--------------—:_L....
* s: SAijWÄLTSCffAFt MARBüfi?.


, t
J t
am
.....^Beilagen
- „ 1915
40. številka,
Maribor. dne 7. oktobra 1915
XMX. teža?.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
l/haji vsak četrtek in velja s poitluuo vred ia v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemfijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto sarno 3 K. — Naroaiins se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoailja do odpovadi. — Udje »Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: K«MHa eeeta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
7i inscraie se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primere« popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 -in. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nataprte raklamacije so poštnine proste.

Bolgarija nastopi Bolgarija ¥ t z Avstrijo in neme
P	88 UL
HJIH
nemške častnike iz in generalnega šta Italija bodo izkrc
n	BS BS 'iS	W
Bolgariji. - Gre varja. - Angleški milton ie ¥ Solunu
v
BIKI
«zahteva, da ne vse zveze za tlačna j
tig p	Bi
ruske m
mini
flCSi
oti
o temu ugo-eneral Ha-kraij se poda
RusUa proti Bolgariji.
Maribor, 5. ok$olxra.
Rusija je dne 3. oktobra zahtevala od Bolgarije, da v teku 24. ur pretrga vse zveze z Avstrijo ia NemSijo ter odpošlje avstrijske in nemške častnike, ki se nahajajo sedaj v bolgarskem vojnem ministrstvu in pri bolgarskem generalnem štabu. Ako tega ne stori, ho Rusija prekinila svoje zveze z Bolgarijo ter odpo-klicala iz Soli,je svojega poslanika in vse konzule.
Samoumevno je, da Bolgarija ni pretrgala na rusko povelje v tieku 24 ur svojih zvez z nami, in zato je v trenutku, ko to pišemo, gotovo, da so pač zve-zemedRusijoinBolgarijožepretrga-n e. Ruski poslanik v Sofiji gotovo že spravlja svoje kovčege na vlak, ki bo kot zadnji vozil ruske podanike po bolgarski zemlji. Njemu bodo prej ali slej sledili tud| angleški, francoski in laški poslanik, kajti četverosporazum brezdvomno postopa sporazumno.
Angleška, Francoska in Italija so že naznanile, da bodo izkrcale svoje Čete — imenuje se število 150 tisoč — v Solunu iin jih poslal® proti Bolgariji. Ker je Solun grško mesto, je Grška vložila ugovor proti izkrcanju četverosporazumovih čet v Solunu. Ali je (a ugovor1 resen, se lahko upravičeno dvomi, kajti Grčija se zopet vedno bolj nagiba k čeherosporazu-mu. Tudi mobilizirala gotovo ni proti četverosporazu-mu, ampak proti Bolgariji.
Kako bo Rusija posegla z oboroženo silo v boj proti Bolgariji, je težko razumeti, kajti le ob Črnem morju meji na Bolgarijo. V Solunu ne more, preko Rumunije pa vsaj v začetku ne bo smela. R/umunija še namreč dosedaj na vse strani izjavlja, da bo ostala nepristranska. Toda bati se je, da jo sedanji dogodki na Balkanu kmalu potegnlejo v bojjii motež in sokor se je bati, ne ob strani Bolgarije.
Na Balkanu je že dolgo vrelo in ge bliskalo, sedaj bo začelo tudi grometi. Več o dogodkih na, Balkanu na drugem mestu!
$ekaj o letošnjih vinskih cenah.
(Napisal Anton Kosi, Središče.)
Občna draginja v vojnem času je v poslednji dobi dvignila tudi vinske cene na nenavadno visoko stopnjo. Zaloge starega vina so izvečina ¡>oš,le in za le. iošn.ii pridelek, ki visi še kot grozdje na trti, .ponujasi vinski kupci 80 h, 1 K in še celo več za liter, 'to izredno lepa cena, Id se pri nas do sedaj pri vin-sKem moštu še ni dosegla, a pretirana ni, in vinogradnika zaraditega ne smemo zavidati, zakaj ¡ omisliti moramo, da so tudi plače za delavce in razne vinogradne potrebščine dosogle nenavadno visoko ceno: bakreno galico — kjer je je bilo dobit»— so plačevali letos po B do 4 K za kilogram (tu m tam so so v tem oziru navijale cene!), žveplo je bilo dražje, vinogradno kolje, 1000 komadov po 20 do 24 K, stane danes 60 do 78 K, posoda itd., vse, vse je tri do petkrat dražje, kakor je bilo navadno. Nismo za pretirale cen v nobenem oziru, a v očigled vseh teh okolji n se nam more priznati, da zgoraj označene vin-s ce cene — kajpada, ako je pridelek res dober: — za sedanje razmere niso previsoke; če je vse drugo dra-o, nai ima tudi vino pošteno ceno.
Mnogim vinogradnikom je uničila toča ves letošnji pridelek in tudi prihodnje leto se bodo še poznale zle posledice ledenih zrn na v,nogradih. Zopet drugim posestnikom je peronospora posmodila trsje in posušila grozdje; deloma je bi! vzrok pomanjkanje ga-lice, deloma nesrečni perocid, ki tudi ni bil zastonj, se ni obnesel. Ako je torej imel tak vinogradnik .- lučajno še kaj starine v kleti in ¿o je sedaj malo dražje prodal, kakor bi jo bil spomladi, ne zavidajmo mu radi tega, naj ima vsaj majhno odškodnino za ra-?.ue nezgode, ki so ga mod letom dohitele. Končno bi pa vinogradnike opozorili še na to-le: Bodimo v zali tevanju cen previdni in upoštevajmo tudi kakovost ' laga, zakaj vsako izredno pretiravanje se maščuje ia odvrača kupce. Ne živimo samo za sedanjost, mar-
eč mislimo tudi na bodočnost! ■ 1 -----—--
Zapovedi asa Slovence: Veruj v svoj narod in njegove bpdočoost. — Spoštuj in ljubi 'me svojega naroda kakor samega sebe. — Ne govori samo slovensko, marveč moraš predvsem
slovensko Čutici, misliti in delati. — Spoštuj velike meže svojega naroda, njegove mislece in uijfike in njihovo življenje si V2emi aa zgled. — Nikoli ne pozabi, da se bo narod ohranil le, »¿o bo čadnosten in krepak na duši in telesu. — Bodi pripravljen k žrtvi, ki jo terja od tebe arod v boja z a svojo čast in obstanek. — Veruj, la je narodna mlačnost začetek narodnega propada.
Še enkrat perocid.
Glasovi o njem ia drugih dežel.
(Priobčil Anton Kosi, šolski ravnatelj, Središče.)
Da se ' ovo nasvetovano sredstvo zoper perono. sporo, takozvani perocid, na Štajerskem v obče ni do_ jro obnesel, o tem je do sedaj v Slov. Gospodarju* •ioKaj vinogradnikov priobčilo svoje izkušnje, rakaj . sa poročila o tem so bila iz naše domače dežele. Za-:imivo je slišati, kakšno sodbo izreklo o perocidu vinogradniki iz raznih drugih avstrijskih vinorodnih; ležel. Zasledoval sem natančno vsa poročila o izkušoijah, ki so jih priobčili razni vinogradniki v . osledojih 14 dneh v nemških vinarskih listih v .,\Veinseitung" in .„Mitteilungen über "Weinbau und Kellerwirtschait". V pošte v pridejo dežele Spodnje Av-tnjsko, Ogrsko, Tirolsko in Kranjsiko. Na Primorskem divja vojska, zato se tuikaj o pravilnem obdelovanju vinogradov v tej deželi ne more govoriti. Pri6* nirno torej!
B u r g a u (Spodnje Avisirijsko): Peronospora -( močno kaže, ker ni bilo bakrene galice in s e s nerooidom niso dosetrli nobeni uspe-b i.
Schrattenberg £Sp, Avstrijsko) ¡Perocid, pravilno pripravljen, je učinkoval ugo-d n o.
Ketzelsdorf (Sp. Avätr.): Bakrena g a 1 i c a se je bolje obnesla nego pero-c i d.
R e i d 1 i n g (Sp. Avstr.).: Kjer se je s škropljenjem zamudilo, so vinogradi močno osmojenl; tudi

Stran 8,
S LiOVENHKI ttOSP Ö A H.
7. oktobra 1915.
tara, Ejer< so 8 S r o p i 1 i> s peroci^om, so jagode o i r a e I «,
S a 1 u r n (Tirolsko): O perocidu se širijo raa-llSne sodbe. VeSlna Tinasradnlkor gane »▼ali,
L i p p a (Ogrsko): Tukaj se perocid v obče ob-soja, fer se je njega učinek izkazal kljub pravilnemu škropljenju kot nedostaten. Ne pojdemo več na limaui-ce.
GroB-Engersdorf (¡Sp. Avstr.): Mnogo vinogradnikov daje radi močnega razširjenja perono-spore krivdo perocidu. Potrebno bo, da se ta snov tudi drugod natančno preizkuša in dožene, je-li perocid v resnici sred!stvo, ki v vsakem oziru lahko nadomesti bakreno galico. Po tako lepih upih v majniku in juniju taka prevara!
Mor (Ogrsko): Stanje vinogradov je tukaj kra^ sno, Zlasti onih, ki so škropili z bakreno ealiico. (O perocidu poročila molčijo, a jaz bi sklepal iz opombe „zlasti ondi, kjer so škropili z bakreno galico", da so škropili še tudi z drugimi sredstvi, bržkone g peroci-dom, in da se ta ni obnesel).
S o p r o n in okolica (Ogrskoj): Perocid vzbuja v ogrskih strokovnjakih veliko zanimanje, delali se bodo ž njim temeljiti poskusi, dasi je učin,ek zavisen tudi od vremenskih razmer, je v!endar dosedanji ush peh s to snovjo v obče zadovoljiv. Nedostatki tega sredstva se polagoma gotovo izgubijo. Ta način zatiranja peronospore je lep pridobitek na polju vinogradništva, zakaj cene bakrene palice bodo tudi prihodnje leto visoke,
Iz vprašanja, ki ga stavi v ljubljanskem „Kmetovalcu" št. 15. neld vinogradnik uredniku, je razvidno, da s to snovjo vinogradniki tudi na Kranjskem ni. so zardovoljni. Datično vprašanje se glasi: V čem tiči vzrok, da se ni peroni d pri noten em tukajšnjem vinogradniku za škropljenje trt proti peronos-
Kori tako dobro obnesel, kakor modra galica? Listje ■t, ki je « perocidom škropljeno, se suSi in tudi grozdje ni tako raavito, kakor pri: trtah, ki so bil® škrop-Ijene z modro galico.
Ravno, ko sem dokončal ta Članek, mi pride v roke zadnja, t. j, 39. štev. „Weinzoitnng". V tej številki sem naletel na poročilo, ki se mi zdi vredno, da ga tudi r prevodu podam cenj. čitateljem „.Slov. Gospodarja", ki se zanimajo za stvar. Poročilo je radi tega zanimivo, ker je edino, kar mi jih je prišlo pred oči, za perocid v vsakem oziru ugodno. Priobčil g* je ravnatelj sadjarske in vinarske šole v Melniku K, Fort. Glasi se pa:
Iz strokovnih listov s<r nam znana o perooidu poleg ugodnih poročil tudi taka, ki So za perocid v vsakem oziru nepovoljna. D» se perocid ni obnesel, temu bržkone ni vzrok snov (t. j. perocid), . marveč način, kako se je perocidna mešanica pripravila in kako se je ž njo škropilo; mi moremo o učinku pero-eida izreči le ugodno sodbo, zakaj uspehi 2% perocid-no-apnene zmesi (torej 6 kg na polovnjak) so bili pri nas v vsakem oziru ugodni. V vinogradih, ki mejijo na naše, so škropili posestniki prvič in drugič z ga-lična -> aprijeno zmesjo, učinki pa njiso tako povoljni, kakor v našili vinogradih, ki smo jih Škropili izključno le s perocidom.
Uporabnost perocida zoper peronosporo se je torej a neovrgljivo gotovostjo izkazala. Manj ugodni, so bili uspehi pri zatiranju fusiklavdija (krastavost, ki se kaže zlasti na Jablanah in hruškah: ta bolezen zlasti naš mašanoel rada napada); dozdeva se nam, da ima tukaj galica večji uspeh! Mogoče pa je tudi, da bi pri tem močneje zmesi 4%, torej 9—12 kg na polovnjak) bolje učinkovale. — Poročevalec našteva potem še daljne prednosti perocida, rekoč: Delo s perocidno zmesjo je lažje; delavcem ne pokajo roke, kakor pri galici, zato pri nas s perocidom rajši dela^ jo. S perocidom škropljeni vinogradi so tudi lepši od onih, ki so škropljeni z modro galico. Mi bomo prihodnje leto zopet s perocidom škropili, če ga le dobimo.
Tako slove poročilo. K temu bi pripomnili sledeče: Ravnatelj Fort trdi, da se je poleg ugodnih poročil slišalo nekaj celo neugodnih. Jaz bi pa rekel: poleg majhnega številca ugodnih so se slišali o perocidu samo neugodni glasovi.
G. ravnatelju sicer verjamemo, da so se poskusi s perocidom v Melniku obnesli, a vsekaJtor bi neizrečeno rad videl, so-li ondi perocidni vinogradi res lepši od onih, ki so škropljeni z galico. Oko se je navadilo na modro-zel®no trtno listje in Jaz za svojo o-sebo izjavljam, da mi ona popelasto-siva perocidna barv« na trtah nič kaj ne ugaja. Dalje: Da je iskati vzrok nauspehov s perocidom v načinu pripravljanja in ne v snovi, vakor trdi to g. Fort, o tem'pač zelo, zelo dvomim, zakaj znano mi je, da so se skoraj vsi vinogradniki ravnali natanko po navodilu ki ga je podal dr. Oton Brož, »sist«at na c. kr. zavodu za rastlinsko varstvo, v „Wein»®itung« in po njem pisec ten vrstic v letošnjem „Slov. Gosp." stev. 23 C® so potrebno za, uspešno zatiranje peronospor® 2% zmesi torej 6 kg na polovnjak, *akaj pa t9g8, strokovnjaki niso larecno poudarjali, zakaj i® srao devali 4 do 5 kg p®rocida na polovnjak, kakor se je svetovalo lahko hi ga vz«li tud|i par kilogramov ve i in uspeh bi nam bil zasiguran. SEratka: Parocida strokovnjaki niso vsestranski preizkušali in jasno se je izkazalo, da ta snov z,a naš® podnebne in kraj®vne razmer® ni' tla bi jo (Uorei, ki želi riaogra/iniku dobro, priporol &at.
Naša zemlja.
Na naši zemlji stoje danes krcteln. raznih avstrijskih in ogrskih narodov. Občudujejo našo zemljo, opazujejo naše domove, slike naših gor pošiljajo po celi državi /svojim znancem. V njih dušah pa nastajajo naše kretnje, naše Šege, naše obnašanje, imenovana izobraženost, to je posebnost celega naroda. Kaka je sodba? Tu in tam sem slišal laskave pohvale in občudovanje o umnosti v kmetijstvu, o skromnosti in . izobraženosti, ki vlada med našim narodom. Splošna sodba bo pač ugodna za naše ljudstvo. Svoj napredek [ tudi sedaj, ko izjednačuje druge narode, naše ljudstvo samo spozna in je zato zavestno. Prav je! Naš J narod je šel kljub zaprekam naprej v vsakem oziru, i in sicer bolj ko drugi, ki so imeli vse temeljne pogoje in pripomočke. O tem smo mi danes popolnoma prepričani.
Naše ljudstvo sprejema z isto naklonjenostjo v-se, bodisi Ogre, Cehe, Nemce, Slovake, Hrvate, Poljake, Rusine, Nobene razlike — vsi gredo v skupni boj — za skupno last — zato vsem enaka čast! Slovensko ljudstvo je že po naravj pravočutno, — zato tako ravna. Ono nie pozna narodnega sovraštva, se ne vznevoljuje, Če 'sliši druge jezake, ne preganja s psovkami onih, ki nosijo drugonarodne znake. Slovensko ljudstvo pa ljubi to, kar je njegovega.
To bodo spoznali in videli zastopniki drugih na-rodov med nami. In pričali bodo, da je naše ljudstvo globoko narodno, da ljubi svoj jezik, ljubi svojo zemljo, se zanjo trudi, na nji 3ivi in umrje ra/do, udano cesarju in državi. In pri tem ne sovraži tnjca kot gosta, ne sovraži tuje narodnosti. A na svoji zemlji hoče pa živeti in se razvijati svobodno in neovirano. Pravočutno je naše ljudstvo — vsakemu svoje da, a tudi svoje zahteva.
Hrabre zmage, oziroma zmagovalce pozdravlja cesarska zastava in trobojnica ob slovesnosti; zastava naša je del našega narodnega telesa.
In kaj bodo Se videli drugi narodi? Razun siL no lepih in rodovitnih dolin in nebotičnih gor — tudi občutno pomanjkanje urejevanih vod, pomanjkanje prometnih zvez, cest, železnic, pomanjkanje vodovodov, pomanjkanje luči. Ljudstvo je razumno in ve ceniti vse te pripomočke do blagostanja, a zmore jih ne. To bodo videli in ponesli bodo ob svoji vrnitvi misel: država mora podpreti In omogočiti tudi na jugu svojemu zvestemu ljudstvu pot do plodonosfnega napredka.
Se nekaj vidimo mi, vidi naše ljudstvo. Ni v Avstriji en narod, niso samo Ogri in Nemci, ampak številno prevladujejo drugi narodi slovanski. Ne moremo verjeti raznim statistikam o narodnosti, ki so bile dosedaj, — armada nam daje drugo merilo.
Da bi se tudi po vojski vsi nagi narodi monar- I L i je ▼ skupnem delu, vsak vsakemu pustil svoje, dal mu tudi nazaj, kar mu je vzel — pa bn se razumeli. Pravičnost je podlaga! Le na tej podlagi lahko delamo skupaj — v blagi tekmi, vsak za svoj narod, v monarhiji. To je mogoče!
MjiMijiiio bope.
Poročila našega generalnega ŠtaTm sicer dan na, dan poročajo o laških napadih, toda tudi o tem, da so naše čete z navadno lahkota odbile vse te napade.
Večjo pozornost je vabudilo poročilo generalnega gflaba, da italijansko vodstvo skrbno premika in razposiavlja laške čete na benečauskem polju. Pravijo, da to premikanje pomeni priprave italijanske armade za nove napade na našo primorsko fronto. 2e pred mesci so sovražniki razglašali, da se bo- kmalu izvršil bliskovit napad na nas in naše zaveznike od vseh strani. Kmalu se sicer to nI zgodilo, a zgodilo se je, bliskovito tudi ne, toda polagoma. Najprej so začeli Rusi z napadi v Galiciji, Voliniji in sedaj na severnem Ruskem. Potem je prišla velikansko pripra*-vljena ofenziva Francozov in Angležev proti našemu zavezniku. In sedaj je treba, da tudi Italija nastopi. Verjetno je, da bi rada tudi svojim prijateljem pogoltnila dano besedo, toda tega ji ne dovolijo. Sedaj mora plesati, kakor ji godejo Francozi in Angleži. Pričakovati je torej kmalu nove laške olenzive na Primorskem.
Toda general Boroevii in njegovi Junaški vojaki, oprti na svetlo brušeno meče, stojijo na jugu zvesto na straži za cesarja ter našo avstrijsko in slovensko zemljo!
