z lastniki zemljišč, ki mejijo na cesto, so podpisane pogodbe o odkupu potrebnih zemljišč. Dela financira občina Trbovlje, z njimi pa so začeli 9. julija, ko so porušili stanovanjsko hišo Božjakovih v naselju Dom in vrt. Zaradi goste naseljenosti tega območja bodo dela izvajali etapno. Promet bo urejen z obvozi. T.L. Bolnišnica preureja upravno zgradbo Splošna bolnišnica Trbovlje ima svoje upravne prostore v bivši stanovanjski hiši, ki je bila zgrajena pred desetletji za potrebe zdravstvenega osebja. Pred dnevi so začeli prostore preurejati. S preureditvijo spodnjih prostorov nameravajo pridobiti dodatne prostore za dializni oddelek, ki jih potrebuje zaradi vse večjega števila dializnih bolnikov. Naložba bo veljala 11 mio SIT, kar bo krila bolnišnica iz lastnih sredstev. KŠEFT1 KŠEFTI KŠEFTI K.ŠEFT1 KŠEFTI KSEFTI KŠEFTI KŠEFT1 KŠEFTI Stojan Binder - predsednik združenja delodajalcev Slovenije Generalni direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binderje prejšnji mesec sprejel funkcijo predsednika združenja delodajalcev Slovenije, kar pomeni zanj in njegovo podjetje veliko priznanje. Pred njim je to delo opravljal Stanič, ki je sedaj postal podpredsednik. Najpomembnejše aktivnosti, ki jih trenutno opravljajo, je dogovarjanje za eskalacijo plač 2002-2004 in in izdelava novega plačilnega modela. Stojan Binderje človek, ki se zna dogovarjati, pogajati in je vedno pripravljen sodelovati. Predsednika delodajalcev vedno iščejo med uspešnimi direktorji pomembnih podjetij v Sloveniji in prepričani smo, da so imeli predlagatelji srečno roko. Fanči Moljk Lisca bo odpuščala Uprava družbe Lisca d. d., Sevnica obvešča javnost, da je zaradi ekonomskih razlogov prišlo do trajnega prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev. Posledice te ugotovitve pomenijo, da bo takoj nepotrebnih več kot 200 delavcev, zaposlenih v proizvodnji. Presežnim delavcem bo delovno razmerje prenehalo na osnovi izdelanega programa za reševanje presežnih delavcev, v katerem bo zaradi večjega števila prenehanje delovnega razmerja realizirano v daljšem časovnem odbobju. Program bo podjetje izdelalo v sodelovanju z svetom delavcev in sindikatom. V ZA S. RGD je začela z izgradnjo predora Podmilj Rudarska gradbena družba je 3. julija začela z izgradnjo predora Podmilj, ki je sestavni del infrastrukturnih objektov na trasi avtoceste na odseku Blagovica predor Trojane. Pogodbena vrednost del je 2,8 milijarde SIT. Predvideni rok izgradnje je 23 mesecev. Predor bo dvocevni in dolžine 650 m. Prečni profil bo klasični cestni kot npr. pri že prej zgrajenih predorih Ločica in Trojane. Približno 30% hribine, skozi katero bo predor potekal, je iz prepenne (karbon), kar je za gradnjo predora zelo neugodno. Zato bo zahodni portal v inženirsko-tehničnem smislu zelo zahteven. Ostali del hnbine pa je za gradnjo ugodnejši, ker je iz apnenca. Mitja Ribarič, direktor RGD-ja je ob začetku gradnje povedal: “RGD je v zadnjih sedmih letih uspešno zaključila številne zahtevne projekte doma in v tujini. Na trasi avtoceste smo dokončali že dva predora, levo cev predora Ločica in predor v Zideh. Predor Podmilj, ki ga bomo simbolično začeli izkopavati danes, pa je prvi predor, za katerega je naše podjetje z naročnikom DARS-om podpisalo direktno pogodbo. Ker razpolagamo z najsodobnejšo opremo na področju predorogradnje in z visoko usposobljenimi in izkušenimi kadri bomo, v to sem prepričan, uspešno zaključili tudi ta projekt". RGD v letošnjem letu slavi 50-lctnico delovanja. Začetek njenega delovanja sega v leto 1952, ko je bil v okviru Rudnika Trbovlje Hrastnika ustanovljen rudarsko-gradbeni obrat, ki je izvajal razne rudarska, gradbena in montažna dela. V zadnjem obdobju je strategija poslovanja družbe usmerjena v pridobivanje poslov na področju gradbeništva, posebno mesto pa zaseda predorogradnja. Na področju predorogradnje je RGD precej aktivna tudi v tujini, predvsem Nemčiji. Švici in Avstriji, kjer je zaključila že mnogo zahtevnih projektov. V zadnjih letih je RGD uspelo doseči zastavljen prioritetni cilj vključevanja v nacionalni program izgradnje avtocest v RS. V sklopu omenjenega programa je podjetje v letu 1999 dokončalo zelo zahteven projekt izgradnje predora v Zideh, ki povezuje Zasavje z AC Celje -Ljubljana. Uspešno zaključen projekt je v veliki meri pripomogel k pridobitvi posla za izvedbo izgradnje v letu 2000 dokončanega predora Ločica, ki poteka južno od Vranskega in vzhodno od vasi Ločica. Pripojitev Rudarske gradbene družbe d.d. h Gradis Nizke gradnje d. d. uspela Enajstega julija je v Mariboru potekala skupščina družbe (iradis Nizke gradnje in v Trbovljah skupščina Rudarske gradbene družbe d.d. Poleg ostalih sklepov so delničarji obeh družb potrdili pripojitev RGD d.d Trbovlje družbi Gradis Nizke gradnje d.d. Maribor. Prevzemna družba sc bo po izvedbi potrebnih pravno-formalnih postopkov imenovala NG RG nizke in rudarske gradnje d.d.. Do tedaj bosta obe družbi poslovali kot samostojni pravni osebi. S tem bo Skupina Prevent zaokrožila ponudbo na področju infrastrukturnih gradenj. Svečana otvoritev nove razdelilne postaje V petek, 12. Julija so na Izlakah, pri tovarni ETI, svečano odprli novozgrajeni objekt RP 20 kV Izlake. Gre za novo razdelilno postajo 20 kV Izlake in zaključek prehoda na 20kV napetostni nivo na območju Izlak in Zagorja ob Savi. V skladu z. opuščanjem 35 kV in lOkV napetosti na področju Elektra Ljubljana, d.d. distribucijske enote Trbovlje je bil med 10. In 13. julijem 2002 izveden prehod distribucijskega srednjenapetostnega omrežja na 20kV napetostni nivo. V prehod ie bilo vključeno srednjenapetostno distribucijsko Viva pri izvedbi točke območje, ki napaja transformatorske postaje na širšem območju Izlak vse do Trojan in Zagorja ob Savi. Prehod je bil izveden na 138 distribucijskih in industrijskih transformatorskih posatajkah, ki jih napaja 123 km povezovalnih in priključnih vodov k transformatorskim postajam. Objekt je, na simboličen način, slovesno predal v uporabo župan Zagorja ob Savi. Matjaž Švagan. besedilo in sliki M.A.Š. 1 Nova razdelilna postaja reportaža DNEVI SPLAVARJENJA 2002 v Radečah TUdi letos je Kulturno turistični rekreacijski center v Radečah že četrtič organiziral prireditve Dnevi splavarjenja 2002. Od petka 28. do nedelje 30. junija je bilo na prireditvenih prostorih ob Savi, na nogometnem stadionu in v centru Radeč videti in doživeti marsikaj. Petek popoldan je bil v znamenju “Na vikendu” vsem najbolj všeč. Večerno nogometno tekmo med vodstvom Radeče papirja in Pivovarne Laško so odigrali v Športni dvorani. Boljši so bili domačini, ki so goste premagali z rezultatom 2:1. Med dobrimi igralci obeh moštev je bil najopaznejši domačin Iztok Martinšek. Po končani tekmi so razglasili rezultate malega nogometa. Tenisače je z igrišča pregnal dež, igranli so naslednji dan, ko je zmagal domačin Robi Titovšek. “Eko svet -eko igrarije” so bile namenjene mladim, ki pa so se tudi ustrašili dežja in jih je bilo samo nekaj. turnirja v malem nogometu in zmagovalcem igralcem Pekarna Leniči podelili pokal zmagovalca, ki si gaje zaslužil z najuspešnješim igranjem med dvajsetimi ekipami. Sobotno dopoldne je bilo v znamenju odbojke na mivki, kjer je Med seboj so se pomerili harmonikarji za osvojitev značke Splavarja. Letos jo je dobil Borut Žukovec iz Mirne na Dolenjskem, saj je bila pesem Braneta Klavžarja pokal Splavarja prejela ekipa Močeradi. Opoldan je bilo tekmovanje jadrnic, ki so plule med starim in novim mostom v Radečah. Tokrat je bil med štirimi najboljši Roman Lavrince. Skozi staro mestno jedro se je popeljalo osemindvajset oldtimerjev, lepotcev, ki marsikomu delajo skomine. Splavarji so dobili svojo, “Rafkotovo” splavarsko gostilno v starem mestnem jedru. slikarske razstave Borija Zupančiča v razstavnem prostoru Jadrana. Obiskovalce je zabaval SKEČ band, ko se je popolnoma stemnilo je mesto obsijal veličasten ognjemet nad Savo. Natrpan urnik prejšnjih dni in Gostje so se s splavom od tam pripeljali na prireditveni prostor. Novinci med splavarji so pričakali svoj krst, ki predstavlja poseben obred. Da so Radeče povezane s kmetijskim zaledjem, ki predstavlja pomemben del prebivalstva, so poudarili s predstavitvijo dela aktivov kmečkih žena iz Svibnega, moški pa so tekmovali v žaganju lesa in prikazali stara kmečka in gozdarska opravila. Najprej je uspelo prežagati hlod ekipi Oglarjev iz Dol pri Litiji. Slovestnosti je dal svoj pečat tudi slavnostni koncert Železničarske godbe Zidani most, naslednja kulturna prireditev je bila odprtje pričakovan delavnik sla botrovala nedeljskemu zaključku, da so se dopoldne pomerili v kuhanju splavarskega golaža. Kuharji so ljubosumno skrivali svoje posebnosti. Poskuševalci so se nazadnje odločili, da je najboljši golaž skuhal Nace Simončič iz Vrhovega. Vsekakor je bil vsem tako všeč, da ga je zmanjkalo in s polnimi želodci so si ogledali še zaključno parado pihalnih orkestrov iz Radeč, Zidanega mosta in Laškega, ki so jih spremljale in nastopile njihove mažoretne skupine po ulicah Radeč. Če ste tokrat prireditev zamudili, vam je lahko žal. Upajmo, da naslednje ne boste! Irena Vozelj TRBOVLJE reportaža PADEŽ PA DEŽ OB DOMAČI ZMAGI Gasilsko tekmovanje v Šentlambertu za 11. Memorial Jožeta Vrtačnika je bilo v soboto 6. julija v znamenju številnega zastopstva PGD Padež in državnih veteranskih prvakov iz Grosupljega, so se zmage v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti prvič veselili domačini. Druga članska ekipa Šentlamberta Veterani PGD Kotredež so se pognali v napad (MM) občasnega močnega dežja, kije (povprečna starost tekmovalcev je odplaknil tudi tradicionalno 18 let) je namreč slavila pred člani veselico. V konkurenci 29 zasavskih iz Čolnišč in veterani iz in nezasavskih ekip. med njimi Grosupljega. Prehodni pokal bo Vaja je skoraj pri kraju, saj so s curkom že zadeli pločevinko piva, ki so jo za nagrado lahko odnesli (MM) tako prezimil v Šentlambertu. Pokale v posameznih kategorijah pa so si razdelili takole: člani - 1. PGD Šentlambert II, 2. PGD Čolnišče, 3. PGD Loke: članice - veterani - 1. PGD Grosuplje, 2. PGD Trnovlje pri Celju, 3. PGD Polica. Družabni utrip prireditve so najbolj poživili gasilci PGD Padež. Mladinci ene od ekip v vajah raznoterosti (MM) 1. PGD Loke, 2. PGD Padež, 3. PGD Trbovlje-mesto; mladinci - 1. PGD Loke, 2. PGD Padež; mladinke - 1. PGD Trbovlje-mesto; ki so se tekmovanja udeležili kar s štirimi ekipami, edini pa so imeli tudi navijaški transparent. Boštjan Grošelj Za konec še gasilska slika najštevilnejše ekipe (MM) m: A, 18 