Sako sodijo Nemci o generalu Boroevičuj
piše Otto König

V listu «Vossische Zeitung» s soške bojne črte:
Generala Svetozara pl. Boroeviča, armadnega poveljnika ob Soči, ja poslalo vrhovno vojno poveljstvo sem v času, ko je ovenčala zmaga težke boje njegove armade v Karpatih. Ločitev mu ni bila lahka, tako je izjavil, kajti eno vojno leto, kakor tam'
zveže ozko vojskovodjo in njegove čete. Vojaška u-soda — je rekel — vsak mora iti tja, kjer ga rabijo. Sijajen vojak ta general Baroevič! Železna glava z jasnimi očmi značajnim nosom priča na prvi trenutek o tem, da pripovedke, ki so vznikle okoli njegove osebe, v mnogih slučajih v resnici niso samo prazne pripovedke. Neki častnik, ki je bil ž njim v Galiciji, mi je pripovedoval, da so vojaki prisegli na to, da ni krogle, ki bi mogla pogoditi njihovega poveljnika. Jaz sem to omenil generalu, ki se je nasmejal: «Da, jaz sem tudi čul to. Veste, jaz se, kar pravzaprav mora storiti vsak vojak, udam usodi. Ko smo imeli odporne boje skozi mesce in mesce sem jaz naravno, kadar mi je bilo to mogoče, šel med prve vrste, da se pokažem svojim vojakom in se ž njimi razgovarjam. Naravno, da se je ob takih prilikah pripetilo, da so Rusi. ki so bili oddaljeni samo 150 korakov, streljali na nas. Nekoč je pač šrapnel zadel enega gospoda iz mojega spremstva, meni pa se ni nikdar nič zgodilo in tako je nastala govorica, da sem posvečen proti strelom.»	ISŠiŠ&j&ll
«Ali je potreba, prevzvišeni, da se poveljnik tako izpostavlja?»
«Da! Včasih ne gre brez tega. In nazadnje se moram jaz na licu mesta prepričati, ali je vse v redu, ali so moji ljudje tam dobro oskrbljeni, kako je njihovo razpoloženje; vse to so stvari, katere se more spoznati samo z lastnim opazovanjem. In slednjič je za poveljnika prijeten občutek, ako vidi, kako so mu njegovi ljudje udani.»
Govorili smo potem o potrebni strogosti in trdosti vojskovodje.
£,« Strog, trd, to so samo pojmi. Biti trd ob pravem času, znači morda v višjem smislu biti dober. Žrtev slo mož more rešiti jih tisoč — in slednjič ima vsak človek, makari če je tudi vojskovodja, svojo vest. Naravno, žrtvovati ljudi brez haska, cele polke, kakor so to Rusi storili v Karpatih...»
«In tako delajo sedaj Italijani», dostavim jaz. *-?r$«Da, oni so še le na začetku, ali tudi tam se to spremeni, tembolj, ker že sedaj vidijo, da pri naših četah ob Soči ni mogoče predretl Jutri boste čuli že v Gorici, kako grmijo topovi in skoro boste sami doživeli, da je vsak p o edini naš mož ob Seči junak in da vsak iamed teh bojevnikov zaslugi zlato kolajno m hrabrost Ne more se zadosti oceniti, kaj ti ljudje tam vzdržijo — vsi, Dalmatinci, Bošnjaki, Korošci, Madžari, Hrvatje, Moravci...»
Drugi dan sem bil v Gorici. Velika bitka je bila pred nekolikimi dnevi dovršena s popolnim porazom Italijanov in čital sem vojno povelje generala svojim četam, ki se je skončavalo s prekrasnim poletom:
„Vojaki! Vaši sinovi bodo s ponosom pripovedovali o tem, da so njih eietje bili vojaki arkade ob Sožil"
Ob Soči veje duh Radeckega.
Nemški pisatelj Otto König j« bil pri generalnem polkovniku baronu Konradu pl. Hötzendori. O. König je načelniku našega generalnega štaba izjavil, da odrine na bojno črto ob Soči. Baron Konrad je nato odgovoril: „Morebiti imate prav. Tam doli veje duh Radeckega. Kar naši ljudje tukaj delajo, spada med najlepše, največje čine te cele vojske. Saj boste sami vse videli in doživeli. Zanimivejše bi bilo zdaj še na Poljskem. Ob vsem junaštvu obrambe nasproti štirikratni ali petkratni premoči vleče vendar bolj, če se preživi viharno prodiranje zmagovitih armad. Sovražniku biti za^ietami v trajnih bojih zbudi večje navdušenje, kakor mirna, železna obramba.: Odprto je pa vprašanje, Če ne zasluži trpevno juntt-štvo še večje hvale, kakor polet prodiranja."
Ob Soči.
Stirimesečna vojna proti Italiji je prinesla jako nepričakovan in čisto nelogičen uspeh — po italijanskih računih namreč, namesto, da bi vedno le močnejši napadli našo izprva slabotno fronto razbili, so jo le znatno okrepili. Danes v resnici stojimo ob soški fronti trdneje, nego kdaj preje, dočim se je prvotno sveža moč sovražnika izrabila in minula. Na skoraj brez vodnem in neplodnim kamenitem svetu Komensko-Doberdolsk» planote je smotr®no delujoča ozganizaoi-ja izvršila čudeže, tako da smo danes in še za daljšo dobo v položaju, da vzdržujemo v tej drugače zapuščeni pokrajini tudi močno armado poljubno dolgo časa, ne da bi njena bojna sposobnost količkaj trpela. Tako so se tudi izprva zanešene razne taborske bolezni v kratkem času omejile in so sedaj'že u-gasnile. Sedanje zdravstveno stanje det je celo ugodnejše nego dotična statistika v miru.
NezasliSano veliko se je storilo «a nastanitev čet; na mesto šotora je že 'davno stopila lesena bara-ka in sedaj solidna kladara ali dobro urejtena kameni-ta koža. V naprednejši fronti, kjer se četa sedaj že
redno vsakih par dni izmenjujejo, 90 že skoraj pov-sodi napravljene kaverne, proti katerim tudi najtežji ogenj ničesar ne zamore. Številne naravne votline, ki so jih deloma odkrili še-te naši ¡iznajdljivi ljudje so opremljene z lesenimi odri do višine sedmih nadstropij, udobno urejene, električno razsvetljene in prezračene. Znamenitosti za vse čase!
Nove oeste in poljske železnice podpirajo gibljivost čet in trena. Gosta brzojavna« in telefonska mreža omogočuje hitro in lahko poveljevanja. Prav pose-bne spretnosti in truda je zahtevala zgradba strelskih jarkov satnlih, ki jih je bito mogoče napraviti e-dinole s pomočjo železnih drogov, dleta in kladiva ali z minami. Le kdor je sam videl vse to, >more pojmih, zakaj s takim mirom pričakujemo nadaljnih dogodkov. Naše nedosegljive Čete so namreč bile obe prvi soški bitki 'orez takih pripomočkov.
Gora za 3 metre nižja.
Vsled obstreljevanja gore Monte Viola na, Tirolskem, kjer so imeli Italijani močne postojanke, se> je visočina gore znižala zia cele tri metre. Krogle naših težkih možna,rjev so drobile' kar cele skale od gorskega vrha.
O italijanskem vojaštvu.
Italijanska infantterija se je dosedaj prav dobro bila; ob južnem temperamentu in živahnosti seveda ni Šlo brez velikega krika, ki je nase ljuidi vedno o pravem času opozoril, da se nekaj pripravlja. Tekom bojev se duh italijanskega, vojaka nikakor ni izboljšal. Izgubili so velik del časnikov po poklicu in mnogo dobrih podčastnikov. Mnogo častnikov ¿e padlo v našem ognju, ker so se preveč izpostavljali.
Infafnterijski nastopi so zelo redlki. Dopoldne 1-mamo mi boljše svetlobne razmere, popoldne pa Italijani. Italijanski letajlci so skrajno delavni, obrambni topovi imajo neprestano dovolj dela. Doslej so bila sestreljena tri italijanska letala.
Strelski jarki so ponekod komaj 40 do 80 korakov oddaljeni, tako, da se je mogoče ustmeno sporazumevati. Italijani mečejo našim pisma, v katerih prosilo cigaret, časopisov itd. Ponlekod so si ja/rki čisto blizu, tako, da italijanska a(rtilerija ne more delovati, ne da b"i ogroževala lastne ljudi.
Mi smo vojaki korenjaki . . .
S korcško-italijanske bojne čite nam pišejo zdravi slovenski fantje, dne 22. septembra:
Zdravi, ve/seli in zadovoljni se tukaj v tem sivem in belem skalovju nahajamo in čakamo na plen, kakor mačka pred mišjo luknjo. Prav vesele bi se pa čutili, ako bi že biili doma, ker pridržujejo se jesenski dnevi, ko Vi doma spravljate, poljske pridlelke ter trgate zrelo grozdje in točite sK sdko vi)ioe. Tudi takrat so veselja polni večeri, ko se turščica kožuha. Fantje smo se tedaj skupaj zbrtjli^ter kako prav na glas smo dali, a sedaj pa druga se nam poje. Gremo tudi tukaj fantje dostikrat skupaj, pa moramo tiho ba ti, kjhjkor da bi nobeden ne znal govoriti. V tihoti se čez skalovje vlačimo ter iščemo polentarja. Dozdaj je bilo dolgo časa v tem ozemlju mifo bolj mirno, Polen-tar ni prdžil iz svojih topov. Danes (se pa že zopet sliši tisti divji glas' iz sovražnikovih topov, ki oddaja svoje krogle na polje ter izkopava krompfir iz zemlje, ki že izgleda tako, kakor da bi prišle svinje nad njega. Sovražne prednje straže, nastavljene po tistih visokih skalah, streljajo neprestano 9 svojimi puškami, tako, kajkor, da bi vozniki po cesti vino peljali in z bičem pokali.
Srčne pozdrave! Matija Verdnik in M. Kovač z M a3 ah ar ne pri Cadramu, Janez Majerič iz Ptuja, Alojzij Zoreč in Fr. Škofič z Vurberga, Vinko Loren-čič od Sv. Jerneja, Anton Pleteršek iz Slivnice in M. Gušič od Svs Pietra in drugi.
Lah si na Slovenskem ne bo kuhal polente.
Slovenski fantje in možje nam pišejo z italijanskega bojišča:
Našim domačinom in znancem v zeleni Štajerski naznanjamo, da naj si bodo v sviesti, d|a polentar pri nas nikdar ne bo polente kuhal. Imamo v domovini dekleta in žene, ki nam znajo kaj boljšega pripraviti. Mi se imamo tukaj iziborno ter tudi včasih kaico zapojemo, da izve polentar, da še nismo 'strti, kakor si je od začetka mislil. Slovenski fantje, mi smo mi, pa po naših žilah teče kri za bljagor domovine! Pozdravljamo čita/tlelje „Slov. Gospodarja"! Gregorčič Edmund, Četovodia, Anton Retravc, poddesetnik, J. CeŠek, desetnik, Oton Gomilšak, saper, Mencinger Fr., saper, in Josip Pahor, pešec.
Eden Avstrijec za pet Italijanov.
S tirolskih gor nam pišejo slovenski fantje dne 23. septembra:
'Že tri mesce je minulo, kar nam je nezvesta I-talija napovedala vojsko. A h,valaBogu, dozdaj Še po-lentarji ne morejo govoriti, da bi si bili kaj pridobili. Cede se jim sline po naših domovih, pa gotovo niso vedeli, da se do njih pride samo Čez trupla hrabrih avstrijskih vojakov, kar pa ni tako lahko. To so že okusili dosedaj. Na visokih in skalnatih tirolskih planinah se bojujemo zraven hrabrih Tirolcev tudi mi m 1 a|d i s 1 O v, e n s k i fant-j e. In marsikatero jutro smo že napodili nezveste Lahe proč od polente. Težko, da so jo imeli čas vzeti s seboj. Vojaki vseh narodnosti smo tukaj, a v naših srcih je še zmiraj Star avstrijski duh in eno željo >
mamo vsi: zapoditi polentairjai daleč nazaj za morje in priboriti si naši domovini tolikanj zaželjenega miru. Pri tem nam pomagaj Bog in Marija!. Za Avstrijo in njenega vladarja vse, tudi življenje, čie je treba. Saj smo Avstrijci. Eden Avstrijec ima korajže za pet Italijanov. Vsem bralcem in bralkam „'Slov. Gospodarja" pošiljajo iz tirolsfdh, iMrhov sr)lne in iskrene pozdrave slovenski fantje - goréfki topr/čarii: Jožef Šmajs iz Braslovč, Janez Pcfih od Sv. Duha - Loče, Andraž Klajlnšek od Sv. Vida pri Ptuju, Franc Petrovič od Sv! Marka niže Ptujla in Franc Štumperger ocl Sv,. Barbare v Halozah.
Angelj varuh me je rešil.
Pionir Valeptin Terčič, doma iz Slov,. Bistrice, nam piše z italijanskega bojišča:
Bilo je neko noč v mescu septembru. Pionirji smo dobili povelje napraviti raztrgane dele žičnalin ograj pred strelnimi; jarki, Šel sem s tremi možmi kakšnih 250 korakov nazaj v gozd po žico, kjer sm*} jo imeli shranjeno pri neki razdrti koči. Ko pridemo do kočioe, začne naenkrat sovražna artilerifta močno streljati v gozd. Jaz sem relJel tovarišem : „Pojdimo od tukaj proč," Neki glas me je k temu priganjal. Komaj smo šli kakih 5 korakov, že udarita dve granati na mesto, kjer smo mi stali. Ker je bilo zelo temno, smo šli namesto na levo, vedno bolj na desno. Sovražnik je vedno hujše streljal. Trije pridmo do nekega zidu ; eden tovariš se je že zgubil. OistalL tovariša sta mi prigovarjala: „Tlukaj se vležimo!" Mene je pa vedno nek notranji glas priganjal: Pojdi dalje! Umaknil sem se na levo. Kam sta šla tovariša, nisem videl. Komaj napravim nekaj korakov, že zaiuli neka granata nad menoj, da padem na zemljo; granata, pa udari na "mesto, kjer smo se mislili Vleči. Dobil sem samo nekaj drobnega kamenja po hrbtu, druzega nič. Vzdignem se spet in hitim do neke jame, kjer sem nekaj časa ostal. Tako lnido še sovražnega topništva nisem slišal streljati, kakor to noč. Ali škode ni naredila sovražna arhlerija skoro nobene. Tako sem dvakrat ušel smrti,
Lov na „zajce".
Lovec Franc Bečan niaim piše ai itulijanslkega bou.šča:
Ko som lt',1 še doma, me je prav posebno veselil lov na zajce. Večkrat sva šla z bratom zgodaj zju'traj v Pohorje ter sva preganjala kratkorepnike, Tudi tu, kai imam priložnost hoditi na lov, in sicer'takrat, kadar gremo na poljske straže ali na patrulje. Samo ta lov se nekoliko razločuje, in sicer v ,tem, da imamo na puškah bodalo in dai hodimo nad zajce, ki imajo samo dve r/ogi. Toda kakor je pCah gozdni zajec, je plah naš- sovražnik. Večkrat se je zgodilo, da je naša poljska,' straža, ki je štojla samo okrog trideset mož, pregnala celo kompainijo polenti rje v/. Sovražnik je tako dolgo hraber, dokler r.e ču;e žvižganja svin-čenk, potem pa pobegne po. skalovju kot srna,. Po skalovju znajo prav dobro bežati, posebno alpinski vo'a-ki s širokimi kMiuki. Etikr»., smo se morali tako smejati, da nismo mogli niti' streljati ža njimi. Druzega se ni slišalo, kol: J Qua, q,u<a avanti!"
Pretečeni teden je bila zopet na,ša patrulja zunaj in to pot z roč; i,mi granatami. V gosti temi se priplazimo po trebuhu čisto k sovi4aižn'i poljski straži. Ko smo vrgli med nj,e par granat, ni prešlo sovražniku niti n,a misel, da bi streljal* na nas, tampak je kmalu pobral kopita. — VČas h srno slišali za sovražno fronto streljati strojno puško. Dolgo časa nismo vedeli, na koga sploh strelja, dokler nam niso ujetniki povedali, da strelja na lastne vojake. Kadar dobijo Italijani povelje za napad, morajo na \^ak način predreti, če pa, grejo naprej, streli a, na nje strojna puška. Zato pa tudi sovražnik napada edino le po dnevu, ker po noči bi se mu jih večina skrila pod skalovjem, — Pozdrave vsem!
flustrijsfco-ruslio bojišče.
Na celi ruski fronti je po zadnjih ponesrečenih olenzivnih sunkih sedaj razmc)roma mirno, le okoli Dvkiskega se vršijo hudi boji. Rusi z naporom gseli sil zavirajo prodiranje Nemcev preiti važnemu mestu, ki je močno utrjeno, toda po nemških poročilih so Nemci vendar že zelo blizu Dvinskega.
Rusko časopisje kajpada« z veseljem pozdravlja franc iskio-an^leSko ofenZjMo ter je prepričano, da bo sedaj mnogo nemšfkih čet pozvanih z ruskjega na francosKo bojišče. Nemci pa zatrjujejo, da ne bodo niti enega vojaka odtegnili svoji ruski fronti.
„Nehajte s krvoprelitjem!"
Poljski topničar Lenart Korpar, rdoma od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelj:', piše1:
Tukaj v Galiciu imamo že ves Čas pravo jesensko vreme. Malokdaj nam zašije zaželjeno solnce, ki pa tukaj ne sije tako ljubko kot pri nas v mili slovenski domovini. Takorekoč pomilovalno se ozira tupa-tam na strašno vojno početje. Ne mara gledati mesarskega klanja vojščakov. Tudi ne more prenesti joka in stoka ubogim, nesrečnih ranjencev,, ,..N; e h a j t e , nehajte s k r v o p r e 1 it j e m,!", se bere na njegovem svarečem obličju. Pa Evropa ne posluša njegov vega opomina. Kakor nalašč še. bolj zarožlja z orožjem . . .
Gotovo so Vam znani naši veliki uspehi v Galiciji. Pa vendar naj si n^beglen ne msli, da bi Rus z dobro voljo, bežali; protivi se, da je groza In radi tega so hudi in krvavi bo.i. Pa vsi napori mu nič ne pomagajo. Naše hrabre čete prolirajo vedno naprej. Ce bo zmiraj tako, bo kmailu zadnji del trali,ške zemlje zopet naš.
Zaželjenega miru še gotovjo ne bo kmalu. 'Mi smo še zmiraj dobro preskrbljeni, Z ušmi še celo preveč. Tistih se tukaj niti častniki ne morejo ubraniti. Mnogokrat se nam postavi tudi nvlskal z vso močjo nasproti. Pa naše hrabre čete ga htro zapodi o nazaj. Jaz sem še dozdaj bil vedno obva.rovan ruske krogle, čeravno mi večkrat žvižgajo mimo ušes, kot čebele ob ajdovem cvetu. Previdnost božja me je dosedaj še vedno obvarovala. Pač pa se je pred nekaj dnevi prevrnil težek munjcijski voz, poln municije, na me. Res mi je malo poravnalo rebra, pa za par dni sem že zopet lahko opravljal svojo voj'aško sli tftjo,
Marijina svetinja in rožni venec me branita večje nesreče. Zmiraj me pa tolaži še enkratno svidenje v domovini. — Domoljubne pozdrave!
'•ar
flustrijsho-srbslio bojišče.
Na srbski in črnogorski meji se bo pravi boj še le pričel, ko bodo vse balkanske državie razvrščene med naše prijaMjp, oziroma sovraižnike. Dosedaj le artilerijski boj in neznatni spopadi.
Boji s Srbi in Črnogorci.
Na bojni črti ob Savi pri izlivu, Kpfiibare so naše baterije, ki so odgovarjale na sovražili artilerijski ogenj, dne 2f oktobra uspešno obstreljevale srbske postojanke ria bregu. Pri Go.-azcli smo zapodili 300 mož močan črnogorski odeiek.
Izhodno od Trebinja so nače čete, podp rane po ognju naših obmejnih utrdb, poizvedovale p,j črnogorskem ozemlju. Nepričakovano so naM lile sovražne prednje straže in uničile nekaj skladišč.
Branitelji dalmatinske obali in Adrije.
/Trdnjavici topničar Jožef Kilemenčič nam p$še iz Dalmacije:
Bralcem „Slov. Gos.odarja" 1 očem malo popisati. kako se nam Slovencem godi tukaj na južnem bojišču v Dalmaciji. Črnogorci se na Lovčenu že del j časa na nekaj pripravljajo, delajo in utrjujejo si ba. teriie. Naši topovi jih pri delu vedno ovirajo. In take smo sovražnika zopet enkrat razjezili, da jc dne 20. septembra obrnil svoje poči'o ali top na našo trdnjavo in nas je nemilo obdelovali. Ali kaj, ko je imel povsod smolo. Štel sem: ena, dve, tri, pa vsaka krogla je zletela mimo cilja. Tako je streljal Crnogo.ec pozno v noč in mi smo mirno spafi. Se zmenit i se nismo za njegove granate. Dre 21. septembra, so zopet naši možna,rji bruhali ogenj' na l^ovtfen in tudi nekaj sovražnih postojank razbili, ker so se potem Črnogorci že bolj počasi glasili. Proti poldnevu so zopet začeli bombardirati, pa ne ena granata ni zaflela.
Sedaij, ko to pišem (26. septembrb), je vse mirno. Ne vem, kako dolgo bo trajal mir, menda čakajo Črnogorci, da jim pride Lah s svojimi reSetami preko morja pomagati,. Mi smo g» (spodarfi, tega skalovja in tudi branitelji našega morja! Z obrežnih trdnjav gledamo naokoli in gorje če dobimo sovražnika v roke. S potrtim brodovjiem mora oditi, ali pa ga bomo v morju tukaj potopili. Ker jaka naša je moč, največ pa zaupamo v božjo pomoč. Kako si Črnogorski N.kita brusi zobe ria LoVčenu, kaikfe 'slir.e sie mu cedijo po uplenjeni prevozni ladji, kateri je prerezal pot naš podmorski čoln, da ni mogla do Crr.egore. Pritiral jo je v naše pristanišče, da si jo lahko Črnogorci vsak dan ogledajo- z Lovčena.
Slovenci., ki se borimo v dalmatinskem skalovju, Vas vse srčno pozdravljamo! Leopold Jauš vec iz Radgone, Ludovik Keček iz Ormoža, Alojz Culk, Matija Martun, Štefan Gorenja,'). Frai o Novak, P:s3c teu vrstic pa še posebno pozdravlja vse Malonedelj-čano, ker je Prlek' — Kovačov Južek.
t—
Hemško-froncoslio bojišče.
Nemci razglašajo, da ko prvi boji v francosko-angleški ofenzivi stali Angieže '190.000 mož mrtvih in ranjenih, Nemce pa samo 38.000 mož. Nemci sedaj z vso močjo izvajajo protinapade, da TA izgubljeno ozemlje dobili nazaj. Vse kaže, da se bo ofe?izi,va še nadaljevala.
C;fsopi,si;e četv(erosl;»orazuma visbko s7j'ivi fran-.cosko-angleške uspehe v Zadnji ofenzivi. Vladarji so si med seboj čafstitali na uspehih. Vsakdo pa ve, da sedaj četverosporazum le radi Balkana rabi velik č-> pič in kričeče barve. Balkanskim državam, ki se odločujejo, hoče pokazati, da, je moča!1.
Nemci so ujeli spečega angleškega generala.
Kakor poročajo nemški listi iz velikega vojnega stana, se angleški ujetnik'" pritožujejo fiez skrajno slabo armadno vodstvo. Radi ziviiUrncu'.! nekaterih' vojskovodij na anglešikem bojišču je bilo vsie oseb»io junaštvo in vsa pož^rtvo.^lnosit posameznih vojakov.
zaman. Kake razmere vladajo v vodstviu nemške armade, jasno izpričuje ujetje angleškega, generala B-General je s svojim štabom popolnoma zguoil stik s svojimi četami. Anglež je bil prepričan, daje popolnoma varen pred docela poraženiimi Nemc,i. Zato -se je brezskrbno vlegel v kritje nekega nemškega stotnika k počitku. Da so Angleži, kateri so le začasno prodrli v ta kraj, že davno bili tukaj poraženi in
se v naglem begu umaknil, o tem ta angleški clivi-zijski štab ni imel pojma. Se-le, ko so ne|k)ateri šlezij-ski . cjni prostovoljci z ročnimi grana'tami došli do generalovega ležišča ter so ga zaktiliv sladkih sanjah spečega poleg članov njegovega štaba,, ki so igrali kairte, je general doznal;, v kakem položaju se nahaja.
Rok ruske zahteve že potekel.
¿Fremdenblatt" piše: Ruska zadnja zahteva je bila izročena bolgarski vladi dne 4. oktobra ob 5, u,-ri popoldne v Sofiji. V njej določeni rok, da mora Bolgarija ustreči ruskim zaihteivam v teku 24 ur je potekel dne 5. oktobra ob 5. uri popoldne,
Rumunija nepristranska.
Rumunska. vlada še vedno izjavlja, da ostane nepristranska, tudi če Bolgarija napade Srbijo. Res, še dosedaj ni odredila splošne mobil'zaacije.
Venizelos odstopi.
Uradno se javlja dne C. t. m., da je grški kralj izjavil Venizoilosu, da se ne strinja z n'egovo politiko. Venizelos je odstopil. Prevelikih uppv na ta dogodek ne smemo štavfiti, Grška si bo težki uoala nastopiti proti četverosperazumu J
Portugalska mobilizira.
Iz Lizbone se poroča: Nedavno je Portugalska izvršila mobilizacijo 30.000 mož. 'Sedaj pa mobilizira s pomočjo višjih angleških častnikov prav na skrivaj zopet 20.000 mož. Na Portugalskem vlada zelo stroga cenzura za časopisje, še bolj stroga pa za zasebna pisma. Obmejni promet je popolnoma zaprt. Avstrijskim in nemškim podanikom je prepovedano prestopiti mejo. Na Portugalskem izgleda sedaj tako, kakor v kaki angleški deželi.
Uporaba otrobov,
Mariborsko okrajno glavarstvo je poslalo občinskim pred-stojništvom sledeči razglas:
Vsled :namestn/iškega ukaza z dne 7. septembra 1915, štev. 4 2062-2 W. M. 1915, naznanja se občinskim predstojnikom gleda bodoče oddjaije otrobov naslednje:
Po ministrskem ukazu z dne 11. avgusta 1915, drž. z"ak. štev. 232; pristaja izvrševanje oddaje in prodaje otrobov centrali za krmila na Dunaju.
Da se pa olajša dobava otrobov, ustanovil se je pri c. kr. namestništvu pod vodstvom c. kr. deželnega zemliedelskega, nadzornika urad za krmila, kateremu naj pripada porazdelitev od centrale za živiljai za potrebščino dežele Štajerske iz lastnih zalog dežele ali iz drugih kronovin odkazanih otrobov. Izvrševati ima torej samo porazdelitev odkazane množine grobov; sicer pa ima z zalogami otrobov dežele razpolagah tudi v bodoče izključno le centrala za krmila na) Dunaju pod nadzorstvom o. kr. ministrstva za poljedelstvo.
Bržkone pa bo urad za krmila raztegnil svoie delovanje še tudi na druga krmila. Glede dobave otrobov je razlpffjvati z ene strani ono množino otrobov, do katere dobave ima l.lnetovalec po § 8 ministrskega ukaza z dne 21. juBja 1915, drž. zak. št. 203, pravico, z druge strani one otrobe,; glede koje dohave ne obstoja takšna pravica.
A. D~o lž(niotrobi:
Glede prvonavedene množine otrobov izc'|ajata naročnika vojno-prjometnega zavoda za žito, gg„* Jožef Urban v Mariboru, TappeinerjeV jtrg 5, in Franc Pišek v Orehovi vasi, na podlagi oddaje žita potrdila v dobavo otrobov (prejemaitnice za otrobe). Izdajajo se pa samo glede oddaje pšenice ali rži; glede drugih vrst žita, ki se navadno ne mečejo, pa se ne more zahteva® izdaja takšnih prejemJalnic.
Prejemalnice se izdajajo v izvirniku dn dveh prepisih. Izvirnik prejemailnice ostane v zvezku naročnika vojnoprometmega zavoda za žito. Oba prepisa, katerega eden je na belem, drugi na zelenkastem plai)irju tiskaj, «e izročita opravičenemu kmeto-valcu-prejemniku. Beli prepis služi vt pbveljjavljenje pravjiče pri občinskem uradu, ako želi kmetovalec dobiti otrobe. V tem slučaju odda beli prepis pri občinskem uradu, zelenkasti prepis pa obdrži v rokfth na poznejši izkaz ob dobavi otrobov.
Občinski urad mora zahteve, katere stavijo kmetovalci v-pošiljajoč bele prejemajnice, tekoče vpisovati >v teeznamke. Vsaka prejemalnica za otrobe ima Številko zvezka in številko prejemal-nice.
Pri zaznambi ziaihtevie y seziiiamku se vpiše številka zvezka in številka prejemalnice, nadalje ime in bivališče opravičenega prejemnika, končno zahtevana množina otrobov. V ta, sezna-mek se smejo vpisovati samo zahteve otrobov na podlagi prejemalnica za otrobe.
Seznamki se spisujejo književno (knjigo z belim papirjem) in sicer tudi v izvirniku in Idveh prepi yH\ IzviimUk ©stalne v-knjigi občiskega urada, prepisa se vpošljeta, priložefl od opravičenca (prejemnika) vložene bele prejemailnice za otrobe namest-niškemu uradu za krmila, katero upor;<blja en prepis v izkaz' napram centrali za krmila na Dunaju.
Na podlagi' po obeh od občinskega urada vloženih se-znamkov nakaže namestniški urad otrobe za kmeta. Nakaže se z nakaznico ur;atda za krmila kakemu mlinu. Občina se o ,tem obvesti s prepisom te nakaznice. Oblina evre otrobe prevzeti sama za vse naročhike skupaj. V tem slučaju mora naročnikom odvzeti zelenkaste prejemalnice za otrobe in jih vložiti pri mlinu v svrho oddaje otrobov. Prevze.i jih pa more opravičeni prejemnik tudi sam, ki ga v. to svjrho obvesii občina 'in ki se mora pri prevzetju otrobov izkazati z zelenkasto prejemalnico. Zelenkasto prejemalnico odvzame mlin, ko se je oddala vsa množina otrobov, na katero se glasi. Če ,se pa ie množir,a oddala le1 deloma, tedaj se odpiše oddana množina otrobbv na zadnji strani prejemalnice.
Mogoč jo pa tudi za slučaj, da kmetovalec namerava uveljaviti pravico v dobavo otrobov pred vsem le glede enega dela množine. Tedaj mora to pri vložbi bele .preijemalnice naznaniti občinskemu uradu. Nakaže se polem samo dotični del množine. Belo prejemalnico samo vroči v tem slučaju po izvršenem naka-zu enega dela množine zopet opravičenemu prejemniku občinski urad v svrho slučajnega dokazovanja njegove ostale pravice. A samo ob sebi se razume, da tudi v tem slučaju mlin prinašalcu da nazaj zelenkasto prejemalnico, ko ,ee je odpisala 1 Ijzročena množina otrobov.
Izročili one nakazane otrobe, do katerih ima kmetov^jiec pravi do na podlagi oddaje žita, ' pq vojnoprervtriem .zavodu za žito, smejo mlini le na podlagi zelenkastih prejemalnic. Bele prejemalnice služijo zgolj v dokazovanje pravice pri občini. Nedopustno je brezpogojno, ■ da bi mlin otrobe oddajal proti beli prejemalnici.
Otrobi se smejo oddati le tedaj, ako se predloži dobavno nakazilo namesfniškega urada za krmila. Številka zvezka-in pa Številka prejemalnice morata samo ob sebi umevno soglaš£|ti, z v dobavnem nakazilu navedenima' številkama,
Bolgarija nastopi
&
Bolgarija je zavzela jasno svoje stališče ob naši strani. Zato je bilo samoumevno, da jo danes ali jutri zadene blisk iz dežele naših skupnih sovražnikov. To se je tudi zgodilo. Rusfija je prva odpovedala
Bolgariji prijateljstvo.
Veliko je sedaj odvisno, kako bo odslej postppa-la Grška. Ako bi se kakor Bolgarija odkrito postavila ob našo stran, bil M na Balkanu bpj v par tednih za nas ugodno končan. Toda tega Grčija ne bo storiia. Sedanja vlada je naklonjana četverosporazumu. Kralj je sicer bolj na naši strani, toda iz različfnih razlogov si ne upa kreniti odkrito k nam. Grška je odvisna od četverosporazuma, ker rabi njegov, uvoz živil, njegov denar, njegovie fabrike za orožje in ker je grška obal preveč izpostavlrleniai napiajdom iz morja. V najboljšem slučaju je torej pričakovati, Grčija ne bo nastopila z orožjem proti Bolgariji, pač pa zatisni-la obe očesi, da lahko četverosporazum prevaža in u-važa ter dovaža svOje čete proti Polgariji kakbr mu. drago. Toda mi se bojimo, h^šega, da bo znal ministrski predjsednik Vznifcelos potegniti vi bojni metjež proti Bolgariji, Sicer tudi v tem sluSaflu stališče Bolgarije ni brezupno. Mi stojimo ob severu, Turki ob jugoizhoclu, da priskočijo vi sili Bolgarom na pomoč. Posebno bo naše ugodno stafišče veden opomin Romuniji, naj pusti Bolgarijo v miru, siicer dobi od nas po hrbtu.	1
Rumunija še vedno skrbno skriva svojo barvo. Srce jo" sijcer vleče k četvVosporaa|uimU, toda strah pred drugimi sosedi ji velela nepristranosit.
Velevlasti četverosporazuma, ki so si prizadevale, da bi uresničile težnje bolgarskega naroda, so c3siOva.n0 opozarjale Radoslavova., da bodo smatrale vsako sovražno gibanje proti Srbiji kot sovražnosti proti sebi. Pogosta zagotovila, ki jih je dal bolgarski ministrski predsednik kol, odgovor na ta svarila, so po gotovih dejstvih pob',¡ta. iZaisitopnik Rusije, katera je po nepozabnih spominih na osvoboditev Bolgarije izpod turškega jarnta ž njo zveizana, ne more š svojo, navzočnostjo prisostvovati pripravam za bratomorni napad na. slovanski narod in ga odobravati.
Ruski poslanik je radi tega dobil naročilo, da mora z vsem poslaniškim osobjom zapustiti Bolgarijo, ako bolgarska vlada tekom 24 ur ne pretrga svojih odnošajev do sovražnikov slovaskih stvari ter Rusije in Če se nemudoma ne odloČi odstraniti častnike, kateri so pripadniki armad onih držav, ki stojijo v vojski z velesilami četverosporazuma."
Zadnja beseda Rusije Bolgariji.
Ite Petrograda se dne 3,. oktobra uradno poroča: R,tiski poslanik v Sofliji je dobil naročilo, da izt roči bolgarskemu ministrskemu predsedniku Radosla-vovu sledečo spomenico:
Dogodki, ki se sedaj odigravajo v Bolgariji, dokazujejo končni sklep vlade kraji),a Ferdinanda, da hoče Izročiti usodo dežele v roke Nemčije, Navzočnost nemških in avstrijskih častnikov v bolgarskem vojnem ministrstvu in pri generalnih štabih armade, zbiranje vojaštva ob ozemlju,, ki/meji pa Srbijo, ter da-lekosežna denarna podpora, katero je bolgarska vlada sprejela od miših sovražnikov, so razpršila vlsak dvom o cilju sedanjih vojaških priprav) bolgarske vlade.
Opozicionalne stranke v Bolgariji.
Vodvtelji vladi nasprotujočih strank, Gešov, Dar nev in Malinov so dali svoje časopise vladi na razoo-tago ter spremenili s\*oje dosedanje s|fcališče napram vladi.
Načrti proti Bolgariji.
Francija in Anglija bosta svoje čete izkrcali v Solunu, Italija pošlje 50,000 mož, toda baje ne v So- < lun, Rusija bo naistopila proti Bolgariji ob Črnem morju Ruske Pad je že stražijo bolgarska pristanišča^ Namerava se poskusiti izkrcevanje ruskih čet v Varni (ob Črnem morju). V Odesi i,n Seba^topolu se delajo velike vojaške priprave.
Četverosporazum izkrca čete v Solunu.
Četverosporazum je naznanil grški vladi, da bo v. iajbližjem času izkrcal svoje čete v Solunu. Dne 2.
oktobra je priplulo več angleških križar* pred Solun in pričakuje se, da bodo izkrcale približano 40.000 mož,
Francozi proti Bolgarom.
Vsa južno-frandoska pristanišča so zaprta. Francoska vlada je najela vse» parnjike pa,rol);rodne družbe Mass^ger.ie maicttvme za pr,evoz frr>>ioi|k(i.h čet. Iz Soluna prihaja vest, da so Francozi začeli v Solunu izkrcavati svoje čete.
16 francoskih parnikov izkrcalo vojaštvo.
Iz Soluna se dne 3. oktobra zvečer poroča: Do sedaj je do rta Karaburni (ki straži vjiod v ožji solunski zaliv) dospelo 16 ?ra,ncoski(h prevoznih parni, kov ter so se tamkaj zasidrali. Na teh parnikih se nahajajo same prvovrstne francoske čete. Izkrcano francosko vojaštvo se bo takoj z železnico spra\]ilo v Srbijo in na. bolgairsko mejo. Železnica Gevgheli-VelesO-vo, ki je najbolj izpostavljena bolglarskiin napadom, se bo takoj zasedlla, da se; tako zavajruje promet na celi progi.
Angleški poveljnik v Solunu.
Angleški general John Hamilton je dne 3. oktobra s svojem generalnim štabom in z dielom francoskega. b rolo v.j a cfcspel v Solun. Angleži in Francozi se vedejo v, Solunu kot gospodje, ne kot gostje.
Grški kralj v Solunu.
Poroča se, da, se bo gi'ški kralj' Konstantin te dni podal v Solun. Ako se to uresniči, je znamenje, da grški ugovor proti izkrcavcjiju četveirosporazumo-vih' čet ni res, kajti kralj ne bo hodil t je, kjer raz-postavljajo ¡sovražniki svoje čete;
Grčija ugovarja.
Ministrski predsednik Vienteelos je vi ožil pri francoskem in angleškem poslaniku ugovor, da bi izkrcali francoske in angleške čete v Solunu., Splošno se m"sli, da ugovor ni resgn. Grčija bo brez vojaške-na odpora pripustila! izkroav^nje ter se prej ali slej tudi sama udeležila vojske proti Bolgariji.
Grčija pošlje Srbiji 100.000 mož na pomoč.
„FrivVkfurter Zeit m,g'" poroča: Venizelos hoče Srbijo, na vsak način podpirat'.. Poslati ji hoče 100,000 mož na pomoč. Grški ger.erafni štab ne stori ničesar, da bi preprečil izkrcanje čiet.ierq5ipor,a|zumovih če,t v Solunu. Ven'aeios lioče tudi Rlumunijo pregovoriti k skupi emu postopanju proti Eolgarki. Stavil je rumun-ski vladi konkretne predloge, o katerih se je rumun-ski ministrski svet že d v a,brat posvetoval,. Ministrski predsednik Brat anu se drži rezervirano.