MALSRPNA reportaža 3. DAN ZASAVČANOV Zasavske občine so letos že tretjič organizirale družabno srečanje pod nazivom "Dan Zasavčanov Tokrat je organizacijo prevzeta zagorska občina. Lepo vreme in zanimiv program sta 6. julija privabila lepo število Zasavčanov na Zasavsko Sveto goro. Nekaj utrinkov je s fotografskim aparatom za vas ujel Tomo Brezovar. Ponosni praporščak prvega Golaž je bil odličen štajerskega bataljon Loški glas pri petju himne (Zdravljice) Vlado Dimovski je od župana Matjaža Švagana prejel Mešani slovensko - makedonski zbor France Prešern rudarsko svetilko, družbo mu delajo organizatorji in recitatorji PREDSTAVITEV ČASOPISA VAŠHAU V soboto 6.7. je KUD KNAP organiziral predstavitev časopisa Vašhau in siecr v Kotrcdcžu na nogometnem igrišču, kjer se je vse skupaj pričelo z nogometom. Tekmovale so mešane žensko moške ekipe Šklaba. Mladega foruma, Kud-a Knap in ekipa Kiperbuš. Zmago turnirja si je priborila ekipa Mladega foruma, ki je za nagrado prejela plato piva, ki so ga potem solidarno razdelili med ostale tekmovalce. Drugo mesto je zasedla ekipa Kiperbuš, tretje Šklab in četrto ekipa Kud-a Knap. Po nogometnem turnirju je bilo na vrsti potopisno predavanje, na katerem je predavatelj z diapozitivi predstavil svoje popotovanje s kolesom po Tibetu. Predavanja seje udeležilo cirka 50 poslušalcev in poslušalk, za njim pa je bil na vrsti garažni koncert lokalnih, še ne uveljavljenih skupin s kulturnim programom. Prireditev seje v sproščenem vzdušju nadaljevala pozno v noč, obiskovalci pa so si lahko ogledali in s seboj odnesli kakšen izvod časopisa Vašhau, Stripburger in podobno... Naslednje prireditve Kud-a Knap sledijo na festivalu Karbiduka. za njim pa se že pošasi pripravlja dvodnevni Regee festival s filmskim maratonom underground filma. In kako je s prostori za ustvarjanje in razvoj kulture mladih? Zaenkrat bolj slabo! Začasno avtonomno cono STULM, spreminjajo v skladišče, kljub vsem naporom mladih ustvarjalcev, ki so se po lanskem festivalu Karbiduka, na prostovoljni bazi namenili obnoviti zapuščen in dotrajan objekt ter ga uporabljati izključno v kulturne namene. ZMAGA KAPITALA - NAD - KULTURO! Po letošnji Karbiduki torej sledi pokop ŠTULMA in procesija s kuLturnim programom, ki jo bodo organizirali MPSS, za tem pa ustanovitev nove avtonomne cone ali kulturnega centra (upajmo, da z dogovorom z občino Zagoije. v nasprotnem primeru pa sledi skovtiranje opuščenega objekta, ki ga že pripravljajo aktivisti MPSS-ja). KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJ^ DANAŠNJEGA DNE! Tekma KUD KNAP - Mladi Forum Zmagovalna ekipa Mladega forum s pokalom Nastop skupine GDO? iz Zagorja NEKAJ OPUŠČENIH OBJEKTOV V ZAGORJU Rov & prostor pod skalo Stara srednja rudarska šola Vašhau z dvoriščem Staro poslopje pred rudnikom Branko Renčof gost Ameriške ambasade ob prazniku neodvisnosti Branko Renčof, zaposlen na Slovenskih železnicah, stanujoč v Zagorju ob Savi in po poklicu strojni tehnik. Končuje strojno fakulteto in bo v naslednjih mesecih diplomiral ter postal strojni inženir. Vse to je razlog, da je dobil povabilo, ki mu ga je poslal veleposlanik ZDA Johny Young. Njegovo šolanje ob delu je zelo drago in tako že štiri leta pomaga na Ameriški ambasadi ob raznih opravilih. Njegova prisotnost na ambasadi mu omogoča izpopolnjevanje v tujem jeziku. Povabilo, ki gaje prejel, gaje zelo presenetilo, saj se tega največjega Ameriškega praznika udeležijo zelo visoki in ugledni gostje, kot so predstavniki ostalih tujih ambasad, ministri, verski voditelji ter ostali ugledni Slovenci. Z njegovim delom na ambasadi so zelo zadovoljni, zato je imel to čast, da se udeleži največji praznik, saj so se takrat njihovega praznika. odcepili od Angleških kolonij in postali samostojni. Slovenci smo Praznovanje 226 obletnice praznovali 11 obletnico, katere Ameriški veleposlanik Johny Young s soprogo pri sprejemu Branka in Jane neodvisnosti ZDA je njihov pomen sc eni bolj drugi manj zavedamo. Samo praznovanje je bilo 4. Julija v Križankah, kjer je njega in njegovo soprogo osebno sprejel sam veleposlanik in njegova soproga. Bil je zelo počaščen in si šteje v veliko čast, da je bil povabljen na tako ugledno prireditev. Po sprejemu gostov se je začel uradni del, kjer je Miehele Račič zapela najprej Slovensko in nato še Ameriško himno. Sledila je predstavitev častne straže marincev, kjer so prikazali svečano parado. Na koncu je navzoče pozdravil veleposlanik Johny Young ter vsem čestital za tako majhno, demokratično, uspešno in v svetu priznano državo kot je Slovenija. Pozdravil je zunanjega ministra in še nekaj zelo uglednih gostov, nato pa vse povabil na prigrizek ob glasbi “Green Town Jazz Banda' Jana, Branko, Barbara (znana novinarka), Marko V Delavskem domu v Hrastniku so Hrastničani imeli osrednjo svečanost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad za leto 2002. Leopold Grošelj, hrastniški župan je v svojem svečanem nagovoru navzočim poudaril delavsko tradicijo tu živečih ljudi Med drugim je dejal;«Delavski kruh je trd tudi danes Rudarjenje se v naši dolini počasi poslavlja. Programi so sprejeti. Zakon o postopnem zapiranju rudnikov se izvaja.« Županje v nadaljevanju pohvalil delovanje kulturnikov, zlasti mladih glasbenikov, ki tvorijo simfonični orkester glasbene šole v Hrastniku Spremenila seje podoba hrastniških ulic, ki so vse bolj urejene. V zadnjih letih je bilo zgrajenih veliko novih stavbnih objektov, vodovod, ceste, otroška igrišča. Ureja sc spodnji del Hrastnika. Ob Bobnu raste obrtna cona, ki vse bolj dobiva pravo podobo. V končni fazi izgradnje je kolektorski sistem. Ponosni so I Irastničani lahko tudi na prenovljen muzej, ki je s svojo zbirko lutk edinstven v Sloveniji. Po slavnostnem govoru l^opolda Grošlja je sledila podelitev nagrad letošnjim nagrajencem. Nagrade so prejeli: Boris Trstenjak, za gospodarske dosežke. Zveza šoferjev in avtomehanikov za delovanje na društvenem področju, Vanja Tomc za delovanje na kulturnem področju, skupina občank za uspehe na področju humanitarnih in človekoljubnih dejanj h MAŠ trinajstica LJUBITELJI ŽIVALI IN DOBRI LJUDJE? Vse več ljudi se sprehaja s svojimi "ljubljenčki". Včasih peljejo svoje pse privezane na vrvico, drugič jih puščajo neprivezane, da si lahko privoščijo vsakršnih podvigov, ki se jim porodijo v pasjih glavah. Vsem lastnikom psov, ki se sprehajajo naokrog je skupno prepričanje, da so njihovi psi nenevarni. Čeprav je že minilo nekaj let, mi še vedno v ušesih zveni otroški jok, ki se je razlegal po ankaranski plaži, poln strahu, ker je lajal vanj pes, ki ni bil na vrvici, njegova gospodarica pa je vse to le mirno gledala. Sploh ji ni bilo jasno, da bo lahko dogodek pustil svoje sledi na tem otroku in da se bo bal vsakega'psa, ki ga bo srečal. Ko sem jo na to opozorila, me je užaljeno zavrnila, da njen pes sploh ni hud, ampak bi se želel le igrati. K današnjemu pisanju me je pripravil dogodek, ki seje zgodil pred nedavnim. Soseda, ki je največkrat sama doma, ima psa, nemškega ovčarja, privezanega na dolgi verigi, da se lahko sprehaja po domačem dvorišču. Družbo mu dela mešanček, ki je privezan malo stran od njega. Oba psa sta prijazna do vseh, ki jih poznata. Kadar se dvorišču približa lisica ali kakšna druga žival, s svojim laježem opozorita, da nekaj ni prav. Enako ravnata tudi v primerih, ko priteče k njima pes, ki ga “pelje" gospodar na sprehod po cesti mimo njihove hiše. Pred tednom se je zgodilo nekaj, kar meje prizadelo. Starejši moški je “peljal” svojega psa na sprehod. Ker ni bil prevezan, se je sosedov nemški ovčar odtrgal iz verige, ker je branil svojo posest. Gospodar psa, ki je pritekel na dvorišče, je vzel v roke debel kol. Psa sta se spopadla in pri boju je bil sosedov pes poškodovan, saj je imel pod očesom veliko rano. Ko sta se psa spoprijela, ju je hotela soseda politi z vedrom vode, da bi si “ohladila” svoje borilne strasti. Preden ji je to uspelo, se je njen pes vrnil na dvorišče, se zavlekel v svojo uto in minilo je več kot teden dni, da se je približno obnašal normalno. Še ima vidno rano pod očesom. Ker ni bilo ves čas sosede zraven, ne ve kako sta psa šla na razen. Sumi, da so udarci z debelim kolom pripomogli svoje. Ve pa, da udarcev ni bil deležen gospodarjev pes, ampak njen. Sprašuje se, s kako pravico lahko sprehajalci in njihovi psi hodijo povsod, kjer jim pade na pamet. Kako lahko gospodarji dovolijo, da se nenadzorovano sprehajajo njihovi psi po dvoriščih in vznemirjajo druge živali, tudi domače pse. Da ne govorimo o tem, da morajo lastniki zemljišč ob javnih cestah pospravljati za tujimi psi, da pred pragom ne bodo imeli pasjih iztrebkov, ki jih njihovi gospodarji ne pospravljajo. Zgodba o tem, da naj vsakdo počisti pred svojim pragom, je dostikrat začinjena s pospravljanjem za drugimi, ki imajo pri svojem pragu radi čisto, pred drugim pa puščajo “svinjarijo”. Kakšen zakon rabimo, da bodo spoštovali lastniki psov druge ljudi (od otrok do starejših), da jih ne bodo “posiljevali” s svojimi “miroljubnimi" psi in da bodo ravnali s tujimi psi enako kot ravnajo s svojimi? Ali se moramo res obnašati tako kot da smo sami in edini na svetu, da nam ni mar za nič okoli nas? Želim, da bi vsaj kakega lastnika psa prizadele moje besede v pozitivnem smislu in da bi naslednjič peljal svojega psa na sprehod privezanega na vrvici, s sabo imel vrečko v katero bi dal pasje iztrebke, da ne bo puščal za sabo sledi in dela drugim. Vsekakor pa naj bi večji psi imeli tudi nagobčnik, ki bo omilil “pasji strah” pri ljudeh, ki se psov bojijo. Stavek, da njihov pes ni nevaren, pa naj ostane neizgovorjen in naj poskrbijo, da bo to povedalo pasje obnašanje. Lepo je, da imamo radi živali, še lepše pa je, da se do ljudi in živali obnašamo spoštljivo in jih ne vznemirjamo s svojo prisotnostjo in s svojimi nevzgojenimi “ljubljenčki”. Oboji, vsak na svoj način, lahko povzročijo škodo drugim in svojemu “dobremu imenu", ker so neotesani, brezobzirni in napadalni. Če ne znamo brzdati sebe, kako naj zahtevamo red in disciplino pri svojih najbližjih, kamor vse pogosteje prištevamo tudi svoje štirinožne prijatelje. Irena Vozelj Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih / / z—-s. filmov, glasbenih spotov in r\qJw n ‘ J n :“priredi,ev za interno ^^30001 uporabo in javno prikazovanje, z ^ m g možnostjo sponzoriranja postanite ULCLTI S trženje in produkcija za gospodarsko *'*’’■ e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ . . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! intervju POGOVARJALI SMO SE Z JANOŠOM POTOČNIKOM O njem sem slišala, da je izdelal “saraund”, ki bi na trgu predstavljal izdelek visokokakovostnega razreda in temu primerne cene. V prejšnji številki je bil omenjen med dijaki, ki so prejeli priznanje šole na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Ker se v Zasavju vedno pritožujemo, da nimamo pravih kadrov, velikokrat znamo kritizirati vsemogoče, sem se odločila za pogovor z njim, da spoznamo dijaka, ki je že med šolanjem za elektrotehnika pokazal svoje praktične sposobnosti. Kako bi lahko opisali svoje otroštvo in družino? Naša družina šteje pet članov. Imam dve mlajši sestri. Že kot otrok sem pokazal veliko navdušenja za modelarstvo in sestavljanje maket. Pogosto sem se udeleževal različnih tekmovanj in tečajev, ki so bili organizirani v Novi Gorici, Mariboru in tudi v Zasavju. Seveda imata za vse to zasluge moja starša, ki sta me vedno podpirala in spodbujala k ustvarjanju. Kateri je bil Vaš najjjubši predmet v osnovni šoli? Najljubša zame je bila matematika. Kdo je vplival na odločitev, da se vpišete na STPŠ? Ali Vam je bilo kdaj za to odločitev žal? Na' mojo odločitev ni vplival nihče. Že kot osnovnošolec sem izdeloval manjše “napravice” pri tehničnem pouku, predvsem pa doma. V to šolo sem se vpisal, ker me je zanimala predvsem akustika in izdelava tiskanih vezij. Svoje odločitve nisem nikoli obžaloval, saj bom po opravljeni maturi nadaljeval študij na fakulteti za elektrotehniko. Vaš izdelek - digitalno avdiomešalno mizo z efekti ste predstavili na srečanju Ustvarjam, torej sem, kije bil v Novi gorici. Kaj lahko poveste o tem svojem delu? Izdelek digitalna avdiomešalna miza z efekti, ki sem jo predstavil v Novi Gorici, je bila moja seminarska naloga za enega od maturitetnih izpitov. Za takšen izdelek sem se odločil, ker so me ojačevalci, pravzaprav vse akustične naprave, zanimale že v osnovni šoli. Vedno sem si želel narediti svoj HI-FI sistem, ki bi ustrezal mojim predstavam kakšne karakteristike naj ima. Seminarsko nalogo sem delal vse šolsko leto. Ker pa je bilo za ta izdelek potrebno veliko denarja, sem večkrat ob vikendih pomagal svojemu očetu in si s tem prislužil dodatan denar. V ta svoj projekt sem vložil ogromno truda, zato sem se odločil, da izdelek obdržim doma. Ob tem bi se rad posebej zahvalil mojemu mentorju, prof. Rudiju Feletu, za pomoč pri reševanju tehničnih vprašanj in prof. Ivanu Pavloviču za pomoč pri programiranju mikrokontrolerja. Rad bi poudaril, da sta mi oba nesebično pomagala in brez njune pomoči ne bi uspel dokončati seminarske naloge in jo predstaviti takšno, kakršna je. Na kratko bi lahko opisal in predstavil seminarsko nalogo takole: moja avdiomešalna miza je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je dolby surround procesor s številnimi efekti, kot so Dolby 3 D, theatre, hali, movie in stereo. Ta komponenta je krmiljena popolnoma digitalno, tako kot večina današnjih Hi-Fi sistemov, ki jih lahko kupimo na tržišču, saj tehnološko nič ne zaostaja za tržno ponudbo. Drugi je močnostni del, kije sestavljen iz šestih ojačevalcev s skupno močjo 900W(RMS) ter 1800W maksimalne moči. Sistem vsebuje poleg tega še 6 zvočnikov za reprodukcijo 3D efektov. Menite, da Vam je šola dala dovolj različnih možnosti, da ste se lahko pripravili na načrtovani študij elektrotehnike? Kaj bi predlagali, da hi ponudili generacijam, ki obiskiyejo šolo za vami, da bi bili lahko uspešnejši? Šola mi je dala dovolj možnosti, da sem se dobro pripravil za nadaljne šolanje. Pri strokovnih predmetih smo imeli dijaki možnosti, da se tehnično usposobimo na sodobnih učilih za praktičen pouk. Možnosti pa niso dovolj, pomembno je, da imajo dijaki voljo in zanimanje do določenega predmeta. Lahko poveste še svojo misel, ki je vodilo pri učenju, delu in iskanju idej, kaj bi še lahko sami naredili? Menim, da bi morali dijaki, ki se odločijo za srednjo elektrotehniško šolo pokazati več zanimanja za predmete, ki so povezani z elektrotehniko. Poleg učenja in dela v šoli bi morali tudi doma storiti, da bi svoje znanje izpopolnjevali in dopolnjevali. S tem si pridobijo dodatno znanje, ki ni nikoli odveč. Predvsem bi se že ob vpisu v to šolo morali dobro pozanimati in pred vpisom izvedeti, da je taka šola primerna le za dijake, ki se želijo tudi v nadaljnjem življenju ukvarjati s čim podobnim. Napačno je mišljenje, da je tehniška šola primerna le za tiste, ki niso sposobni za gimnazije. Počitnice so, kako jih boste preživeli? Moje počitnice bodo enako, kot vsako leto, delavne. Počitniško delo bom opravljal na MOBITELU. Seveda si bom z družino in s svojim dekletom privoščil tudi kakšen teden oddiha. Hvala za pogovor in veliko sreče na nadaljni poti! Irena Vozelj ta firbčna | 18. MA1.SRPNA jpgK 'EfgC DNEVNIK ANTON LOŽI N Š EK-LONGI: »KDOR Z VOLJO SODELUJE, TA TUDI 10 LETNICO PRAZNUJE.« Pojasnilo k dnevniku, ki ga je napisal Anton Lozinšek-Longi, zdravljeni alkoholik: Longi, kot ga že od kar ga poznani- poznam pa ga še iz časov, ko se je vdaja! omamni tekočini in potem, ko jo je povsem opustil- kličejo prijatelji, znanci in tisti, ki ga le bežno poznajo, je konec prvega poletnega meseca dočakal visok jubilej. Preteklo je namreč natanko deset let od takrat, ko se je dokončno odločil, da bo alkoholu rekel zbogom. To uspe le redkim. Longitu je. V uredništvu Zasavca smo nadvse veseli da mu je uspelo. Ob jubileju mu tudi iskreno čestitamo. In ker ga že dobro poznamo, vemo, da bomo z njim še dolga leta prijateljevali. In naša srečanja poplaknili s sokom ali drugimi nealkoholnimi pijačami. In prav nič nas ne bo naslednji dan, ko se bomo znova srečali, bolela glava. Kot prevečkrat boli tiste, ki so poslali alkoholu prijatelj, on pa njim sovražnik. Sobota, 29.junij/ Zame to ni bila povsem navadna sobota. Ko sem se zjutraj prebudil in pogledal na koledar, mi je na ustih takoj zaigral nasmeh. Nasmeh, ki meje v času. ko sem še popival. Štiri in pol letna Neža je ravno tistih let, ko bi človek najraje s svinčnikom in beležko hodil za njo in si zapisoval njene domislice in iskrive pripombe... Nekaj smo jih ujeli! Zaradi obiska čujemo do 23. ure in tudi otroci se spravijo v prikolico šele takrat. Zjutraj ob 7. uri so še vsi štirje budni... “Saj ste nori, saj niste dovolj spali...se jezim Neža me miri: “Babi, mi hitro spimo... ” Jerneja zgrabi na plaži lakota in dam mu zavitek keksov. “Daj še meni enega,” se spomni Neža. “Ne dam," jo zavrne Jernej. “Pa ne bom več tvoja prijateljica," mu zagrozi. prebujal le redkokdaj. Nasmejan sem si rekel: Longi deset let je minilo od takrat, ko si marsikateremu nejevernemu Tomažu zaprl usta. Ki niso verjeli tvoji trdni odločitvi, da lahko preostanek življenja preživiš trezen, brez alkoholnega mačka, ki je zjutraj še kako boleč, brez belih mišk, ki so se ti, ko si bil že povsem zapit, prikazovale. Dokazal sem vesoljnemu svetu, da zmorem. Da zmore celo nekdo, ki so ga mnogi že pokopali. Ne, Longi se ne da. Vesel, da le malokdaj tako, sem se odpravil do svoje mini štalice, kjer sem nahranil zajčke “Saj nisi moja prijateljica, ampak sestrična," jo poučuje leto starejši Jernej. “Pa ne bom več tvoja sestrična...” zaključi Neža. Neža rada prelistuje Cicibane. “Babi, poglej kako lep čamerad je naslikan..." “Pa je res lep ta močerad,” potrdim. “Kaj pa če bo zlezel iz slike na mizo?” jo dražim. “Ne more,” odgovori prepričano. “Zakaj ne?” “Ker bom obrnila list..." Korak usmeri proti igralom, ki ležijo pred vhodom v kamp. Grem za njo in ji pridigam: “Neža, ne hodi sama na tobogan..." “Zakaj ne?" “Ker je nevarno.” “Zakaj?” “Ker tam vozijo avtomobili.” “Pa ne po in kokoši. Zanje skrbim podobno kot zase v zadnjih desetih letih, ko trezen vem, zakaj živim. Postoril sem še drobna hišna opravile in se kot ponavadi odpravil v dolino po drugih opravkih. Med potjo sem razmišljal in ugotavljal, kako srečen sem, da mi je uspelo nekaj, kar mnogokrat niti sam- kaj šele drugi- nisem upal, da sc mi bo zgodilo. Da se bom lahko upravičeno bahal z zame ljubim dnem. Soboto, 29.junija 1992. Od tega dne dalje v mojem telesu ni več mesta za alkohol. Svoj ponos, da mi je uspelo, nosim globoko v sebi. Le zakaj bi ga skrival? Rad povem. Ponosen sem, da me ljudje danes vidijo drugačnega kot so me videli pred desetimi in več leti. Še bolj sem ponosen, ker vem, da imam še naprej močno voljo in ker si upam na glas izreči: NIKOLI VEČ! Zdi se mi, da se je moje življenje, moja druga, prava mladost, začela šele po 29.juniju 1992, ko sem se začel alkoholu odtujevali. Moji prijatelji na novi poti so postali celo tisti, ki me, ko sem še popival, niso hoteli niti pogledati, kaj še, da bi se z mano pogovarjali, da bi mi dali priložnost, da bi lahko z njimi spregovoril. Kolikor sem bil v toboganu." Starejši sestri Rebeki izdere mamica kočnik in vsi vedo, da ji bo miška ponoči položila pod blazino kakšne kune... Neža že kalkulira: “A ne, Bekica, je u redu, d'tist, ku boš dobila, bomo pa skup’ omami sploh sposoben. V desetih leti se je zame veliko spremenilo. Poleg prijateljev, ki sem jih na novo odkril, sem opravil vozniški izpit, pogodbeno delam za Zasavca, včasih pa me na igrišče privabi nogometna žoga. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da sem vsa ta leta Življenja z veliko začetnico, redno obiskoval kljub zdravljenih alkoholikov. Ja, starega Longita ni več. V sebi čutim čisto novega Longita. Mnogim se bo zdel tale zapis kot nekakšno pretirano hvaljenje. Lahko ga tudi tako razumejo. Vendar pa v resnici moj namen ni bil takšen. Želel sem predvsem z nekom, z vami, dragi bralci Zasavca, deliti svoj ponos, svojo srečo in svojo trdno voljo, da bom še naprej stopal po poti, ki sem si jo izbral pred desetimi leti, ko resnici na ljubo še sam nisem vedel, da mi bo po njej stopati uspelo. Niti tega nisem vedel, da je pot sploh lahko tako lepa. Lepa je tudi zato, ker ne prinaša le lepih stvari, tudi grenke so vmes. A pomembnejše od tega je, da jih doživljam s trezno glavo. Dnevnik ureja Igor Gošte porabi’...?” "Neža, pridi sem," jo kličem. “Nimam časa," izjavi. “Ti bom nekaj lepega povedala,” jo vabim potrpežljivo. “Že vse vem," zaključi. Fanči Moljk 2WC ZWC Poletne cvetke naše Neže zdrav duh MOČ NARAVE V KOTIČKU ZA ZDRAVJE Aloe Barbadensis Miller-zakaj zdravilna rastlina in zakaj ima tako zdravilno moč? V kar nekaj prispevkih v tem kotičku za zdravje smo spoznavali to dobrodelno rastlino in njene lastnosti. Nobena rastlina, ki sojo kdaj koli raziskovali nima bolj pisane zgodovine in nobena ni bila tako razširjena po svetu kot Aloja. Zakaj uporablja Alojo tako dolgo toliko ljudstev po vsem svetu? Edini možni razlog: ker deluje! Poleg lastnosti Aloje pri notranji uporabi je njena zunanja uporaba pri sončnih opeklinah in celjenju ran že dobro dokumentirana. Med vsemi izdelki za zunanjo uporabo vsekakor na prvo mesto sodi 95% čisti gel Aloje Vere v obliki želeja in jantarjeve barve. Ljudje mu pogosto rečejo čudežna rumena tuba ali zlati gel, ki ne sme manjkati v nobeni domači lekarni. Posebna značilnost delovanja ALOE B.M. je njegovo hladilno delovanje, preko rane naredi čistilni filter, preprečevanje zunanjih infekcij, hladilno delovanje. Aloja B.M. seje vseskozi dolgoletno uporabo pokazala kot zelo učinkovito pri opeklinah, gljivicah, aknah, luskavici, nečisti koži. Dobro pa je preizkušena pri alergijah in izpuščajih, pikih žuželk, hemeroidih...... Naš nasvet, preizkusite njeno moč in jo uporabite še to poletje. Izmed vseh, ki ste nam pisali smo izžrebali dva pisma. Nagrado prejmeta Vesna S. iz Dola in Anica B. iz Trbovelj. Podjetje NUTEX že deseto leto uvaža in trži v Sloveniji 100% čist sok ALOE VERE (za uživanje) in izdelke za nego kože in lasišča. Izmed vseh, ki nam boste pisali, ali pa nas poklicali ter nam zastavili vprašanje o uporabi aloje, bomo enega izžrebali in ga obdarili. Pišite nam!! N utex d.o.o. Klopce 7 1262 Dol pri Ljubljani Tel.: 031/560-601, 03/564-31-26,01/564-71-70 E-mail: nutex@siol.net ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (39. del) Oltar Človek more spoznati stvari okoli sebe, zvezde in gore, morja in reke, živali in ljudi. Vse to more pritegniti v svoj notranji svet. Lahko jih ljubi, spoštuje, ali pa sovraži, zametuje. Ob tem gre skozi njegovo srce razgibano valovanje veselja in hrepenenja, žalosti in ljubezni, tihote in nemira. Najplemenitejša človekova moč pa je, da more nad seboj spoznati Boga, ga moliti, poveličevati, iti iz sebe, in se mu darovati. Najgloblja v človeku je moč žrtvovanja. Zunanje znamenje te človekove globine in moči je oltar. V cerkvi stoji nekoliko dvignjen, kakor resnična volja v človeku, ki ve za Boga in je odločen zanj, da se postavi zanj. Oltarje in daritve pozna človeštvo iz davnine. Sveto pismo nam poroča, da je imel oltar že v dobi očakov poseben pomen. Bil je znamenje in spomin božje navzočnosti ter prostor za opravljanje daritev. Ko je prišel Abraham v kanaansko deželo, »se mu je prikaza! Gospod ter mu rekel: 'Tvojemu zarodu bom dal to deželo. ' Postavi!je tam oltar Gospodu, ki se mu je prikaza! (IMz 12, 17).« Spomnimo se še videnja očka Jakoba v Betelu. »Truden na duši in telesu je zaspal, potem ko sije kamen podloži! pod zglavje. V spanju je naenkrat videl lestev, ki je segala z zemlje do neba in Gospod je stal na njej. Ko se je zbudil, je rekel: 'Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz nisem vedel' (IMz 28, 16).« »Jakob je vzel kamen, ki si ga je vzel za podzglavje, ga postavil za spomenik in izlil nanj olje. Ta kraj je imenoval Betel - hiša božja. Napravil pa je obljubo. 'Ako bo Bog z menoj in me varuje na tej poti, po kateri hodim, in mi da kruha, da bom jedel, in obleke, da se bom oblačit, in se srečno vrnem v očetovo hišo, bo Gospod - moj Bog, in ta kamen, ki sem ga postavil za spomenik, bo hiša božja, in od vsega, kar mi boš daj ti bom daroval desetino (IMz 28, 20-22)'.« Pravi pomen je oltarju dal Kristus, ko je na oltarju križa v popolni ljubezni zgoreval v neskončno popolni dar. Saj je bil (kakor pravijo cerkveni očetje) dar, duhovnik in oltar svoje daritve. Ta daritev pa se po Kristusovi veliki ljubezni na nekrvav način ponavzočuje pri evharistični daritvi. Zato je daritveni oltar središče, srce vsake cerkve. Na njem namreč sam Kristus opravlja svojo daritev in vanjo privzema tudi daritve in žrtve vernikov. Z oltarja prihajajo k vernikom vse milosti, kakor iz srca, saj imajo vsi zakramenti svojo posvečevalno moč iz Kristusove daritve. Najstarejši krščanski oltarji so bile lesene mize. Na taki mizi je tudi Kristus z apostoli obhajal prvo evharistično daritev - zadnjo večerjo. Tudi prvi kristjani so se zbirali okrog lesenih miz, ko so »lomili kruh po domovih (Apd 2, 46).« N tretjem stoletju pa so že imeli kamnite oltarje. To so bili pravzaprav sarkofagi (kamnite krste) z relikvijami mučencev. Na grobove mučencev so kristjani radi postavljali oltarje, da so že na zunaj pokazali, da so mučenci s svojim trpljenjem najtesneje povezani s Kristusom, in da so moč za zvestobo v veri in trpljenju prejemali iz Kristusove daritve. Pozneje so na grobovih mučencev začeli zidati cerkve in oltarje postavljali tik nad njihovimi grobovi. Od tod je tudi danes običaj (prej pa strog predpis), da so v oltarju svetinje (relikvije) mučencev. (nadaljevanje v naslednji številki Zasavca) Branko Nimac Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E~mail:tref(g>tref.si http:www.tref.Si H Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse podatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. „<^„ZV A6 DOMŽALE Servis In trgovina d.o.o., Blatnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42.01/562 37-00 servis: 01/562-22-62 tax: 01/562 37-05 Touring Moč (kW/KM) MPC Inf.MPC v EUR GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 I Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Kornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Kornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Kornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 I Šport VTR 1000 S P-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Šport 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 I Chopper I VT 750 C2 Shadovv 32/44 1.589.000 7.146 I Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 I Cross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 I Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 1.529.000 MP cene 10 v SIT, v MFC je vračunan 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridriujemo il pravico do spremembe cen In sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 05.02.2002. 6.877 /1 ELEKTROPROM I/ 1 Loke 22, 1412 Kisovec Velika izbira bele tehnike v trgovini Makro Kisovec Priznane znamke, ugodne cene! 18. MALSRPNA zdravstvena Tokratni članek je napisala diplomirana medicinska sestra Andreja Brečko, govori pa o prehrani. Še preden se mu posvetite, objavljamo ime in priimek dveh nagrajencev, ki sta pravilno odgovorila na naše 17. nagradno vprašanje. Vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško prejmeta: Selena Kovač, Gladei 22, 1411 Izlake in Iztok Bizjak. Golovec 40, Trbovlje. Nagrado prejmeta po pošti PREHRANA Prehrana je listi dejavnik, ki z vidika posameznika in naroda vpliva na zdravje. Z zdravim prehranjevanjem zdravje varujemo in sočasno preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (povečan krvni pritisk, povišan holesterol, zvišan krvni sladkor, debelost) in bolezni same (srčno-žilna obolenja, rak, sladkorna bolezen tipa II. in druge). Oboji dejavniki tveganja in kronične bolezni so v Sloveniji pogostejše kot v drugih državah razvite Evrope in razmere sc v zadnjih letih še slabšajo. Raziskave so pokazale, da lahko z zdravim življenjem izboljšamo zdravje ljudi. Zato predstavljajo zdravo prehranjevanje, redna telesna dejavnost in izogibanje razvadam, kot so kajenje, čezmerno pitje alkohola in uživanje drugih drog, ključne korake k boljšemu zdravju Slovencev. Uživanje zdrave hrane omogoča normalno delovanje našega organizma, krepi zdravje in varuje pred boleznimi. Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato moramo jesti različna živila. Na samem vrhu piramide so maščobe, olja in slaščice. Sem sodijo solatni prelivi in olja, smetana, maslo, margarina, sladkane pijače, bomboni in sladki prigrizki, Ta živila imajo veliko kalorično vrednost in le malo hranljivih snovi. Dve skupini živil, ki sta pretežno živalskega izvora: mleko, jogurt, sir in drugi mlečni izdelki ter meso in mesni izdelki, perutnina, ribe. stročnice, jajca in lupinasto sadje. Ta živila so pomembna zaradi beljakovin, kalcija, železa in cinka. Izbirati moramo čimbolj pusta (ali posneta) živila iz te skupine. Jesti je potrebno čim več sadja in zelenjave, da bi zaužili vitamine, minerale, vlaknine in antioksidativne zaščitne snovi, ki jih vsebujejo. Na spodnjem najširšem delu piramide so škrobna živila (kruh, žita, kaše. testenine in krompir). Večina teh živil, razen krompirja, so žita v naravni ali predelani obliki. Dnevno potrebujemo največ enot živil iz te skupine. Ureja Igor Goste Uravnotežena, zdrava prehrana temelji na petih glavnih skupinah živil: 1. skupina: kruh, žita, žitni izdelki in krompir 2. skupina: sadje in zelenjava 3. skupina: mleko in mlečni izdelki 4. skupina: meso, ribe in zelenjave 5. skupina: živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev. >5 'n/MO-ZELENJAVA Žntli I sdkI K i - ŽITA, Piramida prikazuje smernice za zdravo prehrano Če uživamo živila pretežno iz prvih štirih skupin, zagotavljamo zadosten vnos hranljivih snovi za normalno delovanje organizma in za vzdrževanje zdravja. Priporočljivo je uživati iz vsake skupine čim bolj pestra živila. Živila iz pete skupine za življenje niso nujno potrebna, vendar dodajo naši hrani pestrost in okusnost. Za uravnoteženo prehrano je pomembno takšno razmerje med zaužitimi živili, ki omogoča vzdrževanje zdravja. Priporočenega razmerja ni treba dosegati pri vsakem obroku, ki ga zaužijemo, niti ni pomembno, da ga dosegamo dnevno, čeprav je tak pristop praktičen in smiseln. Vsekakor pa je potrebno priporočeno razmerje živil doseči v tednu ali dveh. 19. NAGRADNO VPRAŠANJE V KATEREM DELU PIRAMIDE SO ŠKROBNA ŽIVILA? Odgovore z izrezanim vprašanjem nam pošljite na naš naslov do 1. avgusta. Dva, ki bosta pravilno odgovorila prejmeta po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. • e 4* ZDRAVILIŠČE LAŠKO MEDICINA IN TURIZEM, Zdraviliška c.4, 3270 Laško Tel.: 03/7345-111 Fax: 03/7345-298 Rezervacije: *386 (0)3 7345-122, E-mail: zdravilisce.lasko@eonet.si http://www.zdravilisce-lasko.sl, SLOVENIJA POLETNI VEČERI NA TERASI ZUNANJEGA BAZENA ZDRAVILIŠČA LAŠKO Vsak petek ob 20.30 v juliju in avgustu V juliju vas bodo zabavali: 05.07. EzlEk 12.07 Alenka Godec 19.07. Karmen Stavec 26.07 Irena Vrčkovnik VSTOPNINE NI! VABLJENI! Informacije in rezervacije na tel.: 03 / 73 - 45 - 290 www.mazda.mms.si DEJAVNOSTI HIŠE: Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, Rent-a-car oz. nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih na pr popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in "NOVOST": NAJEM AVTODOMA. MMS KREDIT & LEASING Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. mazoa fn (ji m v> / „ Avtobusni promet Ut tesrlmesei. 