Ižpraznjenje Niša.
Zasebne brzojavke mamških listov iz Sofije trde, da zapuste skupščina, vlada, železniška upra,m m vsi uradi ter banke Niš in se presele v Prištino.
Srbski in bolgarski zapovedniki.
Poročila iz Sofije javljajo, da jo za vrhovnega zapoved n i ka bolgarske armade imenovan vojni minir ster Z e k o v , ki je najmlajši bolgarski general. Druga poročila pa zopet pravijo, da bo za vrhovnega poveljnika imenovan princ Boris. Za vrhovnega poveljnika srbske armade, ki se bo borila proti Bolgariji in bo štela pet divizij, pa bo baje imenovan general Stepanovič,
Bolgari se hočejo maščevati.
Na sestanku zastopnikov ljudske sitranke je izjavil ministrski predsednik Radb^laivov: ^Stojimo pred vojsko radi narodnih koristi. S puško v roltah mora<-mo iztrgati našim sovražnikom, kar so naun vzeli pred dvemi letvi. Moramo se maščevati nad takratnimi žalitvami-"
Pred macedonsko vojsko.
Berolinski list „,Vossi^ahe ZievSmng" piše z ozi-rom na zadnjo Zahtevo Rusije proti Bolgariji:
Armada (bolgarska), ki koraka proti Srbiji, se ne da več zadržati, ali ruski pctelauvk ostane v Sofiji ali ne.. Bolgari niso osamljeni, ampak imajo pogodbe, katere jih bodo pod vsemi pogoji in v vs/eh slučajih ščitile. Pod temi ščitom se čut jo Bolgari popolnoma varne. Cetverosporazumova dipldmatična bitka je na Balkanu izgubiliQna. Rluski m'ešiet<ar Sff.inski, ki je hotel Bolgarijo naščuvati zoper Avstrijo in Nemčijo, je izginil. Vojska pred Darcibnelami se žalostno konča, pričenja se maqedonska vojskta. Povod za to novo vojsko je dala grozilna aadnja beseda Rusijei Bolgariji.
B. Drugi otrobi:
Prošnje za nakaz otrobov, katere se ne opirajo na pravico temeLjem oddaje žijta, ,vložiti je tudi ld izključno pri občinsl j m uradu, ako se ne podajo ustmeno, edino le uporablja/,bč tiskane naročne liste, ki se dobijo pri občinskih, uradih. Na naročila, katera se ne vložijo pri občinskem ura^u, se nikakor ne more ozirati. V naročilih je tudi navesti nUtančJen dokaz o številu ži-vinčet, ki je ima naročnik.
Občjinski urad mora naročila tekoče zbirata, podatke o številu živinčet popreskusiti in kot utemeljeno .spoznane naročbe v-pisovati v poseben seznamek., Tudi v ta seznamek je vpisovati književno (knjige z rudečim papirjem} in tistotako v izvirniku in dveh prepisih. Izvirnik ostane zopet v knjigi občinskega urada, prepisa se vpošljeta namestniškemu uradu za krmila. Urad za krmila odloča, potem na podlagi seznamkov o nakazu zahtevanih otroboiv. Mlin oddaja otrobe v tem slučaju samo na podiitgi nakaznice urada za krmila in sicer izključno le v nakaznici o-značeni osebi ali uradu. Seveda odpade v teh slučajih predložitev in oiivzotje prejemalnice za oiTobe.
Pri naročbi se ne more voliti vrste otroDov, tomveč vsaka vrsta otrobov se mora prevzela brez ozira na ?rs';o žita kot enakovredna. Dobljeni otrobi se smejo porabljati samo v laetaem gospodarstvu prejemnika. Nedopustna je odprodaja Otrobe^.
Nakazano množjino otrobov je plačati pred prevzetjem mlinu, pri katerem so se nakazali,1 oitrobi. Prevzetima cena otrobov znaša, ako pride prejemnik v mlin po ifrte, 17 K 20 iv za met. stot brez razločka glede vrste otrobov. ,Če pa dovede mlin otrobe na železniško postajo, tedaj je doplačati še 50 v, tako da znaša prevzemna cena 17 K 70 v zaI snet. stot.
Od prevzemne cene mora mlin v ivsakem slučaju plačati centcali za krmila na Dunaju, Ttrat'iierhof, i., ,70 v za meterski stot oddanih otrobov kot povrnitfev stroškov.
Navedene cene veljajio brez vreče. Kupec mora torej vrečo sam priskrbeti. Ako priskrbi ¡vreče mjin, je strankam pridržano, dogovoriti se o odškodnini.
Raznoterosti.
* Naročnikom In prijateljem „Slov. Gospodarja"!
.V Avstriji je v vojskinem času mnogo listov prenehalo ali pa jih je oblast ustavila. Naš „Slovenski Gospodar" pa kljub raznim težkočan» redno izhaja in oblvešča svoje čita-telje o novicah, ki se gode v ožji domovini, na bojiščih in po širnem svetu. Izdajanje lista je zdaj združeno z velikimi stroški. Radi tega se obrača upravništvo do naročnikov, da naj blagovolijo kolikor 16 mogoče, naročnino pravočasno poravnati. Večje število naročnikov nam dolguje naročnino še za nazaj. Da se jim list ne ustavi, jih prosimo, naj v kratkem dolžno naročnino poravnajo. Istotako pa prosimo tudi vse naročnike, ki jim je s 1. oktobrom naročnini potekla, da isto čimprej obnovijo. Ob tej priliki vabimo zopet vse tiste, ki še niso naročeni na „Slovenskega Gospodarja", da si ga naroče. Po nekaterih župnijah je še dosti hiš, kjer še „Slovenski Gospodar" ni udomačen. Prijatelji lista, skrbite, da se bodo tudi te hiše naročile na naSe ljudsko glasilo. In naši vojaki! S kakim veseljem či-tajo vojaki na bojišču, v strelskih jarkih in tudi v vojašnicah v domovini naS list. Nešievilno pisem smo že dobili, kSer naši brambovci prosijo za „Slovenskega Gospodarja." Rodoljubi, sorodniki in vsi, ki imate kakega svojca med vojaki, naročite jim naš list, ki jim bo v dežja sovražnih krogel in težavah vojaškega stafiu mnogokrat najboljša u-teha. — „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor.
*	God presvitlega cesarja se je obhajal v Mariboru prav slovesno. Prot' deveti uri pondeljek dopoldne dne 4.. oktobra se jo zbralo v stolnici mnogo odličnega občinstva, kakor tudi priprostega ljudstva k pontiiiikalni slovesni sv, maši prevzvfšenega nadpa-stirjaJ Vsi uradi so bili zastopani. Posebno mnogo je bilo častnikov in drugega vojaštva. Cerkvena slovesnost se je končala s zahvalno pesmijo, svetim blagoslovom in s cesarsko himno. Ves dan je. bilo po mestu živahno kakor ob prasnite,h. Brz/jnoge gospodične so razpečavale nzlato ki as ji/'. K sneči kupcev ni primanjkovalo do poznega Me čer a,. Vse je kazalo, kako domoljubnega mišljenja je vse prebivalstvo. To se je videle tudi .na razobešienih zastavah v hišah pri stolniei in na rotovžu.
*	Mariborsko bogoslovje. Na mariborskem bogoslovju se je začel ta teden redni pouk. V prvi letnik' so dosedaj vstopiti 4 slušatelji. Na mariborskem bogoslovju bodo letos poslušali nauka tudi bogoslovci puljske škofije in goriški frančiškanski bogoslovci.
Franc Trstenjak f. V Gradcu je dne 2. oktobra umrl č. g, Franc Trstenjak, vpokojeni župnik se-kovške škofije. Rajni je bil rojen dne 11. marca 1847 v St. "Juriju ob Ščavnici. V mašnika je bil posvečen dne 23, julija 1871 N. p. v m. 1:
*	Naša slovenska kmetijska šola., Opozarjamo, da je še vedno Čas, se oglasiti za vstopi v kmetijsko šolo v St. "Juriju ob južni žel. Za kmetijsko stroko nsjvdušeni mladeniči, oziroma njili stariši, se naj o-glasijo osebno ali pismena pri ravnateljstvu Šole v St. Juriju ob južni žel. Zahteva se starost 16 let in pa dovršena ljudska šola. Ob tej priliki opozarjamo, da je več prostih mest in štipendij za učence na razpolago,, Prijatelje kmetijstva opozarjamo* naj gredo mladeničem, ki želijo kmetijske strokovne izobrazbe, na roko in jih prijavijo Šolskemu ravnateljstvu.
Slovenskim ženam in dekletom I Slovenska deca se naj vzgjja katoliško, avstrijsko a tudi odločno slovensko. Slovorske žene, vzgo-jujte deco v tem smisla. A tudi na slovenska dekleta, ki so narodni stvari že toliko uslug storile v zadnjih letih, se obiačamo, da uplivajo v svojem krogu ra iziazito slovensko mišljenje, posebno pri nežni mladioi. V ten času je to najvažnejša narodna dolžnosi. Žene in deleta, izpolnjujte jo!
*	Opaža se, da vžigalic v korist obmejnim Slovencem ne gre tol.kio kot prej. Dolžnost vsakega, prijatelja „Slovenske; Straže" je, da rabi izključno le to vžigalice. Zahtevajte jih po viseli trafikah in prodajal-
nah! Na debelo se naročajo pri tvrdki C. M ena rdi v Ljubljani.
Opozarjajte ljudstvo na loterijo Slovenske Straže! Nujno prosimo vse, ki ž,ele, da onim, katerim je loterija Slovenske Straže namenjena, pripre vimo lepše dni, da takoj V svojem delokrogu na primeren način opozore ljudstvo na veliko loterijo Slovenske Straže. Obračamo se s to prošnjo posebno na vlč. župne urade in na naša slavna županstva. Par priporočilnih besed z ozirom na blagi namen podjetja bi rodilo bogate sadove. Mnogo lahko store tudi vlč.gg. voditelji naših Marijinih družb, ki naj bi pomagale razširjati srečke med ljudstvo. Storile bodo s tem plemenito delo za one, ki so se in se še žrtvujejo za domovino. Vsak jOsameznik naj nujno pomaga, da bo uspeh loterije Slovenske Straže tako lep, kakor je lep njen namen. Žrebanje je nepreklicno že dne 26. oktobra t. 1!;
Vpoklic lSletnik črnovojnikov. Cri ovojniki letnika 1897, ki morajo dne 15. oktobra pod orožje, naj se zglasijo ta dan vsaj do 11. ure dopoldne pri svojih polkih. Seboj naj prinesejo če le mogoče, dobre, trdne Čevlje, volneno perilo, volnene nogavice, ozir. cunje.. Tudi naj vzamejo seboj jedilno orodje, Skodelico za jed, krtačo in vsaj za en, dan hrane.
*	Prebiranja 50 do Soletnih ne bo. Na Ogrskem je razširjena v^st, da. so utegne vršiti v najkrajšem času prebiranje 50 do Kleitl .ih moških osi:?:. (Temu nasprotno so por £.a, iz Budimpešte dVineljskJemu listu „Neue Freie Presse", da so vse tozadevne vesti niče-ve ter da vlada ne namerava rezšrJti Srnovojniške zavezanosti na mošk© ose'.e, stare od 50 do 55 let.
. * Komu iz letnikov 1878. do 1877. ni treba iti na nabor? C. kr. ni,'n is trst d za deželno hrambo je sporočilo na vprašanje, ali)so dolžni iti na nabor po razglasu ,„M" tudi cui Črnovojnižki Obvezancsi letnikov 1873, do 1877., ki so služili v skupni armadi, v mornarici, v deželni hrambi ali v žandajrmeriji in so morali vstop ti v vojaška službo že povodom imobilizacije na podlagi takratnih vpe,klicnih naznanil ali po določbr«h sjvo,e vojaške afli 4 memibne izkaq-iiqe, pa so bili odpuši5enii še v,imiru/(ajljSpijtemi, da's.ote osebe, ako s.' ona odpuščenjai še sedaj pravno veljavna, pa samo po sebi umljivo točke 8 zgoraj,omenjenega razglasa „M" oproščene'nabora in se jih tudi ne pritegne k črnovojniški službi z orožjem, dokler omenjana odpušče ija ne bodo razveljavljena.
*	Deževje in povodnji. Zadnje dni prejšnjega, in prve dni tekočega tedna je skoro neprestano deževalo. Ponekod so bili hudi nalivi. Reke in potoki so izstopili. O tem smo dobili sledeča poročila: Pesni-c a: Dolina od meje šentiljske župnije do laiteršper-škili hribov in dalje proti St. Lenartu je mestoma/popolnoma pod vodo, tako da bi s Urno lahko s čolnom vozil po teli poljanah. Grozdje in poljski pridelki deloma gnijejo, ozimna še skoro nikjer ni posejana. — Radgona: Njive in travniki ob Muri so preplavljeni. Skoda, izredno velika, — Podčetrtek: Ob-sotelske nižave na štajerski in hrvaški strani so pod vodo. Vsi pritoki Sotle so izstopili. — Savinjska dolina: Vsled trajnih nalivov je Savinja tako narastla, da je prestopila bregove., Voda je na mnogih krajih vdrla v hiše. Ljudje so se morali rešiti na Višje ležeče kra^e. — Celje: Nalivi v četrtek, dne 30. sept. in v petek, dne 1. okt., so povzročili v celjski okolici velike povodnji. Voglajna j,e šla čez bregove in poplavila vso okolico od Grobelnega do Celja. Tudi drugi manjši potočki okoli Celja so silno narasli in v posameznih hišah so dobili v kleti vodo.
*	Migljaji za kmete. Glede navijanja živinskih cen biodo srdnije odsedaj nastopale kolikor mogoče e-notno. Dobile so tozadevna navodila, ki za kmeta, kolikor nam znano, niso neugodna. — Informira se nas, da imajo orožniki* nalogo, na takten način nadzirati , ali se ne navijajo cene pri prodaji živine in zato se jim cene morajo povedati. S tem popravljamo našo notico, objavljeno v št. 37. — V imenu Siov. Kmečke Zveze je zaradi oddaje fižola/, leče in graha ter radi izvoza vina posredoval posl. dr, Korošec. Obojna zadeva je v toku.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 268 do 284 K. srednje debeli 248 do 264 K, suhi' 232 do 24!. K: debele krave 240 djo 272 K, sredine debele 180 do 236 K, suhe 160 do 176 K; biki 230 do 280 K, mlada živina 220 do 260 K; teleta 286 do 316 K, izjemoma 320 do 324 K: mlade svinje 4<30 do 490 10, debele svinje 450 do 4.60 K, srednje debele 430 do 440 K, mesne svinje 440 do 450 K; ovce 260 do 230 K. (Pri goveji živini feijaio cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjab :n ovoah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladkr 11 do 12.— K, kislo 10.- do 11—, slama 7,- do 8.5.0 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 85 Droso 50 K„ oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 96 do 15*! K, grašica 100 do 160 K, leča 1^0 K, proseno pšeno 130 do 146 K, pšenični zdrob 76 K, koruzni zdrob 82 do 110 K, ržena moka 47 K, pšenična moka št. 0 76 do 80 K, št. 4 65 do 70 K, št. 6 (črna) 47 do 58 K (100 kg). Jajca komad 14 do 15 v, krompir 16 do 18 v 1 kg, mleko 28 do 34 v liter. — Cena živini zopet poskočila,
*	Cena usnju je strašno visoka. Ako taka ostane, polovica otrok i.e bo mogla po zimi v šolo, ker jim stariši ne bodo mogli priskrbeti obuvala. Opravičenega vzroka ni, da bi cena morala tako-poskočiti — za 400 do 500 odst( 't kov. Kmeta so uklonili v vse mogoče paragrafe in odloke, zakaj pa v usnjarje ne zasa-
dijo tudi kakega parr^raia. Steer pa so, zli se mi, pred mesci tudi za usnje dol66ili najvišjo dovoljeno ceno, ki bi morala, biti v trgd jCi ,a!i ¿¡vno pribita, a se to nikjer ne izvršuje. Ako je vlada tako visoke 'cene nastavila za usnje, za kakoršne se prodaja sedaj, jih naj za tri četrtinke zmv.jš t, ker so popolnoma, krivične in neopravičeno visoke,-ako pa, je nižje za,u-kazala, a se prodajalci ne zmenijo za nje, naj jih po-tipa s svojimi paragrr, i, kakor se dela s brneti in kmeticami na trgih. Enako pravica za vse!
*	Izdelovanje piva se zmanjša. Zveza alpskih pivovarn nam naznanja, da, se bo odslej pivo v pivovarnah alpskih dežel va ri.o v zalo zmanjšani meri, kar ker je vojno-žitno-prometni Zavod nakazal pivovarnam samo eno petino ječmena, bi so ga pivovarne dosedaj rabile. Računa se, da bodo pivovarne varile odslej le polovico navadne mnoTne piva. Iz tega sledi, da bo j*) vpraševanje po vi m letos še bolj živahno.
*	Razpust občinskih odborov na Štajerskem. Občine mariborskega sodnega okraja so dobile od o. krajnega odbora glede sestave občii Isl-Hh proračunov za 1. 1916 posebno na vod do, v katerem se nagla?a, da. mora pri seji, v kateri se obravnava proračun, biti navzočih najmanj dve tretjini članov obč. odbora. Kier ,e?a radi vpoklica mnogih mož po:i orožje ne bo mogoče doseči, naj župan vpokliče v odbor pri zadnji volitvi izvoljene ranrxknike. Ako pa so tudi ti v vojaški službi in se na nobea način ne da doseči sklepčnost, se naj to poroča deželnemu odboru, kateri bo v tem slučaju odredil razbust obč. odbora. Dosedanji župan bo potem najbrž dolojen zU vladnega komisarja. V pomoč mu bo določenih nekaj mož kot svetovalcu. Menda so enaka, napodila izda..a za vse okraje na Štajerskem.
*	Kadet Sturm živi! Kaclet teturm, o katerem se je razglasilo, da je padel, je pisal dne 30. sept. prof, dr. Medvedu, da je živ in zdrav. Hvala Bogu!
*	Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabro-stno kolajno so dobili: Descitnijk Ivan Babic ter te.fan-terista Ivan Slamnfik in Mmrtin Damiš, vsi pri 125. črnovojn škem bataljonu. Brc asto hrabrostno svetn-jO so dobili: Albert Teršavec, "M-tja Voršfč in Ivaa Agrež, vsi pri 26. diomobra s V lom pešpolku. (Opomba uredništva: Naše prijatelje na bojiščih in tudi domačine, ki dobijo poročila o odlikovanju slovenskih voa. koV, prox imo, da nam pomočjo o odi i ]b 'an'a ni T» i junakov!)
*	Odlikovan ?e lil nate: abrp' si med hrabrimi, naš slovenski rojak Franc Vol :< ■,' šlabni naredi ¡'.k, doma pri Sv. Pavbi pri Preboldu, s srebrno hrabrostno svetinjo. Odlikovane» služi že čez 13 mes ev zmiraj v bojni dr{*t pri dcrnarom peSpolku š,t. ... .To odlikovanje nam ostane v spominu tembolj, ker mu jo je pripe 1 naš prevzvišoni prestolonaslednik Kari Franc Jožef. Čestitamo našemu odlikovancu. Pozdrave vsem čita,teljem in domrjjči: 6m. Narednik Janez Mi-kša.
*	General Boroevič odlikuje hrabrost obmejnega Slovenca. Kovaški mojs'er in posestnik v St. llju v Slov. ¡goricah g. Andrej Princi te drM od generala Bcroeviča sledečo, od n'ega lastnoročno podpisano priziualniico: "St. 175£l. Cctovod i And. Princ-.u od oddelka strojnih pušk št. .. V priz anje Vaic izredne hrabrosti pred sovražnikom k» i pre d mojster pri oddelku strojnih pušk v bojih pri Sv. Miarjt nu (Do-berdolska gorska planota) od 4. do 12. jul.ia 1915 Vam podelim srebrno hrabrostno kolajno. Na bojišču, dne 13. avgusta 1915|. Boroevič, remi "al infai terije.'" — Cest it ;mo!
*	Štajerski Slovenec v italijanskem ujetništvu. Poddesetnik Fr. Cepin nam piše z italijanskega ujetništva: ..Naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem v italijanskem ujet lištvu, odkoder pozdravljam vse znance, prijatelje in sosede ter drage bralce „Slov. Gospodarja"! Vač pri,atoli, gn itd. jiodde. setnik Fr. Cepin, doma iz Ž. Marija Zagorje, vas Bistrica."
Junaški slovenski leUlec. Kleklore „N^vine" po-ročgjo: vJunija zadije dci je rd;n ru ki zrakostroj leto proti našim postojankam, da b rasko^a pregiao. Riski Je talec, naj mjti more, si zdigse d e ez ro inctro/ visoto; naš za njim i v toj višni na alue i i na;e^i «t^oja četivo-dja H< zjan Štefan z Dolnje L zidave r» ki rako-itr j i gj dostrel . Hozjan je za to jurnetvo im nil'aa za sVažmcš;ra pa odi kovan z hrabrostnor sveliu o . V\s;jli n^s batr.vno t slovenske krri.a
*	Oddaja modre galice v j. iot(5. Modro galico za škropljenje trt 1, 1916 bo s 1 io težki dob t:, morda niti ne, in če se bo dobila, bo st la, kakor sedaj vse kaže, od 3,.50 do 4 K kidogratn. C. kr, kmetijska družba kranjska je že storila vs3 potrebne korake, da se n morda vendar le posreči dob.ti nekaj modre galice, ki jo bo v najboljšem slučaju morala takoj prevzet; in plačat'. Ves riziko pa družbi i.e more prevzeti, koine ve, kako bo spomladi 1. 191 G, a skoraj smemo Uti gotovi, da do takrat še ne bo m ru, da bo gad1,ca m r-da torej še dražja., in če se skler.e tudi mir, ne dobimo pra\očasno tujega bakra, ioz'ioma modre galije, kar bi drugače povzročilo znižanje o«n. Kmetijska družba torej ne more tozadevno kupčijo kar na slepo srečo že sedaj skloniti in tudi i ima z od sti denarja, da bi potrebno svoto v goto ite založila. Ce družba kupi že sedaj bakreno galico, more to štor,.i le pod pogoji, ki ji zajamčfo vsestransko van.q;t. Kmetijska družba bo torej naročila le t ll o modi e g..lice, za kolikor dobi v naijliižjil I o.iočno ti naročil, ki pa morajo biti naprej plačana,. C. kr. kmetijska družna kranjska prične takoj sprojon ti na.Hv.T» na modro galico za 1. 1916, ki naj so ji ndmudema dopošlj,ejo, ter je plačati z liaročitvijo vred za vsak klhogram po
3 K 5(0 v. Ce bo sedanja ktupna cena vigja, bo dophr čati, 6e bo nižja, se preostanek vrne. Ce naročit ve v-sled nedostaje blaga ne bo mogoče izivrSiiti, bo seveda družba denar takoj vrnila z obilnimi obrestmi. Kdor galico naroči in jo seveda takoj plača, jo je zavezan prevzeti po končni velja,vni ceni, če bi tudi pomladi tržna, cena padla, četear se pa bržkone ni nadejati. Na naročila brez plači la se družba ne more o-zirati.
*	Mlačev žita. Z.dežele se nam poroča: „Vsled zadnjega dolgotrajnega deževja bo skoro nemogoče v-so žito zmlatiti do 20, oktobra, kakor je bilo uradno določeno. Mnojti še ozCmine niso posejali, koruza je &8 na polju, fižol še ni zmlačen. Nemogoče je sedaj kar v naglici pri skromnih dravskih močeh vso delo naenkrat opraviti,." — (Naredite po oblinah uloge na glavarstva, da se Vam da odlog za mlačev. Ured.)
*	Najvišje cene za svinjsko mast in meso na Ogrskem. Da se zabrani nečuvOno navijanje cen zu svinjsko mp|Blt in meso na Ogrskem, bo ogrska \iada razglasila te dni najviišje cene za svinjsko mast m meso na Ogrskem.
*	Pismeno dovolilo za prevažanje otrobov. Štajersko na-mestnišftvfv razglasa, da^ se smejo otrobi po železnici in po pošti prevažati le tedaj, 6e je pridjano za vsako pošiljatev otrobov do-tičnemu, tovornemu listu tudi pismeno dovolilo,; katero mora izdati odclfclek za živinska krmila štajerskega nameslcništva v Gradcu.
*	Prodajna cena živine na živinskih potnih listih. Mariborsko c. kr. okrajno gjavarsivo je odredilo, da morajo biti na živinskih potnih listih1 uradno označene prodajne icene za prodano živino. Namen odredbe je, da se zabrani neprimerno velik dobiček živinskih prekupcev. Pibdajna cena za prodano živinče se pa more šele takrat uradno označiti na {živinskem potnem listu, ko je bila dotična živina za gotovo ceno dejanski prodana. Za živino pa, ki še ni prodana in ki/ /se šele žene v svrho prodaje na sejm, sicer ni treba uradno označiti prodajne cene na dotičnih živinskih potnih listih, toda tucfi v item sličaju se pri-por<|vja občinam, da se cena, za katero bila živin*.' na sejmu prodana, uradno označi na živinskem potnem listu.
*	Odredb..) glede žlahtnega kostanja. C. kr. namestnfvtvo je na okrajna glavarstva izdalo odrecbo, po kateri se mora letos posebno paziti na to, da se ves žlahtni kostanj ¡pobere in o-hrani v korist domačemu, prebivalstvu. Vllada nauvrava odredili, da bi se iz kostanjeve moke pekel kruh, ki *]te baje zelo trpežen in užiten. Okrajna glavtarstva morajo poročati namestni&tvu, v katerih občinah so kostanjevi sadonosnikS, oziroma gozdovi, koliko kostanja je pričakovati letos, kake so krajevno običajne vene in kaj je politična oblast ukrfcriilia glede pobiranja kostanja. Občanska predstojništva morajo odrediti vse potrebno, da se ves kostanj pravočasno pobere. V to svrho se lahko uporabijo tudi vojni ujetniki.
*	Živila za vojne ujetnlke-poljedelske delavce. Vojno ministrstvo je zaukazalo poveljnikom ujetniških taborišč, da smejo oddajati občinam, ki dajejo ujetnikom delor 'gotova živila, kakor povojeno meso, ribe, koruzno moko in konzerve po djoločenih cenah. Ta živila se pa smejo uporabiti samo za vojne ujetnike, ki jih je najela občina za razna poljska dela
*	Cena krompirju je določena za Kranjsko, Štajersko in Koroško tako-le: Pri prodaji na drobno (do 1000 kg) bo cena v mescu oktobru in novembru K 13.30, v dece.r«bru K 14, v januarju K 14.28, v februarju K 14.70, v mfarcu 15.40. v apiilu K 16.10, in v maju K 17.50. Prt prodaji na debelo: v oktobru in novembru K 9.50, v decembru K 10, v januarju K 10.20, v februarju K 10.50, v marbh K 11, /a aprilu K 11.50 v in v maju K 12.50. Stroški prevoza na železniško postajo ,zadenejo prodajalca. Trgovci bodo tedaj imelil pri 1000 kg krompirja dobička 40 do 50 K, ko ga bodo prodajali na drobno.
*	Uradno določene cene za fižol in druge vrsle stročnic. Z ministrsko odredbo z dne 21. septembra so se uradno doldčilei eere stročnic. Te cene so: za lečo in grah 5|5 K, za jedilni' fižol 40 K in za krmilni fižol 30 K za 100 kg. T© ogfne veljajo do nove žetve 1916. V cenah so zapopaidleiri tudi stroški za vožnjo do skladišča, kjer se blago pnevzfjmie po vojno-žit o-prom^tiiem zavodu. Ministrska! odredba, omenja, "tla morajo pridelovalci tri čie^lrte leto'?r?/,li pridelkov stročnic oddati vojno-žtno-prometnemu zavodu, le eno četrtino sme pridelovalec obdržati za svOJo uporabo in za seme.
*	Zasega bhkrene galide. Poljedelsko ministrstvo razglaša, da ie vlada zasegla bakreno galieo.
*	Divji kostanj. Upravna komisija c. Sn kr. vojaškooskr-bovalnega skladišča v Mariboru nam naznanja, da kupi vsako množino dir/c^a kostanja in ga plača p,o 12 K 100 ks. Divji kostanj se sprejema' pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Mariboru.
*	Pogreši, se: Štefan Lorger, od 26. domobranskega pešpolka, vojna po;ta : t v. 4?, o kat rem jo bilo zna"o» da se nahaja v ruskem ujetništvu. Prosi se, če kdo kaj ve, v k|afereia kraju se nahaja, da bi sporočil njegovi žalujoči ženi: Karolini Lorger, Konuško štev. 8, '/zošta Šmarje pri Jelšah.
*	Vihar usmrtil 500 oseb. V srednjean^eriškili zalivih v Mehiki, Lou:z,'ani in Ml si sipi je te dni razsajal grozen vihar, ki je zahtevaj čez 500 človeških žrtev. Razbitih je bilo 3">0 manjših in poškodovanih veliko število večjUi ladij.
Dopisi.
*	Maribor. Dne 4. t. m. je umrl uslužbenec ju. žne železnic©. Franc ftokol.
Maribor. V preteče:.©¡m tednu ie bilo v Mariboru G slučajev škrlatioe in 2 slučaja griže.
Maribor. Pomanjkanje petroleja je nastalo v nošeni mestu v zadnjili dneh zelo občutim Skoraj v nobeni trgovini ga ni dobiti. Zatrjuje se pa, da to 'pomanjkanje ne bo traja.To deli časa.
*	Sv. Peter pri Mariboru. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Aloizj TToplak, posestnik v Metavi. Bil je od začetka vojske kot črnovojnik prideljen posadki v Przemvslu. Prestal je tedaj dvojno obleganje. Sedaj je zdrav v - I^aškientu. Kakor so poročali časniki, je od tam zbežalo 88 naših ujetnikov v Perzijo, kier so sedaj na varnem pri našem konzulu — Zalasil se je iz Rusije tudi. Jurij Pečar, ki pa je šel v vojsko Šele v februarju 1915. Pisal je že devet dopisnic in šele pismo je prišlo v, refke ženi, kjer toži, da mu ne odgovori na njegovo pismo. Pravi, da je ž njim še „več Slovencev iz našega ljubega kraja." A
delajo pri nekem baronu. Ženi piše tako : Prosim Te iz svojega do Tebe in vseh mojih otročičev ljubečega srca, da ne pozabite na Boga in 'Mater božjo. Prosim Te, ljuba žena, odpusti mi vse, kar sem Te ke daj razžalil. Uči otročiče, kakor se spodolii in se v voljo božjo vdajte tako, kakor sem se jaz. Ljuba moja hčerka Pepika, prosim te iz tujega kraja, da ubo gaš svojo mater in ne pozaibiš na četrto božjo zapoved. Tudi ne pozabi moliti in prositi ljubo gorsko M. božjo, da bi jaz še enkrat prišel zdrav domov in se vsi srečno videli. Prosite mi za zdravje, da bom vedno tako zdrav, kakor sem sedaj. Hvala Bogu večnemu gor v sveta nebesa. Amen.
*	Sv. Križ nad Mariborom. Naše vrlo ljudstvo pokaže ob vsaki priliki, kako mu bije srce za clomo vino in za slovenski narod. O tem priča neštevilno slavnosti in veselic, katere so se vršile zadnji leta v naši gorski vasi. Sedaj ob času vojska se prirejajo domoljubne slavnosti, da da ljudstvo duška svoji ljubezni do domovine in visoke vladarske hiše in da se proslave vsi za potek vojske velevažni dogodki. Lepa je bila slavnost dne 18. avg., posebno pomenljiva pa je bila slaj/nost v znamenju zmalge žitnega klasa v nedeljo, dne 3. okt. Mešani pevski zbor je zapel par mičnih pesmic, deklamirala se je lepa pesem, katero je zložil nepozabni pesnik S„ Gregorčič „Kmets-ka hiša", slavnostni govornik, nadrevizor Vlad. Pu šenjak iz Maribora, je opisal pomen slavnosti in podal jagno sliko gospodarskega boja in njega: sijajnih uspehov; domači preč. g. župnik, kateri si je stekel za prireditev največ zaslug, se je v lepem govoru s-pominjal imendana Nj. Veličanstva, presvitlega, cesarja Franca Jožefa I., katerega se hvaležno spominja vse ljudstvo v celi župniji, ter pozival navzoče, da se naj prihodnji dan pri sv. maši spominjajo sivolasega vladarja in prosijo Vsemogočnega, naj mu podeli še dolgo življenje, naj mu pa tudi dodeli kmalu dočakati sijajno zmago in zaželjen mir. S cesarsko pesmijo se je zaključila pomembna domoljubna slaVnost. katera bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu.
*	Sv. Križ naid Mariborom. 'Pretekli teden sta se v tukajšnji okolici klatila dva sumljiva vojaka, ki sta italijanski govorila. Nekateri občani so to sporočili županu g. Galundru, kateri se je takoj podal na lov. Posrečilo se mu je, o/ba ¡voji.fc'a, ki sta očividno dezerterja, prijeti. Odgnalu so ju v Kamnico, kjer so ju izročili orožništvu.
*	Sv. Rupert v Slo,v gor. Letalec Jakob Fras, ki je ..¡Slovenskemu Gospodarju" že marsikatero zanimivost povedal iz zračnih visočin, je nevarno zbolel in pisni svojim starišem: „.^Molite za nie, mogoče Vam ]Ošiljam zadnje pozdrave!"
41 Ptuj. Dne 28. se, t^mbra je prijela tukajšnja mestna policija na kolodvoru ni. ko Frido K.emenčič, ki se je pripeljala iz Ljubljane. Frida, Klemenč'.č, ki je po poklicu bldgajničarka, je osvjmljetia hudodelstva.
*	Sv. Urban pii Ptuju. Prevlečeni' četrtek je zabodla krava tukajšnjo Elizpafceto Simonič, ko je kravam pokladala krmo. Smrtno-novarno poškodovano so sprav,li v ptujsko bolnišnico.
*	Sv. Lovrenc na Drav. polu. Na god sv. Mihaela je v Gospodu zaspal eden najstarejših mož naše župnije, SGletni kmet Janez, Predikaka iz Fieter. Bil je skrben gospodar, viri in zaveden narodnjak, zve,to in »bično je izpolnjeval swe dolžnosti do Boga, domovine in svojega stalni ter je vzgojil zavedne otro:»*e. Odkar se tiska, .¿Slovenski Gos;:odar" — torej skoro pol stoletja — je bi 1 njegov naročnik. Tudi zadnja leta, ko so mu že> po/emlie moči, je željno čakal, da so mu prinesli list od pošte ter ga je še vedno zvesto preč tal. Bog mu je dal učakati lepo število let na zemlji, tam pa mu naj podeli večni mir in pokoj!
*	Sv. Aiulraž v LesVovcu. Dne 27. septembra se je prof. 10. uri zvečer nahajal na patrulji orožniš^ ki stražmojster F ran o Iskar, vodja tnihjšnje orožni-ške postaip. Srečal je med drugim tudi kmečka sinova Antona Arnuš in Martina Vindiš, ki sta pozdravila orožnika in š!a dalje. Ko sta se nekoliko oddaljila, s a začela, metati kamenje na orožnika. Strrl? mojster ie oddal strel iz; svoje pušlke in kri igla je zabela obi. fa ijva v gornje stegno. Težko poškodovana so spravili še tis o noč v ptujsko bolnišnico.
*	Obrež pri Središču. Sesti mesec že teče, kar priklepa č. g. Josipa Bedjanič huda jetiCna bolezen na bolniško posteljo. Niti 2 leti ni bilo dano mlademu gospodu, da bi delovali kot kaplan v S t upniku na Hrvatskem v svojem vzviše e~n poklicu. Blagega gospo' da toplo i>riporoča,mo v mol te v!
*	Poljčane. Na italijanskem bojišču je padel učitelj Emil Zeilhofer, doma iz Poljčan. PokopaiJ ga je na bližnjem pokopaj" šču njegov brat rezervni poročnik, uč telj Oton. Junaškemr.. slovenskemu učitelju-voiaku bodi slovenska: žemljica lahka!1
*	Konjice. Dne 10. t. m,., ob 4. uri popoldne, se vrši v dvorani tukajšnjega Narodnega doma koncert v prid avstrijskemu Rudečemu križu. Nlu/ vsporedu je goslanje, glasovir, solo-petje, mešani zbori itd. Vsi prijatelji glasbe in neprisljene zabave se vabijo, da se udeleže te priredit«.
*	Celje. Vsled več dni trajajočega deževja sta reki Savinja, in Voglajna tako narasli, da sta izstopili in poplavi'! mnogo travnikov, vrtov in njiv. Predmestje GaJerje, Lava in Zar.odna so poplrjvljena.
*	SlovenjRradec. V bolnišnici V Dud. Novem Mestu je dne 29. sept. umrl vsled ran, zadobljenih na severnfim bojišču, J. Farski, doma iz Slovenjgraidca.
*	Giudec. „Slovenski Gospodar" in „Straža" se prodajata v .Gradcu pri A. Kloclf , prodajalnica za časnike na trgu Jako-miniplatz.
Zadnja poročila došla v četrtek, 7. okt.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
.Uradno se razglaša: '	' i	Dunaj, 6. oktobra.
Rusko bojišče.
Nobene spremembe.
Italijansko bojišče.
Na gorski planoti V i e I g e r e u t a je bil proti poldnevu popolnoma! odbit močen; italijanski n a p a d, ki se je vršil na nekaterih me-stin blizu naših ovir.
Srbsko bojišče.
Nič novega.	,
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, podmaršal.
Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo.
Berolin, 6. oktobra.
Severoizliodno bojišče.
Armadna skuipina gjeneralnfeld-maršala pl. Hindlenburga, Sovražnik je napravil včeraj, dne 5. okioblra, večje napade med jezerom D r i s v j a t y in K r e n o m. Napadi so bili odbiti. Nekaj začetnih uspehov je sovražnik dosegel pri K o s j a n y j u in južno od jezera V i s z n i e v. S protinapadi je nastal položaj za nemške čete zopet tak» kakor je blil poprej, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Armadna skupina generalnfeld-maršalov princa Leopolda bavarske-g a in pl. M a c k e n sf e n a. Položaj je popolnoma nespremenjen,
Armadna skupina, generala p 1 em. L i n s i n g e n. Na ozemlju zahodno od C z a r t o -r y s k a so se razvili boji.
Francozi v Solunu.
Fraincozi so dne 5. t. m. začeli v Solunu izkr-cevati svoje čete. Ne samo civilne, temveč tudi vojaške oblasti so jih prisrčno sprejele. V nobenem oziru se jih ni oviralo.
Francozi in Angleži.
Frfancoski in angleški poslanik v Sofiji sta izjavila bolgarski vladi, da se pridružujeta zahtevam Rusije ter da njiju vladi umakneta vse dosedanje ponudbe.
Grčija za Srbijo.