3Ke||orJe d.o.o. TURISTIČNA AOENCUA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: lnlegral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si IZJEMNO UGODNO ! BOLGARIJA 20.7. ŠTIRINAJST DNI 106.000 SIT!!! _________25. JULIJA KRF 56.000 SIT ZA DESET DNI!______ POČITNICE NA SICILIJI S PREVOZM VRED 20.7.-27.7. POLPENZION IN IZLETI: 69.900 SIT ____________IRSKA 3.8. SAMO ŠE NEKAJ MEST!____________ _________HVAR Z letalom VIA BRAČ 21.7.: 69.900 SIT____ POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE »V ZADNJEM HIPU« PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! UMAG HOTEL ADRIATIC 21 .IN 28.7.2002 48.500 SIT VABIMO V DUBROVNIK NA LUBENICA PARTV Z LETALOM ! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAŠ! KATALOGI RAZLIČNIH AGENCIJ POLETJE 2002 na voljo POTOVALNI BON INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO _____________DE RAZLIČNIH PRILCŽM8TIH____________ ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA 09:00 - 12:00 Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone Rezervacije na 02/526-1434 in GSM: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOTNE PONUDBE 5 dni z zajtrkom 5 dni polp. z eno bograč več. 7 dni z zajtrkom 7 dni polp. z eno bograč več. 7 dnevno bivanje z moin. kuhanja IZVEN SEZONE 11.500 sit+tt 16.000 sit+tt 15.500 sit+tt 22.500 sit+tt 10.000 sit+tt (lahko z lastno posteljnino) JULIJ, AVGUST 12.500 sit+tt 17.500 sit+tt 17.500 sit+tt 24.500 sit+tt 10.000 sit+tt akcija ODKRITA SKRIVNOSTNA OSEBA Skrivnostna oseba za mesec junij je bil Janez Pavšek, direktor Integrala Zagorje. Med 39 pravilnimi odgovori se je sreča nasmehnila bralki Darji Drofenik iz Zagorja. sauvignona s Koga, letnik 1998, sladko seveda. Tako je okusna pustolovščina šla za kanček lažje. Med večerjo smo izvedeli, da je Ob sladici (PRAV) ega podjetja Vitasan z Izlak. Odločili so se namreč, da sodelujejo v Zasavčevi akciji in tudi tako opozorijo nase in na bogato kulinariko, ki jo nudijo v hotelski restavraciji. radgonsko srebrno penino. Za predjed so ponudili slasten avokado nadevan z lososem in tunino. Temu je sledila okusna gobova juha, kije Nagrajenka Darja Drofenik in skrivnostna oseba Janez Pavšek (PRAVI Integralov taxi je nagrajenko in Njihovima gostoma in našima skrivnostno osebo, sedaj seveda že nagrajencema so za dobrodošlico poznano, odpeljal v hotel in pripravili prigrizek z zelenjavnim restavracijo DIANA, last družinsk- namazom, kot aperitiv pa Znani Zasavci (II. del) Prisega, da je poezija glasba duše, delo z ljudmi pa ji bogati srčno čakro. Najljubši ji je glas trobente. KUPON Na sliki je Moji podatki: Ime in priimek Naslov......... Telefon pripravljala na glavno jed, na jagnječji kotlet v zeliščni omaki s sirovimi štruklji in v oblicah pečen krompir s sestavljeno solato. Zraven so izbrali modro frankinjo z Zlatega Griča, letnik 2000. Vino ubranega žametnega okusa, polsuho, se je glavni jedi izjemno lepo prilegalo. Za sladico so obetali čokoladno pustolovščino, ki je res bila pustolovščina, vendar le za skoraj preobložene želodce. K sreči so k sladici postregli še izvrstno vino, namreč Hlebčev jagodni izbor nagrajenka Darja Drofenik Janeza Pavška spoznala v drugem delu uganke, ko je bilo nekoliko več podatkov in bolj razpoznavna slika. Dejala je še, da ji je pri razpoznavanju precej pomagal mož. TXidi mi smo ugotovili, da je bilo več pravilnih odgovorov po drugem delu objave. Poleg kulinaričnih odlik restavracije DIANA so si bili gostje edini tudi o prekrasnem razgledu na dolino Orehovice in naprej proti Vrhu in Kumu. MM " DIANA" Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE izbNHfi.gipihiuvtniM’ yz4aW^ Vsak dan sveža jagnečja pečenka. Odličen izbor raznovrstnih jedi in vrhunskih ter kakovostnih vin. Čudovit razgled skozi okna restavracije, Klimatizirani prostori, veliko parkirišče. Teraso v hladni naravni senci s čudovitim razgledom na Zagorsko dolino. Poslovna kosila, nedeljska kosila, rojstno dnevne zabave, posebne priložnosti. Romantično večerjo ob soju sveč in izbrani glasbi... Vsak petek in vsako soboto zvečer, evergreen uspešnice iz 60-ih, 70-ih in 80-ih let, lotino, Jazz.! Klavir! V čivo!!! Prijazno vabljeni! Rezervacije no tel.: 01- 72 -33- 610. Bogata izbira šolskih potrebščin in torbic po^gM£>-ugodnih cenah ^ pl. potrebščin nad 30QD„sit primete darilo ' tei' ‘ Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE (2$e6ro(/i klubi, kjer gojijo full kontakt, pričeli s semijem. So sodniki, ki delujejo v semiju, po vašem dorasli svoji nalogi? Sodniki so posebna zgodba. Pred tekmovanjem sem našim tekmovalcem rekel, da ne bi kdo sodnike kritiziral. Naj si rajši pogledajo tekme na SP v nogometu. Pa bodo videli, kaj je katastrofalno sojenje. Sliki in besedilo Igor Coste NAROČILNICA ZA ČASOPIS ZASAVC ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 64 166 fax. 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnino bom plačeval(a): 3 mesečno, polletno, letno I l l l Ime in priimek naslov........ I I podpis telefon KARATE TRBOVELJČANI BODO NASTOPILI NA 11. SVETOVNEM POKALU »KOBE OSAKA INTERNATIONAL« V dneh od 19. do 21. julija bo v Dresdenu v Nemčiji potekal 11. svetovni pokal »KOBE OSAKA INTERNATIONAL«. Ti turnirji slovijo kot eni izmed najštevilčnejših v svetu. V Nemčiji bodo barve Karate kluba TIKA Trbovlje zastopali: Nik ŽLAK, Žiga TRBOVC, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Elvis SELIMOVIČ, Jernej SIMERL, Miha KOVAČIČ in Borut MARKOŠEK. Vodil jih bo glavni trener v klubu Bogdan SIMERL. V začetku tega leta so trboveljski karateisti nastopili v Limbušu pri Mariboru na 1. turnirju KOBE OSAKA SLOVENIJA. Ta tekmovanja se izvajajo v okviru vsestilske svetovne organizacije Kobe Osaka International, ki ima sedež v Glasgovvu na Škotskem, katere predsednik je Škot Tomy MORRIS, predstavnik šito ryu stila - stopnje 7. DAN. MORRIS je predsednik svetovne sodniške organizacije. Karate klub Limbuš je s svojim predsednikom Primožem DEBENAKOM, sodnikom svetovnega ranga, predstavnik te zveze za Slovenijo. Trboveljčani so v Limbušu osvojili kar devet medalj, od tega tri zlate. Na priporočilo DEBENAKA je v juniju prispelo osebno pisno povabilo od gospoda MORRISA za nastop na 11. Svetovnem pokalu KOI v Dresdenu. Trboveljčani so se zelo razveselili tega vabila in klub ravnokar končani zelo uspešni tekmovalni sezoni takoj nadaljevali s treningi. Treninge vsakodnevno vodita trenerja MARKOŠEK in SIMERL in sta zelo zadovoljna tako s prizadevnostjo kot s športno formo tekmovalcev. Vsi tekmovalci bodo razen Žige TRBOVCA in Boruta MARKOŠ- KA, ki bosta tekmovala samo v katah, nastopili v obeh disciplinah. Po dobrih dveh letih bo na latami ponovno stopil trener tekmovalne skupine v Trbovljah ter selektor vseh slovenskih reprezentanc Borut MARKOŠEK. Nastopil bo v katah v kategoriji veteranov ter skupaj z Miho in Jernejem v katah ekipno v članski kategoriji. Borut je zadnjič nastopil v New Vorku na »Millenium Big apple challenge turnirju« kjer je nastopilo preko 600 tekmovalcev iz devetih držav ter večine zveznih držav Amerike. V kategoriji veteranov je osvojil srebrno medaljo v katah ter zlato v športnih borbah, tako, da Trboveljčani tudi v Dresdenu pričakujejo dobre nastope. Da je turnir res zelo močan potrjuje dejstvo, da je na 10. svetovnem pokalu KOI v Maleziji lansko leto nastopilo preko 1000 tekmovalcev iz vseh celin sveta. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Irana, Rusije in Venezuele, ki sodijo v sam vrh svetovnega karateja. V Dresdenu pričakujejo rekordnih blizu 1500 tekmovalcev iz vsega sveta, zato je zelo nehvaležno napovedovati rezultate. Vendar so se tekmovalci odločili, da tako kot vedno tudi v Nemčijo ne bodo potovali samo kot turisti. Po dosedanjih pripravah in treningih bodo poskušali presenetiti tudi nekatere najboljše. Seveda pa bodo dolgo pot v Nemčijo izkoristili tudi za ogled nekaterih znamenitosti, kajti Dresden kot saška prestolnica slovi kot eno najlepših nemških mest z dragocenimi zgodovinskimi stavbami, tako, da ga pogosto imenujejo Firence ob Labi. Franjo GLAVICA MALI NOGOMET NAJ DOSEŽKI V SEZONI 2001-2002 Kot vsako leto doslej, je tudi letos Igor Grčar, vodja in glavni organizator zasavske malonogometne lige, ki se igra na igriščih občine Zagorje, pripravil zanimiv pregled pravkar končane sezone. Vsekakor gre za ligaško tekmovanje, ki po kvaliteti, po številu sodelujočih ekip in organiziranosti sodi v sam slovenski vrh. Pa poglejmo nekaj najbolj zanimivih številk. NAJ EKIPE II LUGI: l.Superaonlllače, 2.KMN Jmnlus, i.Piaetija Kuka. NAJ EKIPI V 2. Ulil: l.EHEU.Trgovina Čop. NAJ EKIPI V LUGI: 1 .Antimon Bistro 91, Z.Mili bar. NAJ EKIPI H.LIGI:!.GO HraslniU.H ZMAGOVALNA EKIPA SIIPEČEINAIA: Po zmagi 2:1 nad Pizzorijo, pokalnim zmagovalcem, je Supermont poleg prvaka Mige osvojil še prvo mesto v snperfinaln. NAJVEČJE ZMAGE: GO OHASINIK- KICKERS 17:0(4. liga) MGMIBNiENIRING-KICKERS 13:0(4.liga) MALO PO MALO-K00INJA PRI BABICI 12:l(l.liga) LEI-KICKERS 12:1(4.liga) NAJEFIKASNEJČE EKIPE (IBi-MEKICO PANCHO sezona 199B-98) GO RRASINIK 146-29 tekem LEI 111-29 takem MGM INŽENIRING 96 -26tekem NAJBOLJŠI SIRELCI (M.Fizlii. Amato-sezona 1993- 14) Almir Begič. GO Hrastnik, 63 zadetkov, 4Jiga, Aljoša Vincek, Prapreče I, 44 zadetkov, Z.liga, Mario Ljoljii, Lop šport, 40 zadetkov, Z.liga. NAJVEČZADEIKOV NA ENIIEKMI (13 B.GACAR, Bar Slavi, sezona 1999-00) Almir Begič, GO Hrastnik, 10 zadetkov, 4.liga Mario Ljoljič, Lop Spori, 8 zadetkov, Z.liga, Aljoša Viocek, Prapreče I, 7 zadetkov, Z.liga. NAJBOLJŠI SIRELEC MED VRAIARJI Danilo Bantan, ELI EE, 6 zadetkov, Matjaž Vrhnjak, Mili bar, 6 zadetkov, Renato Mrežar, NLP 3 zadetkov. EKIPE Z NAJMANJ PREJETIMI ZADETKI KMNJoventos,1.liga, 22 tekem, 34, SopermonLl.liga 35, BarSlavi.Z.liga 38. EKIPE Z NAJVEČ PREJETIMI ZADETKI (Mladi orli-145 sezona 1992-93) Kickers, 4.liga, 26 tekem,167 zadetkov, Kohioja pri babici. Miga, 22 lokom, 105 zadetkov, Udarnik-TSG Lunar, 3.liga,22 takem, 100 zadetkov. EKIPE Z NAJMANJ DANIMI ZADETKI Udarnik-TSG looar, 3Jiga, 22 tekem, 31 zadetkov, Ni-da-ni, Z.liga, 22 tekem, 33 zadetkov, ES Poločnik/Pizzerija Ašič, Uiga. ZZ.lekem, 37 zadetkov. Igor Goste PRVO MESTO EKIPI EDUPPS-ŠTULM Z 9.krogom seje končal pomladni del prvenstva v Veteranski trim ligi Zagorje. V ligi, kjer nastopa deset ekip, je z zmago v zadnjem krogu proti ekipi KMN L’muhy s 4:1, ekipa EDUPS-Štulm osvojila naslov prvaka spomladanskega dela prvenstva. Omenjena ekipa se lahko pohvali tudi s prvim strelcem tega dela prvenstva. Dušan Smrkolj, izvrstni strelec, nekoč dolgoletni član N K Zagorje, je dosegel 18 zadetkov, na drugem mestu jez devetimi član ekipe KMN L’muhy Mitja Zakonšek, nekoč član kisovške Svobode. Lestvica: l.Edups-Štulm 25, 2.KMN L’muhy 22,3.Zlatarna Lea 19, 4.