Ministrski predsednik Venizelos je v grški poslanski zbornici izjavil: Grčija bo natanko izpolnila vse dolžnosti, ki so zadržane v grško-srbski pogodbi, tudi v slučaju, da bi vsled tega morala Grčija, kar bi sicer obžalovala, nastopiti proti Nemčiji. Venizelos meni, da je Grčiji v korist, ako se postavi ob stran četverosporazuma. Njegove izjave je zbornica odobrila s 50 glasovi večine.
Ker se kralj ni strinjal z vsebino tega gotvora, je moral Venizelos odstopiti. Sicer pa je dvomljivo, ali bo pod kakim novim ministrskim predsednikom Grčija, zavzela drugo stališče. Mogoče bomo slišali druge besede, a drugih dejanj ne bomo videli.
Rusija bo napovedala vojsko.
Iz Petrograda se poroča, da< Bolgarija ni dala na zadnjo rusko zahtevo rovoljnega odgovora in da bo vsled tega Rusija v kratkem napovedala vojsko Bolgariji. Bolgarska vlada je z ozirom na opozicijo s tem rešena velike zagate, ker njej ni treba napovedati vojske Rusiji.
Pla,riški list „Journal" objavlja izjavo ruskega zunanjega minisfra Sasonova, ki je rekel, da je vse zastonj, spraviti Bolgarijo na pravo pot. Rusld poslanik v Sofiji je že dobil od svoje vlade povelje, naj zapusti Sofijo. Tudi jioslaniki Francije, Anglije in I-talije so pripravljeni na odhod.
Italijani čez Albanijo v Srbijo.
Govori se, da bo tuUi Italija podpirala Srbijo proti nam in Bolgariji, toda svojih čet ne bo izkrcala v Solunu, temveč v gorati Albaniji. Italija je pri vsaki reči najbolj neumna.
Ustnica uredništva.
Ormož: Čitajte današnji članek: „Naša zemlja,." Glede vinskih cen pa najdete na prvi' strani članek id perepa g. Ko-sija. — Orehftvci pri Ratigbni: Naslov nam ni znali. Celje: Nam zelo ustrežete, 'ako nam večkrat pošljete kaj novic. Pozdrave!
Loterijske številke.
Gradec, dne 39. septembra 1916 23 67 25 17 16 Line, dne 2. oktibra 1915: 61 85 23 77 60
IMLEZLJiMOSTi
moramo s« ton*« rarov«a, kes s« sedaj naledji-r« b»l»Mit, Ba> kor Sk&Hattoiv, frpfl&B, «šepnit», tolar», legar v veflji meri poja«-" Ijajo. Z Rio it maj raiK povsoiH, nt« se fata bdezni pokalajo, dobro razkafenatea zredxtee. M maj ««»t t* ata' Uünn» polago. P« prai^osih je v sadafdaoA aajbaljfie ragJmževateo sredstvo v navadu pral. liBiBer, UUArrfak, Rro»kw«®r, Div<w*ss,, Vas, Pleífíer, Twfw, Pes* i«.
LYSO
M je brez «tub*, brez «trupa te pe eni ter M deH ▼ t »aH tekalni in ¿roierijt v izvirnih steklenicah (zeleno «takle) za M % Uspeh Ljuoferma je zanesfliv in gotov In ca zato od vsakega zdravnika rabi ca razkuževanje ▼ WnSki postelji, za «miviaMje ran, oteklin, aa antiseptično obveza in aa> irigacije.
Ly8<jform-nlllo ja fino, nalahno milo za toaleto, H vsetraje 1 odstotek Lfsafosm» tar aatfa^CiM adlnkaje. Ta mila «a lah. ko rabi tudi psi najaMSoflUraja kri«. kakar tmdl za etrofe in d» janfike. Ona nase« koto orahke in preiao tar nareja jako aro-matočem ¿ah. ZaHoatHje la «a poakas te TI lafteia vedno rabffl le to izvrstno mila, bi je ia ns.vid«3®n drag«, v porabi pa ja ta» ko ekonomllno, kar en kaa a» dolga bas zadostuje. Komad «ta-na 1 K 30 vinsrjev.
„Pieffarmlnz- rjjaoform" je dotaro ««tekajoča, anflaepiHtaa ustna voda, ki slab ¿ah iz osi takoj in gotovo prežene, zoba o-beli ta ohrani» Kaki se lahko feOi pd nabada v grln, pri kaS-Iju, pri katar«, za trgi vode zadasta]« sama par 1 K 60 v tar «a ¿«bi ▼ vsaki tekam! te droSariji. Zanimivo knjigo z nasiovaaa: „Zdaavja te razkuževanje (6esun*eit, and Das« taiektlcei) pafija na zahteve zastonj te poitnina prosta: Chersi-ker HOTMANN, Bafewsrs* der IgMtonammrll«, TOen, XX, Fe-trasohgasae ii
Orehova in itsenovi debla (hltdi),
•lot« ■«	S	w JT*'"""» —— — — —
:o finih pri nahoda « grln, pri kafl-jo zdrawiilMH predpisih. Na iaSs .t>QH. Izvirna staHealc* «tajie sam
kupuje za najbiž|še cene, istotak® tudi Zfl k&lfja&O vsako množino. Ponudbe p »d „Milita lidcra^g gegen K&asa 141" na anončno pisarno Kieoreich, Gradec.	568
100 S domafe pijače
osvežujoče, slastna te taja gaseče si lahko vsakdo san napravi z majhnimi stroSfei. V zalogi «o: anana«, ja» bnHMk. grenadteec, maBnovec, ka t» MtoM, pepiwrf mefovec, pern arasfSevec, prveaffavee, vitaja»»«. STenr&ah i¡sü¡eí®a. Ma, domafa pijača sa tebko pšja peto* IBmimm., mM tudi rs» «a naca este naea te tganj».	b nalaníni® nave-
8Strni Btcaaio K i.M franfe» p» pomij«. X» pat takih par» (áj dem ena «wíaHj, Es ekonomij», trerniea, ve&j«, gospe-dajsstra, üulanri«» «d., neprecenljiva vredna«*, kar ta de> bwca sveSt te ne «pijani ta. ojegarva delazssežneat nič ne M,	Wfl
Jan. ChtíÜefc, Sagiá-D«íg«m Srno 637, Mírawko.


k 0m tsSm o iníw-fsWfei K i
LMmRiPskh Roskosf-ei 51.
A.	Maurtb^r pb Dr^vI U. %
— *-' — tatom'*™ ^khísk*».k
é&ÓHk. i&évfáí&f MP* W,
V Ugoriao Sefen rjtcpiti hot a-fteoka, ¿íkfcá» «>ara nad U lat, «eSe» aesttjkeffa ia Ucvanikaga ya-áfca. Naalar t a ptamift vn p«¿ Biaatat it. 534.
.,Dveletne Mójese trte pnaaja yo
10 ria. k ornad Aitón 9í«dojak titear paita: Jcriissi jyri Ptaja."'
Jwij Bare, »©restnife v 2<biki ijaa na ps«d»j 50 hž telega iali«oa *loa lite 1914 po daarni eeui. Preda tndi lete,in j i vinski moit apad preie. ¡3>tapna postaja Strsnje pri Šmarju. Pisma poHao leieie t Pristavi.
Kapia trpe li&iea do pet wb, k*-hinjo, shranbe, klat itd «b Mez-niai t sp6da)Utaj»rtksm me«», 'T «Ji v bldUai i vrtom, sadov ajakom ia nekaj droge zeas^e. Paaadba aa: 8M. BofiEB Ljsrte^«-pen. rast. H. 596.
PrSatea paioa Stvtja zaietea i-easnsV« in pra«aj aemikega je zitei, iščo poiaen« službe t trgcvia« maijHM stroka. Notlev f«rs uprav Dikr« Sisvsnskeja Gbspadaria ped «^ja H. 597.
K «bari«» se priperofa; taaame se tadi na tóino i« físpednríko delo. Urkaeigaare S« I. nastr. JSt-riber 596
Isgnba ca ja ad aaktga lek.vii-¿ftija iz MurMaha pri Rsdaaeih psa Cpfica) brea oreatela, poi glava rj» v, ewej velik, ki««re 4'aka, ■ ¿rebno á«lga glavo, „Meks0 po isseau. Kar j« pas peuájslá, s« proii, ake g«, k¿s kja sajde, ali ed istega isve, aaf ee pri eb-¿¡sskeaa srsdn v Mmriiska Zasadi p »m«no ofKiii. Kiar ga dab; ia vrae, ácbi lepe sagrado. 890
Preklic.
PedpiMsa Ivana Škefli iz Slovenja vasi pri Ptaju abielnjeni, da »na Marije Veriid, pr*. kiar »».«tiffl obrakevala te sa jI «ahraljsjem. d i mi ja to sdp«Btila in edrt.pi-la ed stdnsg« «egsijaaja. Ptaj, dne 38. saptambra 191». Ivaaa Šted«. «01
Cerkvano kupi ie ia taái n
dstejaiitvo v Laporja ro ohresjrn hafñ»DÍj >jic swiMje. «03
üííflüa in voloaterrfre aa trgovino, deklice iz boi¡i: hiíe, z dobrtmi sprii«v»H tar vaioio »tov. in nem ¡koga jezika sprejme takoj trgeve« Fardiaaxd Hataag t Ljutomeru Btajawko.	60B
Bazpiie s« Wolba tartnvntka k. t^nal«tevH«éals. Piefcj.k mora bi a «¿«ajan. Protaje je vioiiti do VI,, oktobra na kn. ik. nadiapnji-aks arad v HtMi pri Xañbom. Sluibo je nastopih 1. aev. Nad-žnpsijtki «rad v Hefeh. 60¿
Na prodaj sta dve lepi
D!
ol-atlad
zni in dve bsaji kravi in rites vol. Kdor želi kupiti naj ia Ig'.asi pri Kwoln Novak, pojest nikn t Spsč. Hodi 70.	(m
Cavliacek«g;< paaaialka sprajma takoj devljacski mojster R»is«rst
it. «. ***
Nanlzsa ¡abaka «d 5 kg. naprej
pa *0 &o «a kg raapeiljo po pov-ietjn A. 0*«t p. Sasvanj Koroiko. Rsspoiilja ue tndi jabelinik, suha deiplje in viao tar nora sdraviln» kisla voda Silva vrele;. 607
Zaljs !b kreaiplr kupuje Janaz Pasek, Maribor Karoika aatta itev.
20. 608
IS5e se dakle a¿ 16 d» 17 let stara poltenih starišev, katera bi tadi se rivadila kukati ako ima veselje, eč se iave pri J, Traun, Ptajska gora.	«09
V
pre Lo'
Preklic.
Podpisani prakHeajam vse raažal-tve, katere sam steril nevedoma
roti J. Dreve»Jek-u, po« siaa ▼ Sv.
vrancu aa D#av. palju kot neresnične tar se mu sahvaljajam, da ja odstopil od sodnijske toiba. Haribor, dna 81, scptssbsa 191 i Janez Salaar.	«1C
Kupujem mošt, slivo ;ko in sede. Ponudbe p«d ,moit" en npravnli-tvo »«t. Garsadarja. (Junker -Maribor) it 613
„Solzna Avstrija"
„Zopet 5ri ssvi krasne pesmi: „Mati pri negirajotam datatn", „Na groba prijatelja", ,.Zadnji! jmo piepevsli". Kdor mi poilja v ku vari» za <5 vinarjev a o vik napo rabljenih poitaik znamk in pa svoj ma'ančen naslsv, pošljem mu takoj te pasmi. Tudi pr«jinih 7 pesmi, ki s« bile aavsdsne t prejinih listih, je le ss 80 vin. sa razpc lago. Kdar pa heie imeti vsak deset pesmi, naj mi poilja ia 1 Krono in fO vin. znamk. Naročaje ss pri izdajatelja Mat. Belec pri Sv. Bol-fcnkn v Slov gvrieeh via Ptaj, Štajersko.	6 ki
Psi finaplei
JB
5 ¿m v*-
i '.?!<!H5g!l
Ptfc«»»«»
Ü lí cáaaf » w, Bmc
.fcfcjS	íel-xrt-
&\.¿> I-". H^tsn»
mš^šf&tk*
-íit'rívík-a-«
í. >V;Nn rlt-.is.
mttim*
tir»
	
Za|e (glave) kupuj	e M. Berdajs
Maribor Sedsatrg.	578
Žabci9 kepi Krtberiei aa£ednik v	
Raása na postaji.	591
^rMos^a Bgen.es »prejme takej Aitoa Rr^ant, kovač Pebrež p Ma-rifcer.	583
Zanstjlv BHtjar, s £tirfc»i isr^tnimi jedrni, ki eaznaae vsaka k&ettjt&e dete, iiie sitiibo. Naskv v uprav-afetro ped „Majer it. Sm" Etea n nakup aa^»1WSea~»
--A	___L. ■__»•
"859® 96»#a, S sebi ia Bukbj pelja in aaáeaasaJk Eraren. Želi» e&ae
pri «arirri ali v fagn< D?«ja Ujedi ažko icavaa ostane Psnadaiki naj «atwiao navedejo o»ae. Poaadbe aa Pabra^e pti Maribsra, «««ta na Zrkevee it 57.	589
40 meterkih «aster
tekaj JtS& Wvarna xa »troje (Malje).	558
evíje velaO; tóa orač ia jajfnat, kater t*d! vsafeevris.-ne drage kože a« najbolj lih cfaah. K. Míánitz, Mariber, tie«pe«ka oL 7. 560
arganlst in eb61naki
Kif »«Meniti dofbs s uvniina t L »ter 80
Ožca^en tajafk,
1. ali 16.	________
tet, izarjen, praktičen, izkoien or ganijrt, kot oačiffirki tajnik Ima deželno 9iadae skninje, z majhno dnJBuleo (3 «traka) Sprejme tad. eerkevn&ke steafee m tndi ne »drafon»	8p:i.5svala, ia po
kvalna pisaia se oa ra^olagoi Nasfeiv pere andnUtvo «od MS.
ZeUAiti glive
6000 sSQü kilogramov kapi Ivan Sirk, trgov«« Márib«, Glavni tag
(jT&vtn rt^arja)	5«
a brawjursks «brtjo in žganjetod« aa CEZLAKtr. Ta gostilna je «b «ato med Opiataieo in Lokanje ter sa da s aovira letom v najem. Ba® pegaiev se je obrniti aa rav-BtfWjstvo teaeíe*fh aseste? t KenjleaJi.	m
Mirna stranka brez strok fS€e « tekel 8taB«fs*je y Msf bora s eno ali d ve sobama, kuhinje in priti-klinami. Poaadbe na Lanter Ivan, Krčevina 171, p, Maribor.
(78
lot ©enejša;
Amarikaaska itedSbs kavs aromatična, izdaten in StsdiiaE
S kg posknsaa vreča 12 K fiMa'sw
pe povzetja. Pol kilosr&aifc jwta» n«j«KjSi fej K 2*43 oítísía A. fe^ira,	kaía is A--; a
"Bszabogdsus ftfii. OgrsV Si®
Vise to sadi«.«« kapim vaako po Si ov&tr, Julij GltJMt, siav-besiik Maribor, 'MeOnghof. 448
D^uii^m s Primorskega!
V lapeK ia prometnem kraja ob ln dritavai cesti j« na prodaj lepa zia&aa biia z askaj ««ali roiovitea zemlja. Cana 1.2 00J kroa. «/4 »li polevico svote lahke •sttoe. Več pava ^raiStvo ,Hiia ob «ettí St. MÍ "
Knpim lepo >;ír«no preúivo ¡¡o visoki ceni. TJiere« sprejmem
kg paket po »siti samo iranko Fieri aa Kačanla 6t. J arij ab jai železnici.	587
Teaorja Ia zidar]« tsrejme v stalne delo ia za dobro pW>lo stavbeni majster Jmlij «astr Maribor (Mei tnghef.)	4i4
Vlaléar s 4 d« 6. delavskimi mvi-«e ¿prejme ia «n krava). Stavbenik Jalij «laser, Mavibor, Mel liagtarf,	601
V<
ovčja oprano in neopro no kupim vsako ranožins po ss j višji ceni proti ta kojšnjaasu plačilu, ter plačam	sam. mn©«in© pošljem pofeak* <«»bno prevzeti.
rslje
Sabe gobe, flžei, viaskl v^ma te sploh vse ietelee prideik», kskre tndi vrste vreis kupi valetrg-:^:?. Anton Kolenc, Caljé Gíaák* eetti It. 32.	the
Zwmftm lase
kap«j«2n M. Betaiseb Praga II. PnAmajwava uí 84.

T*a> pb^aa, aire Vaia kurj» c4e«a, bradariee, obttižaaol v tvab dneh bre« bdtečia ne šsgi-a«je s korenino -red Kia b&l~ zaanm. LwM x garsa«ijsb:ae pfewom 1 K, 8 leački 6 'suč-
k*v 4-8O Kan any,
Kam) I Paatf&oh 12, 0*r-«Jtco.	493
m	JAWWUflfi a>eafi>l>^ai«
Vina (staro)
se še dobi v PiSecaH! nišču.
o 900 ki
Naslovi se izvedo v žup-
esm 577
St. 28003, II, 2765.
IHiš _
Razg
Štajerski deželni odbor ja sklenil prirediti tudi Idta 1916 stalne viničarske tečaje, <ia se vzgoje temeljito izobraženi vinl-< Carji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v goje« njn in sajenju sadonosnikov in sicer priredi te teijajev
1.	na deželni sadje- in vinorejskii Soli v Maribora,
2.	na deželni viničarsld SoU v Silberbarg^a pri Llpnioi,
Ti tečaji se začnejo dne 15. februarja in ae končajo s 14
decembrom 1916.
V	Marfljom se sprejme 14, ln v Silb«rb«rga pa 26 vini» ferskih in poseetnifikih sinov.
Ti dobivajo na najitetEh earvodih stanovanje, popolne hrtf no in vrh tega mesečno plačo 8 K.
Izobraeba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretta ina le v toliko, kolikor je to potrebna za veorne in samostojne viniiarje.
Na konca tečaja dobi vsak uc|ele2«nee spričevalo e svoji posebnosti.
Za sprejem v te {«čaje morajo prosilci vložifi koIeB» prosto prtafoje najkasneje do dne 10. januarja 1916 na Štajerski dežel« ni odbor.
V	tej proSnji se mora farečno povedati, v katero naStetffi Sol Seli prosileo vrfoplti in je trebiy prilaKtt:
1.	dokaz, da je prosileo star 15 let,
2.	spričevalo poštenega obnaSaaja, katero mora potrditi Sapnik,
3.	zdravniško spričevalo, da ja prosflao prost vsake nale» ljlva bolezni.
4.	SolsKo Izpustnica te ljudske Sole.
Pri vstop* se morajo prosil«! zavezali, da
ostanejo od dne 15. Jebraarja do dne 1. decern* bra 1 9 1 6 nepretrgoma v tečaja in da sluSajo vse izobrazbo sadevajoče nareeft)« deželnih strokovnjakov,
V	Grade«, ▼ septembra 1915,	586
STAJERSKI DB2BLNI ODHOR.
ÜASÜGLíJISH
Ijgj
Gospodarsko pomožno društvo za sodni okraj Sv. Lenart na Štaj. posreduje ne samo v pravnih gadevah k vojakom poklicanih, ampak sprejema tudi prošnje za dovoljenje dopusta, za obdelovanje polja in druge gospodarske potrebe. Tudi poizveduje o ušodi vseh tistih, ki se že dalje časa niso niC zglatsili in glede ujetih, o katerih se ne ve, ali so še žisi Tudi daje pojasnila giede podpore. Vse to dela društvo brezplačno. Tozadevno se je na c. kr. okrajai sodniji v Sv. Lenartu pri sodniku dr. Ilaunig in sicer ob delavnikih od 10-12 ure dopoldne in od 3 - 5 popoldne izvzemši čttrtke in ob nedeljah in praznikih od 11 - 12 ure dopoldne.
Gospodarsko pomožno društvo za sodni okraj
Sv. Lenart dne 28. sepL 1915.	590
Častna izjava!
Podpisani Jože Hrga, posestnik z Mezgovcih, prekličem javno vse obdolžitve, katere sem izrekel o gospodu Janezu Tašnerju v Mezgovcih, kot popolnoma neresnične in izmišljene. Prosi gospoda Janeza Tašnerja za odpuščanje ter se mu zahvaljujem, da je vsled te izjave in plačila vseh stroškov meni kazen odpustil.
Ptaj, dne 28, septembra 191S.
Jože Hrga. 599
'vinogradniki p§zor.ii
najboljša sorte in sicer lanskega nasada (leta 1914) in leta 1915* Dobi se pri ar*ni dveletno in enoletno trsje in tudi po najbolj nir" zid ceni. Trte so Ia vrste: laMd rilček (Walschriesling), b«lain rudeča ilahtnina (Gutedel), beli burgnndec, izabela, silvanee, po-Sip (Mozler(, beli ranfol, trunta, traminec, rumeni Muškat, pla» va kavčina, mnSkai (Gutedel), črni pesjataer ter mešane sorte)
Na prodaj je tadi v«č tisoč ukoreninjenih divjakov Eip. Pori, — Na prodaj je tadi več tisoč kliučev Bip. Pertalis. — Vse trto so oeplj«n« na podlagi Rip. Portalls ter so jake lepo «korenin^ jena in popolnoma zaraščena, za kar sa jamči. — Kdor si hoče naročiti lepe trte in nasaditi lep «vinograd, naj se oglasi pismeno ali «stmeno pri Francu Slodajak, trtnaj: « Botanano, pošta Soriinci pri Ptajn (Štajerska).	Bia






Dober tek
J« dobra »trsrl Zanemarjaj ja nikar!
Dober tek
C	• -
imaš vaab dan, ako g t. vilvs-ä
Anton Nudi*
mizarski mojater priporoča svojo bogato zalogo lesenih mrliških rakev po najnižjih cenah Svojo zalogo ima pri magdaienski ae?kvi na starem prostoru v Mariboru Tržaška cesta št. 11.
s1*w

i
4_, ••
Želodčni liker „FLORIAN ' je priprav« tek in prebave marsiKcmu/al je|xamanfkapo¥ILl draga 1« neprijetni aar«vila!
Naslov ga aarsčiis - ,FL0RIM4i, LtnMfiro.
»I116WIII lun......»III »uiiiuim lil JII mm» wLjmiaiJj
üko ti
in to nemudoma storite, arežk*? avwtrij»kega Rgdsčegt križa 1 srečko ogrskega Rn*ečega križa	j Mesečni obrok
1 srečko budiapoSt^jfrke haa-Iike	( ^Jgj^P^
1 dobitrd Hat 3«/, lj. sre-k h 1 1880 \ <5obitnih listov 1 dobit»ž list 4*/, «grške Mp. >i 1. 1884 / 83m0 5 kron ' 12 žrebsnj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K
M"tfS igralno pravico do dobitkov ece turške srečke v znesku do
4Q@G frank&v bop&Iaoismb sasloni«
P. jasaila in 'gr>h;i načrt pcšiija lirozj-.Iačuu
===== Srečko vn o zastopstvo 15, Ljubljana.
!i eklic
Jaz podpisana Jožefa Škof, vžiikarica iz trga Sv>. Trojica v Slov. gor., prekličem vse zlobne govorice zoper Julijano Potočnik, katere sem nepremišljeno in brez vseh vzrokov govorila. Zahvaljujem se ji, da mi je odpustila in odstopila od tožbe.
Ta preklic se okliče pri farni cerkvi pri Sv. Trojici in natisne v „Slo/7. Gospodarju", „Slovencu" in v „Straži." Vse stro-Ske se zavežem sama plačati.
V Št. Lenastu. dne 1. oktobra 1915.
Jožeta Škof 1. p.
Ložu o pri Rogateu.
Zahvalna nedelja na Ložnem se bo letos ob-hbjala predzadnjo nedeljo oktobra t. j. 24. in ne kakor navadno zadnjo nedeljo.
Velečastiti gospodje župniki naj blagovolijo ljudstvo na to spremembo v cerkvi opozoriti.
Župni urad Sv. Florijan <?b Boču.
Dav. Roškar župnik.	i
Opravilna številka A IV 224/15-14
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
MtfMMMt».' 'ASP^-iSES.-««*?
Pri c. kr. okrajnem ssdišču v Celju, o«d. IV je po predlogu F.anca Klinar kot kuratorja Jakoba Kanduscher, kot dediča po dne 19 aprila 1915 v Lavi št. 9 umrli Aai Kanduscher na prodaj po javni dražbi sledeča neprimična, za katero se je ustanovila pri-stavljeno zklicna ceoa n s:cer posestvo vi. št. k. o. Medlog obstoječe z pogorelo hišo in stavbene parcele št. 110 s še stoječim gospodarskim poslopjem, parcela št. 679 iu 228 njive in št. 229 in 233, travnika za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 3000 K.
Dražba se bo vršila dae 16. ektebra 1915 ob 9. uri dopoldne ori podpisani soiniji goba št. 10.
Psnubbe pod izklicno ceno se ne sprejmo
Na posestvu zaatrovanim upnikom ostanejo njihove zastavne praviee brez ozira na prodajno ceno.
Prodajalec si pridrži 8 dni pomisleka za izjavo, da odkloni prodajo.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji soba št. 13. - ;; -
Č. kr. okrajno sodišče Celje oidelek IV.
dne 29. sept. 1915.	5ai

fi 1 •• OAlIOnl /i 11 £i
JU I i II 1; ll
trg S t« IQ, tili t tarnaT«ertsm
J NMMBBMBM aqMniMBMBHtOMMMBaKiai MBeMtBManC B*«f*aB*«WMGF
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva kaljiva semena za polje in vrte po -solidni ceni
Posebno priporočam* od. predenča očiščeno:
Itom&gf tal)	s«*•» pote»
Ligec-r$@? sH Mmika,
lekarna! '¿a enkrat kositi, Esparsef, takosv&aa vsčaa ¿ete!;», TraVtifS SftlRt » ¡Eokre šahe travrike,
X9reQi«i«d s «me*
¡ItSR&etaSB®	i redefe ¿oigavate, raraenis
dolgo in okroglovato,
...	>*fato. ________ ......
vsst aaia&aa L vrts, S3t« Sadi rel|e ¿a f
sa vinograd». Obilnega obiska pričakujoč biie&u % veleapoStof Kajesi
A H. Hočevar m
Olavol tzg it, 10, tik fturna •
Pozor kmetovalci
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in sulie gob@.
Iiftafi HtfVnikar, Eili«9
Zdole pri Tidmu CSp«id. Hajersko).
Dobro, pristno, radeče in belo rino se &e kapi. Daljna pojasni» la ae dobe pri It, fi e r n o g a, trgotvec, Zdele, osebno ali pa piamane,	675
V
it ©«ssa 1 gteklonice je
c 1 krono.
Gespod A. H., Sv. Križ, piše: Hval» Vam za pri poslano zdravilo: Svinjske kaplji« w rdečico: Uspeh vrlo povolj&ii Oospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
ms*e*vtms& bsJas&tšH&tai,	e. kr. ©-r-lis
Maribor, H-Iavni trg štev. 15 4«s
Obiinski talriik
a 281etno prakso, v pisavi in govoru zmožen slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, želi svojo službo spremeniti. Zmožen je tudi za več občin uradovati. Naslev se izve pri «-pravnlštvu „Slov. Gospodarja" pod „Občinski tajnik 6t 581."
fmmm listam si. Krila
g Mtl m fimM mti U. i
M fc#*«B«l»i tfc'¿S'Ä**?

&!to»nir»ir»ac. t*, g^int-latoror^iac wä»iea ¿1.
Pi-fü-tKovoj«	sa-
leg i .?..'iiCi>»	p»-
rseo^f. paraš, StesHjk za Mflil^e,	J
hesMaškemt _
S-TlVi; «IT-li&OV fpfiJ-Vi
v vas*
fc &i^sk, -la
a» sra# te dr.
S^M^B

ssss^^smBammmmmms
anafaktaiG trgovino J. FAULÄND v Ptuju se najbolj pripo
Uim^Ke are
m rmk* «odo, vmk pen varil s^nuki c4 t. ^ II. m bi vsako sede^« ed 8. i« p«i m. vn **
»	«s »4«o hm efe tsaämik
B^mkD« K9 itqvpt va»k dat vd 3 fe lfc «e« ¿a^.
Uradi;!
t*	t aUkSiit.ilasa Knarahtitti T fs^jn.
vtogt
5V» 1 in 18. r Mesta p» vUfc- vi te ¿e t pret lrig**i-	irntti m
la Aoot^it Tsaks» Ista pf&ttofa
______to-k> dsi^sysöo. d^n^esuy« se UtisSn»
dL-Ji^a »redev kot	m d« W se pri tov
9br«sstoTMW« kaj	io m a bi *tr&£±* IsiJa psi
kAva potov sitaeb Srn fwpoifcgc m a^sRku » brcsplalse peät^^sxa^«« pe-hCoiee It 11S.080 b <fiwa«ä
W S» vfc^fto pc IV* iC/«t "
po ** aobos pa f1/»*/.* s« «sfei® nj. secfe^i HBäa is i&ott v&m p»i «te&ari
IsrFaMM^r n IsJ^i pri	attvočdi bi es •-'..•fflSSÄ
pwÄ^o aa	as rtaif Wbo ia isSwte T-ts^pž*
S»»brsa^kisio stnek« jAsÄa cane kofes^

MajaM] U zaleinttu KataMbe Ifalun« itUh»,
!h Stau}» Staat.
Tlak
n. DUM» s Majrtbaonit
Priloga „S!o¥. Gospodarili" št. 40, dne oktobra 1915.
v podporo revnim otrokom ter vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom.
vrednosti ¿0.000 K. $tdM i K. Žrebale mmMim dne 26. okteta i. L ob 6. url zmUr.
m—«■min ii im——m——ninan—1

M.
loterije „S
dovoljene za leto 1915.
Žrebanje se vrši javno 26. oktobra 1915 ob 6. uri zvečer v „Ljudskem domu" v Ljubljani, Streliška ulica št. 12.
Loterija obsega 1715 dobitkov, in sicer 65 večjih in 1650 postranskih dobitkov. — Dobitki se ne odplačujejo v denarju.
Seznam dobitkov:
Vsak teh dobitkov ima 5 pred-dobitkov in 5 zadobitkov v vrednosti po 20 K
to je . . .
Vsak teh dobitkov ima 5 pred-dobitkov iti 5 zadobitkov v vrednosti po 10 K
to je . . .
Vsak teh dobitkov ima 15 pred-dobitkov in 15 zadobitkov v vrednosti po 5 K
to je . . .
5000 K 1000 K 500 K 300 K 200 K 1000 K
1 dobitek v vrednosti......
1 dobitek v vrednosti......
1 dobitek v vrednosti......
1 dobitek v vrednosti ......
1 dobitek v vrednosti......
50 dobitkov v vrednosti po 20 K . .
10 dobitkov v vrednosti po 100 K . .
100 dobitkov v vrednosti po 10 K . .
50 dobitkov v vrednosti po 50 K . .
1500 dobitkov v vrednosti po 5 K . ._
1715 dobitkov v vrednosti...... 20000 K
1000 K 1000 K
2500 K 7500 K
Žrebanje se vrši v navzočnosti c. kr. notarja na sledeči način:
Postavita se dve srečonosni kolesi, od katerih prvo (I) vsebuje "številke 1 do 99 in listič z dvema ničlama (00), drugo (II) pa številke od 1 do 999 in listič s tremi ničlami (000).
Istočasno se dvigneta iz kolesa I in iz kolesa II po ena številka. Ti dve dvignjeni številki tvorita izžrebano številko srečke, in sicer tvorijo številke, dvignjene iz kolesa I, tisočice, številke, dvignjene iz kolesa II, pa stotice, desetice in enice.
N. pr.: Ako se dvigne iz kolesa I številka 30, iz kolesa II pa številka 165, dobimo izžrebano številko srečke 30165.
Ce se iz kolesa I dvigne listič z dvema ničlama (00), iz kolesa II pa številka 625, dobimo številko srečke 625. V slučaju, da sta tako iz kolesa I kakor iz kolesa II dvignjena lističa z (dvema ali tremi) ničlami, dobimo najvišjo številko srečke 100.000. Ako se pripeti slučaj, da se ponovi že izžrebana številka srečke vsled dviga iste številke tako iz kolesa I kakor iz kolesa II — takozvani „dvojni dvig" — tedaj se smatra številka iz kolesa I kot izžrebana, iz kolesa II se pa dvigne nova številka.
Po vsakem posameznem dvigu se izžrebane številke, ko jih je zabeležil c. kr. notar, vržejo nazaj v isto kolo, iz katerega so bile dvignjene; šele potem se dvigne prihodnja številka. Na ta način se izžreba 65 večjih dobitkov, in sicer tako, da na prvo izžrebano številko odpade dobitek št. 1 itd. do 65. izžrebane številke, na katero odpade dobitek št. 65 seznama dobitkov.
Ako stoji dve ali več izžrebanih številk blizu skupaj, odpade na eno srečko lahko po več pred- in zadobitkov.
Tri dni po žrebanju izide zapisnik izžrebanih srečk in nanje odpadlih dobitkov ter se dopošlje vsem prodajalcem srečk, pri katerih ga lahko kupci srečk pregledajo. — Zapisnik se bo razpošiljal tudi po pošti vsem, ki bodo vposlali naprej 10 vin. v znamkah.
Zadeti dobitki se izročajo v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani od 10. novembra 1915 do 10. februarja 1916 proti izročitvi pred žrebanjem plačanih izžrebanih srečk.
Kdor ne bi mogel dobitka niti sam, niti po kom drugem dvigniti, riaj na svojo nevarnost in svoje stroške dopošlje srečko, ki je zadela, pisarni „Slovenske Straže", nakar se mu pošlje odpadli dobitek po pošti ali železnici na njegovo nevarnost in njegove stroške. Loterija ne prevzame v tem slučaju nikake nadaljnje odgovornosti.
Vsi dobitki, ki bi se iz kakršnegakoli razloga ne dvignili do 19. februarja 1916, zapadejo v korist loterije.
Prodajati srečke po višji ceni, kakor je določena, je prepo 'edano po § 438. kazenskega zakona zoper dohodarstvene prestopke. Prepovedano je t idi narejati ter prodajati nakaznice na dobitke in delne srečke.
Dobitki so sledeči:
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 K:
kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave
ali
4—6I/2 HP. bencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica
ali
biserni kinč, obsegajoč: 1 prstan z biserom, 1 par uhanov z biseri, 1 zapestnica z biseri, 1 zlata ura z biseri, 1 lorgnon zlata verižica z biseri, 1 zlat collier
z biseri.
1 glavni dobitek v vrednosti lOOO K:
1 gla:ovjr ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj
za košnjo, stroj za obračanje, brana).
1 glavni dobitek v vrednosti 500 K:
oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo ali najfinejša zlata ura z dvojnim okrovom ter zlato verižico.
1 glavni dobitek v vrednosti 300 K:
1 zlata ura z dvojnim okrovom ter zlato verižico ali 1 slika z okvirom ali
mali kosilni stroj.
1 glavni dobitek v vrednosti 200 K:
1	šivalni stroj ali 1 kolo s prostim tekom ali 1 originalna slika z okvirom aH domači kinematograf ali gramofon ali brzoparilnik s stiskačem ali kak umetniški predmet.
10 dobitkov v vrednosti po 100 K:
2	fini -iMski uri, 1 ženska zlata ura z verižico, 3 zlate ure, 1 jeklen plug, 1 slamo-reziv-i!, 1 šivalni stroj, 1 preša za sadje in grozdje ali slike v enaki vrednosti, stroj za
robkanje, osipalnik, kultivator i. t. d.
50 dobitkov v vrednosti po 50 K:
5 zlatih verižic, 5 zlatih ženskih ur, 5 salonskih stenskih ur, 5 Ornega srebrnih ur z verižico, 2 decimalni tehtnici, 1 stroj za rezanje repe, 1 slamoreznica, 2 fini nasiropni svetilki, 2 fini urnivalni opravi, 2 čistilnici, 3 garniture srebrnih žlic, vilic in nožev, 10 slik z okvirom, 3 kukala, 2 garnituri za čaj, 2 kavni garnituri i. t. d.
50 dobitkov v vrednosti po 20 K:
posode za čaj, kavo in mleko, srebrne verižice in ure, garnitura srebrnih žlic za kavo, srebrne doze za cigarete, nastavki za pecivo, stroji za rezanje mesa, košare za kruh, aparati za brijenje, stroji za rezance, balanc-tehtnice za 5 kg, namizni nastavki, stenske ure z nihalom, pralne garniture, pisalne priprave, toaletna ogledala, garniture za kadilce,
likalniki, slike, okraski, parilniki i. t. d.
100 dobitkov v vrednosti po 10 K;
budilke, nikeljnaste ure z verižico, karafine, nastavki za jajca, svečniki, posode za dišave, ptičje kletke, mizarska orodja, likalniki, pisalne priprave, stroji za rezanje mesa, ribežnji za zelje, garniture nožev, vilic in žlic, doze za surovo maslo, košarice za kruh, košarice za sadje, garniture za čaj, kavo in mleko, posode za premog, stenske ure, zlati prstani, karlilne mizice, dežniki, palice s srebrnimi ročaji, gnojnični razpršilniki i. t. d.
1500 dobitkov v vrednosti po 5 K:
budilke, srebrne verižice, nikeljnaste ure, srebrne zapestnice, košarice za kruh, karafine, ročne svetilke, samovari, škafi, omarice za pisma, posode za kruh, posode za sol, ptičje kletke, laserezni stroji, konjske škarje, stroji za rezanje mesa, mlinčki za kavo, kuhinjske tehtnice, razna vrtna orodja, travniška orodja, mizarska orodja za domačo rabo, likalniki, svetilke, pisalne priprave, okviri za fotografije, pisemski papir, kancelijski papir (po 500 pol), srebrni svinčniki, srebrne oksidirane cevke za smodke, garnitura kavnih žličk (china), doze za sladkor, britve, denarnice, žepni noži, kadilne garniture, dežniki, palice, vrči za vino, vrči za kavo in čaj, double zavratne verižice i. t. d.
U narod.
Slovenci in Slovenke! Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« se vrši nepreklicno v torek dne 26. oktobra. Danes Vam pošiljamo igralni načrt. Kdor čita, zakaj se ta loterija vrši in kdor ve, koliko so žrtvovali naši vojaki na bojnih poljih, da nam ohranijo domovino, moral bi imeti kamenito srce, da ne bi kupil srečke. Sveta dolžnost nas vseh, ki smo ostali doma,
'	1	__I____i______ ____ KT_!___
! bo Slovenca in Slovenke, ki nc bi imela ! srečke. Prav vsi Slovenci in Slovenke po-magajie pri prodaji in agitaciji za srečke! Nagovorite svoje znance, da Vam dajo kro-nice i:a srečke in potem na skupni naslov naročite več srečk skupno. To delo bodi lc dni za nas vse prva dolžnost! Če io delo izvršimo, bomo lahko ponesni na vspeh velike slovenske dobrodelne loterije. Vsak naj se žrtvuje v ta namen. Z dejanji dokažimo, da razumemo, da živimo v velikem času!