Šentlambert 13 ... Igor Goste Mladi rokometaši RK Rudarja v Izoli Mladi rokometaši RK Rudarja prof. Toneta Goršiča, ki je Trbovlje so se v času od 21. do organizator številnih rokometnih 25.junija udeležili 11. rokometne turnirjev. Letos so prišli na šole mladih v Izoli. Šolo organizira rokometno izobraževanje iz 42 Športna šola Celje, pod vodstvom slovenskih klubov. IZ TABORA NK SVOBODA Pri članski ekipi NK svobode Kisovec, ki tekmuje v l.ligi MNZ -Ljubljana, je na trenerskem mestu prišlo do zamenjavo. Dosedanjega trenerja Eduarda Navratila, ki je ekipo vodil nekaj let, je na vročem trenerskem stolčku zamenjal Franci Kranjc. Francije zadnjo sezono igral na mestu zadnjega moža kisovške obrambe, prej pa je bil standardni član prve enajsterice zagorskega drugoligaša. Igor Goste Osnov rokometa in različnih tehnik treninga se je učilo iz RK Rudar šestnajst mlajših dečkov rojenih v letih 1990 do 1992, ki so jih spremljali trije trenerji, Oto Pavlin, Sebastijan Podbregar in Uroš Drobnič. To so bili dopoldanski treningi, ob popoldnevih so igrali prijateljske tekme, da so lahko takoj preizkusili svoje pridobljeno znanje v praksi. Irena Vozelj VIP srečanje na Otočcu 29. 6. 2002. je bilo že drugo letošnje srečanje VIP, ki gaje tudi tokrat organiziral in programsko uspešno izpeljal športni marketing Ginter Kržišnik iz Kisovca. Na tokratnem teniškem turnirju se je zbralo okrog 150 VIP-ovcev, gospodarstvenikov, športnikov in politikov. Dobre organizacije teniških turnirjev s strani marketinga Kržišnik v preteklosti, zagotavljajo prisotnost vse bolj zvenečih imen, ki se teh turnirjev udeležujejo. Miloš Kovačič, Marjan Šonc. Frelih Franc, Jože Florjančič, Janko Gošte, Janez Senčar, so bili najvidnejši gospodarstveniki na prireditvi na Otočcu. Primož Ulaga (novi direktor SKI TKAM Slovenije), Aleš Pelhan. Vasja Bajc, Bogdan Norčič, nizozemska in švedska reprezentanca smučarjev skakalcev, Bogdan Norčič, so bila najuglednejša športna imena med sodelujočimi. Med politiki je s svojim imenom prednjačil Tone Anderlič, član DZ Slovenije. Po ogledu modne revije (bolj kot oblačilom so prisotni posvečali pozornost lepim obrazom in postavam nastopajočih manekenk) je sledila še razglasitev rezultatov teniškega turnitja in turnirja v malem nogometu. Rezultati Gold VIP srečanja, ženske; I. Mesto: Trobec Vaška, Lukež Nada. 2 Mesto: Ocepek Joži, Bende Lučka. 3. Mesto: Novak Darja. Robert Bogomila Pred tekmo nasmejani obrazi. Po tekmi čaša grenkega pelina in razočaranje. Še najbolj je duševno prizadelo vratarja »Zasavca«, kije prejel gol za zgodovino, saj mu gaje »zabila« originalna, izvirna ženska. Ulaga Primož in Uranič Denis sta v samem vrhu ali blizu njega na vseh VIP-ovih turnirjih. Moški I. mesto: Čižman Tone. Subotič Mišo. 2. mesto: Ulaga Primož, Uranič Denis, 3. mesto: Ocepek Srdan, Mozetič Rudi. V malem nogometu je zmagala mednarodna ekipa smučarjev Skakalcev, drugo mesto je osvojila ekipi mestne občine Novo mesto v kateri je igrala tudi manekenka Rami Kovačič (odlična igra lepotice in dosežen gol proti ekipi Zasavca), tretje mesto je pripadlo ekipi Gold VIP Club Ginter in četrto mesto je osvojila ekipa Zasavca. V tolažbo ekipe Zasavc, naj bralcem obrazložim, da so v uvodni tekmi igrali proti močni ekipi mestne občine Novo mesto, ki je uporabila umazano in zahrbtno taktiko saj so v igro postavili lepotico Rami Kovačič, ki je zasavskim fantom popolnoma zameglila pregled terena. Namesto, da bi nogometaši našega časopisa sledili igri in žogi, so nenehno in vstrajno skakljali za prikupnim dekletom. Okroglo usnje je tako kar šestkrat našlo pot v mrežo Zasavčanov. Po turnirju sta najbolje uvrščenim priznanja in nagrade podelila; Miloš Kovačič, predsednik uprave Krka Novo mesto in Marjan Šonc, predstavnik Telekom Slovenije. M.A.Š Dobili smo novega selektorja Predsednik NZS Rudi Zavrl in Bojan Prašnikar sta uskladila vse podrobnosti v zvezi z vodenjem članske reprezentance v prihodnjem obdobju. Novemu selektorju slovenske reprezentance, Bojanu Prašnikarju lahko zaželimo veliko sreče pri delu z reprezentanco. Prevzevl je moštvo, ki je s Srečkom Katancem na čelu doseglo veliko, za vse nas, presenetljivih uspehov. Upamo, da nas bodo nogometaši tudi v bodoče razveseljevali z zmagami. M.A.Š. mali oglasi ()»lase za Zasavca, ki izide 1. ai »usta, sprejemamo do petka, 26. julija 2002. Oglase, ki so identični, ne ohja\l jamo dv a krat. 1’rat tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkin ne odgo\ arjamo. nepREfničninE VllCi I. iUHIJII ? ■ TRSOVIM HUMiti/SHl-HUM!-!« pr-or,?,!;, .iPiiiif, iiii. fC!IO>T;!i! PPOITCPCV. vtinO’ M ?RR«I Stanovanja in parcele PRODAMO urejeno kmetijo, skupaj s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, čudovita razgledna točka, primerna za turistične namene, konjerejo in druge dejavnosti, cena 48,000,000,00 SIT. GSM: 031/836-378. PRODAM 2-sobno stanovanje v Litiji, 55 m^, etažna centralna, plinski priključek, 1. nadstropje, senčna lega. GSM: 031/62-57-69 zvečer ali 041/42-23-38. UGODNO prodamo 3-sobno stanovanje, dobro vzdrževano, 4. nadstropje, Kešetovo v Trbovljah. GSM: 041/790-812, po 18. uri ODDAMO prostor za skladišče ali garažo, v Trbovljah na Trgu F. Fakina. GSM: 041/33-84-25 Delo INVALID s cerebralno paralizo stopal iščem pretežno sedeče delo, vozim avto. Matjaž Trošt, Novi dom 6a, 1420 Trbovlje ZAPOSLIMO več mladih fantov s srednjo ali poklicno izobrazbo, za delo v proizvodnji, pisne ponudbe pošljite na naslov: Galvanizacija Žlindra, Kumerdejeva 11, 1000 Ljubljana ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel : 03/57-15-735 Razno PROSIM, če mi podarite starejše komponente (radijske, CD) ter pokvarjene videorekorderje. GSM: 031/504-143 in 040/267-358 PRODAM dobro ohranjen štedilnik CORONA, (2 el., 2 plin +el. pečica), cena 25.000 SIT, GSM: 041/459-578 in nov Multipraktik Gorenje, cena 11.000 SIT. GSM: 041/397-533 ODSTOPIM ženska oblačila. Tel.: 03/56-26-730 UGODNO prodam peč na olje, "VVAMSLER" 6 kW, rabljena 2 sezoni, tel.: 56-46-086 KUPIM nokio 3310 ali menjam za mobilni telefon. GSM: 041/205-693 PRODAM hodalico Pekperego, cena po dogovoru. Tel.: 56-29-522 KUPIM voziček, zložljiv v marelo (Cico, Treking ali Pekperego). Tel: 56-29-522 PRODAM otroški voziček Monbebe, majhna kolesa - 15.000 SIT, otroški avtosedež s strehico, od 0-13 kg za 7 000 SIT in stajico za 6.000 SIT. GSM: 040/86-55-76 Živali PRODAM prašiče, različne teže, možna dostava na dom. Tel : 03/58-23-118 PRODAM teličko simentalko, cena ugodna. Tel : 56-78-141 OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Društvo za mlade PTICA organizira razne kreativne delavnice, nudi svetovanje ter pomoč pri zasvojenosti.... Uradne ure: vsak > delavnik od 8. - 14. ure, na naslovu NOVI DOM, Hrastnik (v poslopju nekdanjega vrtca). Njihov e-mail: drustvo.za.mlade.pticaffllsiol.net, tel.: 03/564-69-71 KRC Hrastnik obvešča obiskovalec, da bo knjižnica Antona Sovreta v juliju in avgustu odprta po poletnem odpiralnem času, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 13. - 19., ure, v torek in četrtek od 8. - 14. ure, v soboto in nedeljo pa je knjižnica zaprta. Znanstvenoraziskovalni center SAZU vabi na ogled razstave DINOZAVRI KRASA in ISTRE, ki je na Ljubljanskem gradu. Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Ob ponedeljkih je možen ogled za vnaprej najavljene skupine. Več informacij lahko dobite na spletu: www.zrc-sazu.si/palcosplct Prostovoljno gasilsko društvo Kandršc vabi v nedeljo, 28. julija na praznovanje 70-letnice delovanja z. ansamblom Ptujskih 5 in bogatim srečelovom. Center za socialno delo Trbovlje organizira Kratkočasenje za otroke, ki poteka vse do konca počitnic, 31. avgusta, od ponedeljka do petka v Domu Svobode, zajema pa razne dejavnosti, športne, razvedrilne, izletniške, poučne, glasbene... Razstava slik iz zbirke Slikarske kolonije Izlake - Zagorje v KC DP Zagorje je odprla do 30. avgusta v času drugih prireditev. ZAHVALA! Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina in brata Sašo Tripunoviča se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili oporo v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. ŽALUJOČI: Družina Tripunovič^ ■^TTTT “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER" ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV ERA Na lestvici so upoštevani le frizer j i/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! Potrošnja, d. d., Kidričeva 1, 1410 Zagorje TRENUTNI VRSTNI RED: po sklepu Uprave družbe objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNIN z zbiranjem ponudb I. Predmet prodaje sta naslednji nepremičnini: 1. Trgovski lokal Samopostrežna Kisovec, Rudarska 1, Kisovec, v izmeri 149m2 poslovnega prostora in zemljišče v skupni izmeri 167m\ parcela št. 74/15, vložna štev. 482, K.O. Loke pri Zagorju. Izhodiščna prodajna cena nepremičnine je 18,000.000,00 SIT. 2. Stanovanjsko poslovni objekt v Zagorju, Cesta Borisa Kidriča 33, stoječ na parceli št. 979, vložna štev. 633 K O. Zagorje Mesto, kot etažna lastnina. Ponudba zajema stanovanje v izmeri 267 m2, ki obsega pet sob, kuhinjo, hodnik z vrtno sobo in pripadajoče podstrešje. Izhodiščna cena nepremičnine je 7,000.000,00 SIT! II. Razpisni pogoji za prodajo nepremičnin: Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z registrskimi listinami, ki niso starejše od 30 dni ali fizična oseba, ki sc izkaže s potrdilom o državljanstvu Slovenije. Pisna ponudba mora vsebovati točen naslov kupca, ponujeno ceno in navedbo nepremičnine. Nepremičnine so naprodaj po sistemu vidcno-kupljcno. Prodajna pogodba bo sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Prednost bo imel ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. Potrošila d. d., Zagorje ni na podlagi razpisa zavezana skleniti prodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Uspešni ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, da je izbran, skleniti pisno pogodbo o nakupu. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva nosi kupec. Drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo. Pri navedenih izmerah so možna manjša odstopanja. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 10 dneh po objavi na naslov: Potrošnja, d. d., Kidričeva 1, 1410 Zagorje z oznako “Javni razpis za prodajo nepremičnin” 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 368 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 338 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 203 4. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagoije 158 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 1 152 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 140 7. Maleja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake 138 8. Daija Knez, Frizerski salon Darja Briše 122 9. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 115 10. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 83 10. lirika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje 83 12. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 13. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 67 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 59 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 54 16. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 49 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 46 18. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 43 19. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 20. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije 39 22. Al is Puflcr, Salon Metka Hrastnik 38 23. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 33 24. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 29 25. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 26. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 25 27. Irena Jere. Studio Las Zagorje 20 28. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 18 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž, krauskopf, Ana Gomboe, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lepoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. iNTaj frizer - frizerka. Zasavja ] me in priimek frize rja/ Uc in frizerskega salona: Tine in priimek gfiasovalca/ke: Kontaktna oseba je g. Tone Beja, tel.: 03/56 64 423 me a. 18. MALSRPNA | akcija AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU" PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21, Hrastnik 521 2. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 490 3. Kmečki turizem Pšcnk, Mlinšc 336 4. Gostišče Kum, Zagorje 288 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 181 6. Gostišče Ašič, Zagorje 137 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 79 9. Gostišče Brin, Trbovlje 52 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Gostišče pri Vidrgarju. Vidrga 44 12. Restavracija L, Trbovlje 38 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 33 14. Gostišče Jež, Radeče 20 15. Kmečki turizem Arbi, Mlinše 19 16. Zlati tenix, Trbovlje 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek. Gostišče Maks Celestina - Sopota. Kmečki turizem Trojka - Jesenovo. Gostišče Pod kostanji - Podkum. gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik. Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje. Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca - Trbovlje in picerija Dimnik -Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. Naj gostilna Zasavja Olasujem za gfostilno: Glasoval sem: 2 \s\\ c ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENI JHEL RUMENE STRANI Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.coni I N T E R MARKETING bodočnost 1 „™ A Z^C H(0)R(0)SK(0)P A- 22.3.-20.4 Pred vami je obdobje smeha in — sproščenosti. TV Občutek za rp' estetiko vas ne bo pustil na cedilu. Partner bo cenil vašo odkritost in neposrednost, vendar se izogibajte direktnih obtoževanj in grobih besed. Št.: 18. Nikar ne poskušajte težav razreševati, ^\iW kadar ste ne- y 16=2 rvozni. V poslu vas bo spremljala sreča, zato se manjše napakice in nezbranosti ne bodo poznale pri končnem rezultatu. Pozor na ljubezenskem področju: zarečenega kruha sc največ poje. Št.: 3. Na delovnem -j* mestu boste /'rVszadovoljni, saj ■ Ki/! \ vas bodo sode- lavci sprejeli \ takšne, kot ste. ■■-"i— Cenili bodo vašo 22 5.-21.6. odkritost in izvirnost, po drugi strani pa bodo tudi zamižali pred drobnimi muhami, ki sc jim niste pripravljeni odreči. Št.: 23. Na delovnem mestu boste porabili veliko energije. Domov boste prihajali utrujeni, zato poskrbite, da boste imeli dovolj počitka. Partnerjevo bližino boste močno potrebovali, ne pričakujte pa, da bo ustregel vsaki vaši muhi. Št.: 4. Pri delu boste uživali, jezilo vas bo le to, da se bodo drugi vtikali v vaše delovno področje. S partnejrem se le pogumno pogovorite o stvareh, ki vam že dolgo ne dajo pravega miru. Št.: 19. a a 22 6 23 7 24.7.-23.8. v"iO Stopate po pravi poti in cilji niso več tako daleč pred vami, zato le pogumno. Namesto da partnerja zasipate z očitki, se mu raje bolj predajte. Odnos bo tako čisto drugače zaživel, in sicer v obojestransko zadovoljstvo. Št.: 10. i 24 8.-23.9 Naša bodočnost! Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje. Zato torej nam sedanjost uhaja. Flaubert Naj popolnoma užije trenutek sedanjosti vseh šestnajst od 2. do 12. julija 2002 novorojenih uživačev, deset fantkov in šest deklic. 2. 7. 2002 Martina Koražija, Čeče 45a. Hrastnik sin Timotej Klanjšek 3. 7. 2002 Brina Rečnik, Ponikva 29, Ponikva sin Luka 4.7. 2002 Sonja Ožura, Cankarjeva I3, Šmarje pri Jelšah sin Jaka Janžovnik Marjana Čančer, Savinjska cesta 30, Trbovlje hčerki Trina - Karmen in Lina Kristina Lela Deleut Zahirovič, Cesta I. maja, Hrastnik hči Alisa Zahirovič Nataša Kveder, Antičeva ul. 3, Žalce hči Karin 6. 7. 2002 Stanka Planinc, Selo 52, Zagorje sin Max Knez 7. 7. 2002 Mateja Vodenik, Rovišče 3, Sava sin Jakob Vodenik 8. 7. 2002 Vesna Podbregar, Trsteniška 5, Rimske toplice - sin Jože Andreja Geiger, Rakovnik 37, Medvode hči Nika 9. 7. 2002 Mateja Zakrajšek. Kovinarsko nas. 5a, Trbovlje sin Maks Zakrajšek 10. 7. 2002 Joža Prašnikar, Žvaruljc 7. Izlake sin Gal Marija Inka Špajzer, Mestni trg 5d, Trbovlje sin Martin l L 7. 2002 Helga Hamidovič, Naselje heroja Maroka 5, Sevnica sin Tari k Hamidovič I2. 7. 2002 Andreja Kunst Hadolin, Grajska vas I7a, Gomilsko - hči Melanija Kunst Iskrene čestitke! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-MU Cvetje, darila... odpiralni cas. od pon. do petka 16-18 sobota 9 - 12 nedelja 10 - 12 24 9.-23.10 iN / < 24.10.-22.11. m 23.11.-22.12. HOROSKOP Včasih kar malo preveč dvomite o svojih sposobnostih. V prihodnjih dneh se vam bo ponudilo kar nekaj priložnosti, da se potrdite. Prav je, da začnete razmišljati o prihodnosti. Št.: 21. Je že res, da imate ravno zdaj veliko dela, a nekaj časa za pogovor s partnerjem si lahko kljub temu vzamete. Ne izogibajte se temam, ki vam niso po volji. Najbolje bo, da čim prej poveste, kar vam leži na duši vendar taktno. Št.: 6. Razmišljali boste o različnih živi j e nj s k i h vprašanjih, ki gredo pogosto neopazno mimo Poiščite tisto plat svoje osebnosti, ki je najbolj skrita in neraziskana. Kanček negotovosti bo le obogatil vaš vsakdanjik. Št.: 9. Veliko pomembnih odločitev je pred vami. Čeprav ste razcepljeni med ra-z I i č n i m i možnostmi, se boste znali modro odločiti. Partnerja boste znali presenetiti z drobnimi pozornostmi. Št.: 15. Nikar ne poskušajte delati več stvari naenkrat, ker boste v zmedi naredili več škode kot koristi. Poskušajte si čim bolj racionalno razporediti čas. Na ljubezenskem področju se vam obetajo »poskočni« dnevi. 1.-19.2. Št.: 21. Različne oblike izobraževanja, rekreacije ali obisk kulturnih prireditev bi prijetno obogatili vaše družinsko življenje. Poleglega bi ob tem pozabili na 23.12.-20.1. 1 20.2-21.3. službene skrbi, s katerimi ste zadnje časa kar nekoliko preveč obremenjeni. Št: 7. razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA (FRANCE. 'NA SVOJI Z EMU 1") MIŠICA OBRAČALKA DAVNA DRŽAVA V MEZOPOTAMIJI SLOVENSKI CERKVENI SKUDA- TEU (ALOJZ) PRIPADNIK UUDSTVA AROMUNOV, VLAH SOLUNSKI MISIJONAR IZ 9. STOL. CIRILOV BRAT; TUDI SL. ZGODOVINAR MIKUŽ NERODA. MOTOVILO OKUSU ČASA PRIMERNO OBLAČE- NJE TRIOGELNA KIRURŠKA IGLA SREDIŠČE NAŠE JKAR-STVO ;ni. KRČEVITI JEZI IT. ARHEO-LOG (CARLOM HUDA LAKOTA G ORLO M E RIŠKA IGRALKA (DEM!) LITOVSKA DENARNA ENOTA NAJMOGOČ- NEJŠI SREDNJE- VEŠKI PAPEŽ KEMIJSKI ZNAK ZA '.ROM TEMEU, OSNOVA LORGER NIG.-BRlt. PEVKA (ADU) ITAUJANSKI ZAČETNIK FUTURIZMA (CARLO) PREBI- VALEC ESTONUE 20. IN 21. ČRKA MANJŠE VODNO PLOVILO PREVODNIK ZA VSTOP ALI IZSTOP ELEKTRIČ-NEGATOKA OSKAR NEDBAL RASTLINAM NAMENJENA pqvr; PaOTOK V KANADI TEŽAVNA IZBIRA MED DVEMA MOŽNO-STIMA DUHCVNIK (6 ST PR N Š ) CIVILNI IN VOJAŠKI OBLASTNIK V FEVDALNI TURČIJI VODENIČNA OTEKLINA ALI ZABUHLINA V TKIVU GNEZDO, ■ J--EGLC MITOLOŠKI ŠKRAT. ELF ZNANOSTI (ROGER) ISKANO ŠTEVILO V ENAČBI IVAN LENDL MINERAL BARUEV SULFAT. TEZEC IME VEČ PERGAM-SKIH KRAUEV THEOOORE ROOSEVELT ŽELATINA IZ ALG UKANA. TRIK ŠPANSKI SREDNJE- VEŠKI JUNAK REKA V ZAHODNI EVROPI. “ »E NAŠA NE- ŠIRŠA OKOLICA BIVALIŠČA, PREDEL OKUSNA MORSKA RIBA TOKUSKO LETALIŠČE IBSENOVA DRAMA MOJZESOV BRAT ci nVARPFK- MAAS: reka v zahodni Evropi CARRA: italijanski slikar NARITA: tokijsko letališče ^ U FUNDAMENT: temelj, osnova Razlika Bobi in Tedi sta kupila vsak svojega konja. Da bi ju lažje razlikovala, sta se odločila enemu odrezati levi uhelj. To sta storila, vendar je konj brez uhlja odgriznil en uhelj drugemu konju. "Kaj naj pa sedaj?" "Nič, odreživa mu še drugi uhelj." To sta storila, nesramni konj pa je spet drugemu odgriznil uhelj in sta bila oba brez uhljev. "Veš kaj, Bobi, saj je vseeno. Tako ali tako je črni konj za deset centimetrov nižji od belega." 5al "Ti, ali je normalno, da moja žena med ljubljenjem plete šal?" "Mislim, da ni. Vremenoslovci so za letos napovedali milo zimo." Ati "Mami, kako nastanejo otroci?" "Prinese jih štorklja." "Kdo pa čuva našo hišo?" "Policija." "Kje pa dobimo hrano?" "V trgovini." "Kdo pa bi nas rešil, če bi zgorela hiša?" "Gasilci." "Mami, zakaj pa imamo atija pri hiši?" Mlečni bar Kamela pravi kravi: "Odpriva mlečni bar." "Kako pa bova to izpeljali?" "Ti boš skrbela za pijačo, jaz pa za barske stolčke." Morda vsi ne vedo, da... V obdobju renesanse je bilo veliko število stanovanjskih poslopij zgrajenih v obliki stolpa. Ker so bile kuhinje v višjih nadstropjih, shrambe pa praviloma skoraj vedno v pritličju, če že ne v kleti, je bilo treba vsak dan v višja nadstropja prenašati vse, kar so domačini potrebovali za življenje. Po tržnih podatkih izgubijo avtomobili prvo leto 25 odstotkov svoje vrednosti, še 15 odstotkov po drugem in nadaljnjih 10 odstotkov, ko so stari tri leta. V treh letih torej izgubijo kar polovico svoje prvotne vrednosti. mm® Ainujci, eno najstarejših japonskih ljudstev, ki danes živijo samo še na otoku Hokaidu, so bili v preteklosti znani po poletnih oblekah, ki so bile izdelane iz blaga, narejenega iz vlaken kopriv, in okrašene z bogatim vezenjem. .0 Tajka Jarussri W.Vozelj, ki pozna skrivnosti tajske masaže Novost - Tajska masaža Pričenjamo z novo nagradno igro. V tej in v naslednjih številkah vam bomo predstavili tajsko masažo, ki jo izvaja v Kisoveu živeča Tajka Jarussri W.Vozelj. Hnkrat mesečno borno zastavili- ne pretežko- nagradno vprašanje. Tisti, ki bo pravilno odgovoril, bo lahko na lastnem telesu občutil in ocenil, kako ta masaža deluje. In kaj pravi Jarussri W. Vozelj o masaži, ki jo izvaja: »Zdaj je čas. da znova vzpostavimo ravnovesje in odkrijemo plemenito umetnost dotika. Tajska masaža pomaga pri ravnovesju življenjske energije, z masažo sproščamo mišice, izboljšujemo prekrvavitev, masaža zmanjšuje stres, lajša bolečine, krepi notranje organe, ohranja vitalnost in ustvarja ravnovesje med energijo telesa, uma in duha. S tajsko masažo zdravimo glavobol, migreno, akutne in kronične bolečine v križu, revmo, išias, artritis, depresijo, emocialno neravnovesje ... Tajska masaža je združeno znanje indijske joge, kitajske akupresure, kiropraktike ter japonskega shiatsu-ja.« Povejmo še, da se za masažo lahko dogovorite z njo po telefonu: 040 271 055, ali pa odgovorite na nagradno vprašanje (ena masaža) in upate, da boste imeli pri žrebu srečo. Igor Goste 1.NAGRADNO \ VPRAŠANJE Kaj lahko zdravimo s tajsko masažo? Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na uredništvo do 1.avgusta. Nagradna l^rižanl^a REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 1.8. 2002 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 14/2002. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu, dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas. da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca. Nagrade, ki vas čakajo Praktične nagrade Zasavc, d.o.o.. Izžrebanci nagradne križanke 12/2002: 1. Gregor Cvirn, Dolenja vas 47, Zagorje 2. Manca Bouhan, Cesta OF 5, 1420 Trbovlje 3. Primož Škorja, Levstikova 19, 1410 Zagorje Nagrajenec igre iz priloge “Srečko Slovenija’’jc Alojz Jeraj, Partizanska cesta 32, 1431 Dol pri Hrastniku. Pravilni odgovor je bil Brazilija. Nagrajencu čestitamo! --------------------------------------\ Četrtek, 18. julij ob 21. do sreda, 24. julij ob 21.: HARTOVA VOJNA Petek. 19. julij ob 19. do ponedeljek, 22. julij ob 19.: KATE in LEOPOLD Četrtek, 25. julij ob 21. do ponedeljek, 29. julij ob 19.: ZAGORJE ČASOVNI STROJ Torek, 31. julij ob 21. do sreda. 31. julij ob 21.: NOVI Četrtek, 18. julij ob 10.: HARRV POTTER, prost vstop Četrtek, 18. julij ob 20. do sobota, 20. julija ob 18. uri: VEČ KOT DEKLE Sobota, 20. julija ob 20. do sreda. 24. julij ob 20.: PRAH Sreda. 24. julij ob 20. do sobota. 27. julij ob 18: MUŠKETIR Sobota, 27. julij ob 20. do torek, 30. julij ob 20.: MOJE IME JE SAM FRAJER HRASTNIK Četrtek. 18. julija ob 20. do nedelja, 21. julija ob 20.: K- PAX Petek, 19. julij ob 18. in 20. do nedelja, 21. julij ob 18.: CIVILNA ŽRTEV IZLAKE Nedelja, 21. julij ob 20.15: VEČ KOT DEKLE Nedelja. 28. julij ob 20.15: MUŠKETIR TRBOVLJE Sreda, 24. julij ob 20. do nedelja, 28. julij ob 18.: SOBA ZA PANIKO Petek, 26. julij ob 18. in 20. do nedelja, 28. julij ob 18: SHOWTIME Sreda, 31. julij do četrtek. 1. avgust: VARUH MEJE DOL Četrtek. 18. julij ob 19. do torek, 23. julij ob 21.15: VSE ZA SINA Petek, 19. julij ob 19.: K-PAX Petek, 26. julij ob 19.: SOBA ZA PANIKO | likof MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA UTOPIJAMI FOTO Pl JA, TO JE ZDAJ VPRAŠANJE? Veliko je zadnje čase različnih mnenj, kdaj je bilo bolje, prej(v socializmu) ali zdaj (v kapitalizmu). Ko smo se odločali za odcepitev, pred tistimi, davnimi 11 leti teh dilem ni bilo veliko. In tudi skeptikov je bilo malo. Z referendumom o odcepitvi in samostojnosti Slovenije smo za vedno zapečatili usodo takratne, socialistične družbene ureditve. »Včasih je bilo bolje«, je nostalgično ugotovil nekdo, kije vedno rad delal in v novih časih pristal na zavodu za zaposlovanje. »Vragaje bilo. Socializem ni bil nič drugega, kot utopija in ni imel ekonomskih možnosti za preživetje«,je ugotovil drugi, ki se ravno tako ubada s problemom nezaposlenosti. Pogovor je zanimiv in sproži pri človeku željo po razmisleku. Kaj je bolje in kaj slabše? Vsi niso bili in nikoli ne bodo zadovoljni. To je dejstvo. Toda, kaj sc je zgodilo, da se je navdušenje množic za spremembo nckeka sistema začelo spreminjati v skepso, razočaranje in vse večjo nostalgijo po nečem, neobstoječem. Pričakovanja, kako lepo bo v demokraciji so bila očitno prevelika in obljube tistih, ki so ljudem ponujali nove sanje in upanje, tudi. Pred tistimi davnimi časi, na koncu 20. stoletja je bilo v Trbovljah 47 nezaposlenih oseb pa so »rdeči« zagnali vik in krik, daje to od sile in preveč. V današnjih časih, ko naj bi se cedila med in mleko se odgovorni v občini hvalijo, da smo prvič po 11 letih prišli pod številko 1500 oseb brez zaposlitve. Izobraževanje je vse bolj utopija otrok strašev brez zaposlitve pa tudi tistih, ki delo sicer imajo vendar so njihove plače tako nizke, da še za normalno preživetje in plačilo mesečnih položnic ne zadostujejo več. Da se trendi, vsaj v Zasavju,še lep čas ne bodo obrnili v pozitivno smer, je tudi vsakomer jasno Nasprotno. Lisca bo ali je že, na cesto poslala 200 delavk in delavcev. »Saj v Sloveniji ne moremo govoriti o klasični demokraciji in kapitalizmu,« seje prvima dvema v razgovoru pridružil še tretji. »Za tipičen in brezobziren primer pojava novega elitizma gre,« je še dodal tretji. Ja. elitizem smo poznali tudi v komunističnih časih. Le. daje tisti elitizem z ljudmi delal bolj v rokavicah. Ljudem je zagotovil delo, izobraževanje, zdravstvo, upokojevanje. »Vse na račun zadolževanja v tujini in na račun razpada gospodarstva,« je bil pameten še četrti sogovornik. Noja. Moram priznati, da ima vsak od udeležencev v razgovoru svoj prav. Je pa tudi res, da smo včasih lepo na »šiht« hodili in dobivali dokaj lepe plače. Nekateri za delo in nekateri za udeležbo in prisotnost na »šihtu«. Od kje je prišel denar in kolikšna je inflacija nas ni preveč skrbelo. Po »šihtu« smo se še malo poveselili in še za nakup kakšne »dojče marke« je od vsake plače mesečno ostalo. Ni kaj, precej brezskrbno smo živeli. Tako brezskrbno, da niti opazili nismo kako sc komunistična elita spreminja v kapitalistično. Za vse so poskrbeli odgovorni ljudje v firmah in v državi. Tudi za nove demokratične čase. Toda tokrat brez rokavic in brez sočutja. Kar čez noč je najbolj zaposleno »podjetje« postal. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Nekoč razumevajoči ljudje, polni topline, so postali hladni kot led, ko so in še odločajo o usodah povprečnih ljudi. Kdor se ni pravočasno prilagodil novim časom in pozabil na čustva je bil dobesedno in brez razumevanja pohojen. Nič več ljudje, kapital je postal najpomembnejši simbol nove dobe. Kapital, ki ustvaija nove pomembneže, novo, tokrat kapitalistično elito. Toda še vedno ostane vprašanje, ali je za povprečnega človeka res bolje živeti v potopiji ali utopiji? Mefisto ISKRICE IGORJA GO ŠTETA NAGRADE Med zagorskimi svetniki sc je na zadnji seji občinskega sveta pred glasovanjem (in tudi po njem) o tem, komu bodo podelili najvišja občinska priznanja, razvila na trenutke žolčna razprava. Eni so očitali predsedniku Komisije za občinska odlikovanja, profesorju Nandetu Razboršku (LDS), daje predlagani izbor preveč enostranski, drugi, da nekateri predlagani bolj sodijo med Grumove nagrajence, tretji, bi svoje priznanje najrajši kar vrnili, četrti, so imeli na seji (tako iz glave) še kup drugih predlogov (vsaj eden izmed predlaganih kar tako, je pri nekaterih na ustnice izvabil nasmešek), peti, so menili, da so v teh letih že skoraj vsem pomembnejšim priznanja že dodelili, nekateri pa so bili znova razočarani, tudi spodaj podpisani- da pa vsaj za enega pravočasno predlaganega (Zvoneta Pograjca, skakalnega delavca), ni bilo pravega razumevanja. Oziroma bi sc našlo razumevanje, kot mi je bilo po seji povedano, če bi se zanj lobiralo. Veste kaj, če pa je potrebno lobirati, da se nekomu da priznanje, potem .. Vedno sem menil in upal, daje pravo »lobiranje« le zavzeto in pošteno delo. To pa omenjenemu nihče ne sme in ne more oporekati. Pa četudi je ostal brez priznanja. Njegovo priznanje so skakalni kompleks in skakalci. PRISRČNO Ja, ja. zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan je vešč, kos škarjami prereže kakšen slavnostni trak. Pri slavnostnih žicah, ki jih je bilo, ko je šlo za otvoritev nove RP na Izlakah, potrebno priščipniti s kleščami, je bil mnogo bolj nespreten. Nasvet. Župan in poslanec, med poslanskimi počitnicami, ki za vas ne bodo kdo ve kako dolge (občinski praznik je dolg), si vzemite čas za klešče.Škarje tako in tako dobro obvladate. Kot vsi na oblasti. PETEK To, kar delajo z brutalno pretepenim novinarjem Mirom Petkom, meji na Butale. Zdaj generalna državna tožilka Zdenka Cerar predlaga, da naj se ga poskuša s hipnozo privesti do tega, da se bo o pretepu kaj spomnil. Mogoče, kakšno številko bulerjevje imel oni, ki gaje ležečega na tleh brcal v glavo. Predlagam naši nadvse »uspešni« generalni državni tožilki, njenim tožilcem in prvemu policistu Marku Pogorevcu (ki že celo leto diha storilcem za vrat), da naj s hipnozo poskušajo iz spomina preiskovalcev napada na Petka izvabiti kakšno skrivnost, ki jo le-ti zaradi različnih pritiskov in drugih vzrokov ne upajo obelodaniti. Edina svetla točka v celotni preiskavi se zdi poslanec Mirko Zamernik (SDS), ki vodi preiskovalno komisijo, a še temu so začeli (karje pri nas znak, da je pri delu uspešen) pod noge metati različna polena. PREDSEDNIŠKI KANDIDATI Predsedniški kandidat Janez Drnovšek bo verjetno zmagal. Zakaj? Takšno neodločnost kot jo v zadnjem času uprizarja on (ko iz dneva v dan spreminja svoje odločitve o isti stvari), je Slovencem nadvse ljuba. Načelnost, odločnost, kakršno že vsa leta uprizarja doslej še ednina predsedniška kandidatka Barbara Brezigar, jim je tuja. Preveč jih namreč spominja na njihove slabosti. In neodločnost, proti kateri ni imun še en predsedniški kandidat France Arhar, je le ena od slovenskih slabih lastnosti na različnih področjih: ko gre za pogajanja v EZ ali s sosednjimi državami, ko gre za boj za kršeno delovno pravno zakonodajo ipd. Odločnosti pa je bilo v času, ko seje gradila samostojna Slovenija, dovolj. A takrat, v tistih usodnih mesecih, so bili na izvršilni oblasti povsem drugi ljudje. Igor Gošte I\ik('l premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d.