V ' 1 —	(11 ^ 1 Pi v_	____•
veliko loterijo? V teb časih draginje — pa
kronice v loterijo? Pravijo: »Obrni vsak
vinar devetkrat, preden ga izdaš,« sedaj
pa naj kar sipljemo srebrne kronicc in pa
one papirnate po dve? Prav imaš ti in
prav imajo oni. I.e obračaj svoje kror.ice
in obrnil jih boš v namen, katerega hoče
doseči »Slovenska Stražr.c g svojo loterijo.
Naše narodno-obrambno društvo je med
vojsko skoro jenjalo delovati, a ccdaj kliče ,
na pomoč pri najbolj potrebnem narodno-
obrambnem delu. Kajti njena loterija je • • t____■' "____i!_1_* •
jih je ta vojska najbolj udarila: invalidom, vdovam in sirotam nalili padlih junakov. Na bojnem polju so dali za nas zdravje in življenje, vrnimo mi tem junakom in njihovim vdovam in sirotam kar le mogoče največ. Prvo loterijo »Slovenske Straže« jc naše ljudstvo sprejelo z zadovoljstvom, ker so glavne dobitke dobile večinoma revne in potrebne osebe. Za »Slovensko Stražo jc bilo io glavni dobitek, da je njen loterijski dobitek v vrednosti 5000 K dobila obubožana družina na Notranjskem.
namen, se je zadnje čase razvilo živaKnej-še zanimanje. Posebno obmejni kraji se oglašajo. Do žrebanja, ki se vrši 26. oktobra, imamo semo še nekaj dni. Vsak posameznik in vsaka naša organizacija naj poskrbi s podvojeno vnemo in pridnostjo, ca bodo tekom tega meseca vse srečke razprodane. Storjeno bo tako veliko domoljubno delo, korist za potrebne bo velika in lep spomin na ta veliki čas trpljenja našega malega naroda. Bog daj vsem srečo pri tej loteriji!
Posnemajte ga! Vrl prijatelj »Slovenske Straže« nam je po poštni nakaznici poslal 20 K. Piše: Pošljite mi takoj 20 srečk > Slovenske Straže«, da jih razdelim med znance, med katerimi sem nabral denar za srečke.« — Posnemajte! Vsak, ki čita te vrstice, naj med svojimi znanci takoj nabere denar za srečke in naj zanje skupno naroči srečke!
Ne odlašajte z naročili na srečke! Ker so slabe poštne zveze, je treba srečke »Slovenske Straže« takoj naročiti, da more pisarna pravočasno odposlati srečke. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani, Ljudski dom.
Slovenska županstva in slovenski denarni zavodi, ki doslej še niso naročili srečk »Slovenske Straže«, naj to takoj store! Ali bi bilo res mogoče, da bi kaka naša korporacija se ne zavedala pomena in namena tega narodnega podjetja?! Iz ljudstva ste — žrtvujte za ljudstvo!
Zahtevajte srečke »Slovenske Straže« v vseh prodajalnicah in trafikah.
V	Trstu se prodajajo srečke »Slovenske Straže« v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva v ulici G. Rossini (za cerkvijo Novega sv. Antona).
V	Celju se dobe srečke v trgovini Go-ričar & Leskovšek,
V	Mariboru prodaja srečke trgovina tiskarne sv. Cirila.
Vse čitatelje opozarjamo na inserate »Narodno obrambnega Vestnika«, Tu dobe res dobre, priporočila vredne tvrdke. Prosimo cenjene čitatelje, naj se pri svojih naročilih sklicujejo na inserat v »Narodno obrambnem Vestniku«!
Kaj dela »Slovenska Straža« med vojsko? V sedanjih težkih časih se vse dobrodelno delovanje v prvi vrsti osredo-točuje na olajšanje gorja, katero povzroča vojska. Zato se je moralo tudi delovanje »Slovenske Straže« precej omejiti, v prvi vrsti pač vsled pomanjkanja dohodkov, ki so skoro popolnoma izostali. Vendar pa tudi med vojsko »Slovenska Straža« ni spala. Še vedno vzdržuje slovensko tri-razredno ljudsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu, dalje otroška vrtca v Sv. Križu pri Trstu in v Velenju na Štajerskem. Do izbruha vojske z Italijo je vzdrževala tudi otroške vrtce v Devinu, Podgori in Ločni-ku pri Gorici ter v Gorici sami. Seveda mora tudi nadalje še vzdrževati otroške vrtnarice, da jih lahko takoj, ko bodo razmere dopuščale, pošlje zopet v njih delokrog. Dalje je »Slovenska Straža« izvršila celo vrsto v narodnem oziru zelo važnih ukrepov, o katerih bo mogoče poročati šele po vojski. Tudi naših junaških fantov in mož, ki se bore za cesarja in domovino, ni »Slovenska Straža« pozabila. V neštete bolnišnice po celi Avstriji in Ogrski je razposlala vso svojo zalogo knjig, okoli 40 000 po številu. To razpošiljanje je dalo ogromno dela. Veliko je njeno delo za razdelitev novih slovenskih molitvenikov med obmejne Slovence itd. Pri upravništvih slovenskih listov je izpo-siovala »Slovenska Straža«, da razpošiljajo slovenskim vojakom na bojišče in v razne bolnišnice vsak dan na tisoče časopisov, da imajo tako tudi v tujini vedno na razpolago slovensko čtivo in so vedno v zvezi s svojo ožjo domovino. Takoj po vojski pa bo »Slovenska Straža« seveda zopet pričela delovati v polnem obsegu. Veliko narodnefi- dela nas bo čakalo takrat in za to cieio se moramo z vsemi močmi pripravljati že sedaj. Zato se obračamo do vseh zavednih Slovencev in Slovenk z nujno prošnjo, naj tudi v sedanjih hudih časih ne pozabijo »Slovenske Straže«, marveč ji pomagajo pri njenem težavnem delu.
Vrtec »Slovenske Straže« v Sv. Križu pri Trstu se je oivoril ob gromenju topov 15. septembra.
Italijansko ljudsko šolo dobimo menda v Ljubljani. Sedaj je najprimernejši čas, da država otvcri slovenske in hrvaške ljudske šole v Trstu.
Avstrijski misli veljavo. K temu članku, ki smo ga nedavno priobčili v našem listu, nam pišejo iz Istre: Tudi Istra je bila tekom 33 letne zveze z Italijo deležna zunanjega in notranjega poitalijančevanja. Celo napisi na vseh železniških postajah so bili dosedaj samo laški, tako da je moral vsak potnik dobiti vtis, da se pelje po izključno italijanski deželi. 33 let se je v Istri dušila avstrijska misel. To se v 100 letih ne bo popravilo!
Slovenskim ženam in dekletom! Slovenska deca se naj vzgaja katoliško, avstrijsko, a tudi odločno slovensko. Slovenske žene, vzgojujte deco v tem smislu. A tudi na slovenska dekleta, ki so narodni
sfvari že toliko uslug storile v zadnjih le- J tih, se obračamo, da vplivajo v svojem j krogu na izrazito slovensko mišljenje, po- i sebno pri nežni mladini. V tem času ie to najvažnejša narodna dolžnost. Žene in dekleta, izpolnujte jo!
»Siidmarkino« glavno vodstvo v posebnem oklicu poživlja vse društvene podružnice, da so budne in skrbe za društveno življenje in delovanje, da ne bi nasprotnik porabil sedanji vojni čas in udri v zapuščene nemške trdnjave. Obenem naznanja vodstvo, da je že več podružnic poslalo poročila o svojem delovanju, iz katerih izhaja, da so se te podružnice v vojnem letu živahneje gibale in imele več dohodkov nego preje.
Zapovedi za Slovence: Veruj v svoj narod in njegovo bodočnost, — Spoštuj in ljubi ime svojega naroda kakor samega sebe. — Ne govori samo slovensko, marveč moraš predvsem slovensko čutiti, misliti in delati. — Spoštuj velike može svojega naroda, njegove mislece in junake in njihovo življenje si vzemi za zgled. —
— Nikoli ne pozabi, da se bo narod ohranil le, ako bo čednosten in krepak na duši in telesu. — Bodi pripravljen k žrtvi, ki jo terja od tebe narod v boju za svojo čast in obstanek. — Veruj, da je narodna mlačnost začetek narodnega propada.— ' '
Cikorija obmejnih Slovencev je gotovo najboljša in že zato zasluži, da se čim najbolj razširi. Ker pa je tudi na prodaj v tak rodoljuben namen, je naravnost dolžnost vseh naših gospodinj, da kupujejo izključno le cikorijo obmejnih Slovencev. Zahtevajte to cikorijo pri vseh trgovcih. Trgovci naj jo naročajo naravnost v Ko-linski tovarni v Ljubljani.
Splošna draginja, ki je nastala vsled vojske, je znatno povišala tudi cene papirju. »Slovenska Straža« pa kljub temu prodaja svoj papir po starih cenah, dokler ga jc še kaj v zalogi. Zato priporočamo vsem uradom in trgovcem, naj hite z naročili. Na razpolago je še različne vrste konceptni, pisarniški, pisemski papir, dalje papir za pisalni stroj ter pivnik. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite takoj po vzorce papirja na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Opaža se, da vžigalic v korist obmejnim Slovencem ne gre več toliko kot prej. Dolžnost vsakega prijatelja »Slovenske
Straže« je, da rabi izključno le te vžigalice. Zahtevajte jih po vseh trafikah in prodajalnah. Na debelo se naročajo pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani.
Naše gospodinje tožijo, da jim kruh iz sedanje moke noče tako vzhajati, kot bi želele. Veliko je temu vzrok, kakšne so drože. Če hočeš jesti tudi v sedanjih časih dober kruh, se obrni na tovarno drož Jos. Košmerlj v Ljubljani. Tu boš dobil izvrstno blago in videl boš, da bo kruh dober. Poleg tega pa imajo te drože tudi to prednost, da se prodajajo v korist »Slovenske Straže«.
ttm zemlje.
Na naši zemlji stoje danes krdela raznih avstrijskih in ogrskih narodov. Občudujejo našo zemljo, opazujejo naše domove, slike naših gora pošiljajo po širni državi svojim znancem. V njih dušah pa nastajajo naše kretnje, naše šege, naše obnašanje, imenovana inteligentnost, to je posebnost celega naroda. Kaka je sodba? Tu in tam sem že slišal laskave pohvale in občudovanje o umnosti v kmetijstvu, o skromnosti in izobraženosti, ki vlada med našim narodom. Splošna sodba bo pač ugodna za naše ljudstvo. Svoj napredek tudi sedaj, ko zjednačuje druge narode, naše ljudstvo samo spozna in je zato zavestno. Prav je! Naš narod je šel vkljub silnim zaprekam naprej v vsakem oziru, in sicer bolj naprej, ko drugi, ki so imeli vse temeljne pogoje in pripomočke. O tem smo mi danes popolnoma prepričani. — Naše ljudstvo sprejema z isto naklonjenostjo vse, bodisi Ogre, Čehe, Nemce, Slovake, Hrvate, Poljake, Rusine. Nobene razlike, vsi gredo v skupni boj — za skupno rast, — zato vsem enako čast. Slovensko ljudstvo je že po naravi pravnočntno. — zato tako ravna.
Pričali bodo, da. je to ljudstvo globoko narodno, da ljubi svoj jezik, ljubi svojo zemljo, sc zanjo trudi, na nji živi in umrje rado, udano cesarju in državi. In pri tem ne sovraži tujca kot gosta, ne sovraži tuje narodnosti. Na svoji zemlji hoče pa živeti in se razvijati svobodno in neovirano. Pravnočutno jc naše ljudstvo —
vsakemu svoje da, a tu'di svoje zahfeva', Hrabre zmage, oziroma zmagovalce brez razlike narodnosti pozdravlja cesarska zastava in trobojnica ob slovesnosti; zastava naša je del našega narodnega telesa, tedaj nam sveta. In kaj bodo videli še narodi? Razun silno lepih in rodovitnih dolin in nebotičnih gora — tudi občutno pomanjkanje urejevanih voda, pomanjkanje prometnih zvez, cest, železnic, pomanjkanje vodovodov, pomanjkanje luči. Ljudstvo je razumno in ve ceniti vse te pripomočke do blagostanja, a zmore jih ne. To bodo videli in ponesli bodo ob svoji vrnitvi misel: država mora podpreti in omogočiti tudi na jugu svojemu zvestemu ljudstvu pot do plodonosnega napredka. Še nekaj vidimo mi, vidi naše ljudstvo. Ni v Avstriji en narod, niso samo Ogri in Nemci, ampak številno prevladujejo drugi narodi slovanski. Ne moremo verjeti raznim statistikam o narodnosti, ki so bile do sedaj — armada nam daje drugo merilo. — Da bi se tudi po vojni našli vsi narodi monarhije v skupnem delu, vsak vsakemu pustil svoje, dal mu tudi nazaj, kar mu je vzel — pa bi se razumeli. Pravičnost je podlaga! Le na tej podlagi lahko delamo skupaj — v blagi tekmi, vsak za svoj narod, v monarhiji. To je mogoče!
Mesio M v Gmidii - novo Uivo-Ke oosili Beguncev.
Poroča dr. Jos, Ličan, profesor bogoslovja iz Gorice.
Napovedana koncentracija slovenskih beguncev iz Nižje-Avstrijskega in Ogrskega v Gmiindu je že v polnem teku. Da uredim po naročilu svojega nadškofa dušno pastirstvo beguncev v novih okoliščinah, podal sem se z Dunaja v Gmiind, ki leži skoro ob češki meji na Nižje-Av-strijskem. Po Franc Jožefovi železnici sem se odpeljal v 160 km oddaljeno mesto, ki šteje nad 10.000 lastnih prebivalcev nemške narodnosti. Medpotoma sem imel priliko občudovati kolosalen most čez Donavo pri Tullnu in pri Sigmundsherberge velikansko taborišče barak, kjer je za visoko in močno žično ograjo zastraženih nad 70.000 ruskih ujetnikov, Ko izstopim v Gmiindu, naletel sem kmalu na slovenske begunce — Doberdobce, ki so obžalovali, da se jih je premestilo v barake in se jih ni pustilo na prejšnjih bivališčih pri kmetih, kjer se jim je razmeroma dobro godilo. — Splošno sem opazil, da so bili begunci na Nižje-Avstrijskem bolj zadovoljni z domačim prebivalstvom dežele kakor oni na severnem Moravskem.
Lega begunskega taborišča.
Četrt ure od kolodvora se nahaja raz-sežno taborišče barak, namenjeno prvotno ukrajinskim beguncem, in sedaj, ko se ti vračajo v Galicijo, našim Slovencem. Na veliki 54.000 m2 obsegajoči planjavi je v najlepšem redu postavljenih 144 lesenih barak. Prostor je na južni strani obrobljen z bogatim smrekovim gozdom in na zahodni z velikimi ribnjaki. Barake so dozidali meseca februarja, nove oddelke še vedno izdeljujejo. Sedaj biva lahko v izgo-tovljenih barakah nad 61.000 oseb. Tudi to taborišče je ograjeno z žico in z vojaštvom zastraženo. Nihče ne sme brez posebnega pismenega dovoljenja zapustiti barak. S tem ukrepom se hoče zabraniti, da se morebitne bolezni iz barak ne raznesejo v mesto in v druge kraje. — Taborišče ima lastno orožništvo in vojaško kompanijo za stražo.
Razpredelba taborišča.
Sredi taborišča vodi široka asfaldra-na cesta, ki deli na eni strani barake za stanovanje, na drugi strani sanitetne naprave. Poleg te ceste vodi mal tir, ki je združen z železniškim kolodvorom za prevažanje živil itd. iz postaje. Izmed 144 barak je določenih za prenočišče 126, 18 barak za nadzorovanje novo došlih beguncev, da se ne bi zanesla v barake kaka nalezljiva bolezen. Vse novo došle osebe in njih blago razkužijo in vsi se morajo skopati v prostornem kopališču barak.
Ogledal sem si barake od znotraj in videl, da imajo vse električno razsvetljavo. v vsaki je tudi po ena ali več velikih železnih peči in pa majhen štedilnik za privatno rabo beguncev. Hrana se pa kuha za vse begunce v posebni kuhinjski baraki, in sicer po osem spalnih barak ima eno kuhinjsko barako. V spalnih barakah je prostora za 200 do 250 oseb. Ležišča so iz desk pribita ob stenah na levo in desno, poleg tega je še ena velika podolgasla šte-laža po sredi barake. Na tej štelaži so ležišča v dveh vrstah: pri tleh in pa zgorej v višini 2 metrov. Spalne barake slone na stebričih, leseni pod je dvignjen od tal skoro 1 meter. Stene so iz dvojnih lesenih plošč, tudi okna so dvojna.
Razen teh barak s skupnimi ležišči je še 8 barak z malimi stanovanji, t. j. s kuhinjo in sobo. Te barake imenujemo »no-bel«- ali »luksus«-barake in se razločujejo od skupnih v tem, da so znotraj s posebnim papnim papirjem prevlečene ali tapecirane. Vsaka sobica ima po eno okno,
ima svojo električni svetilko in majhno železno peč. Dve baraki imajo le posamezne sobe brez kuhinje in so namenjene učiteljem, uradnikom barak in duhovnikom. — Do 15. septembra je bilo v barakah že 53.000 beguncev.
Cerkev v barakah.
Sredi taborišča se dviga na prostor* nem trgu lesena cerkev, ki se od drugih barak razlikuje po svoji višini in zvoniku.
Notranja oprema cerkve je sestavljena za grško-katoliško bogoslužje v slovanskem jeziku, ki je v navadi pri Ukrajincih. Glavni oltar — posvečen presv. Srcu Jezusovemu — z Najsvetejšim je skrit za leseno, spredaj okrašeno steno (»Ikonostas«), ki ima trojna vrata. Glavna vrata sme odpreti le svečenik in sicer strogo po litur-gičnih predpisih med službo božjo. Stranska oltarja sta posvečena prebl. Devici Mariji in sv. Jozafatu. V cerkvi je prostora za 2500 ljudi. Občudovali smo veliko ponižnost in pobožnost tukajšnjih ukrajinskih beguncev. Zunaj cerkve lepo pozdravljajo duhovnika in druge s krasnim klicem: »Slava Isusu!« z odgovorom: » Slava na veke!« Še preden cerkev zjutraj od-pro, se vidi cele gruče ukrajinskih vernikov klečati s povzdignjenimi rokami pred cerkvijo, ki napol glasno pobožno molijo. Ko vstopijo v cerkev, poljubi vsak sv. razpelu pri vhodu, se obrne proti tabernaklju, se globoko prikloni in se z desnico dotakne tal in potem prekriža, dočim mi pred Najsvetejšim poklekujemo. Pri molitvi drže večkrat visoko dvignjene razprostrte roke. — Pri sv. maši po iztočnem obredu je ljudstvo v tesnem stiku z duhovnikom, deloma poje, deloma moli. Pogosto se sliši vzklic: »Aleluja, slava Tebi, Bože! Gospo-din pomiluj!« Kakor znano, rabi iztočna katoliška cerkev za daritev sv. maše okva-šen kruh v štirioglati obliki, tudi za sv. obhajilo vernikov se rabijo majhne posvečene kocke.
V	tej cerkvi smo imeli Slovenci prošlo nedeljo prvikrat svojo službo božjo. Zjutraj pri sv. maši je imel slovenski govor č. g. Ciril Vuga, kurat iz Podgore, popoldne podpisani. Sv. mašo je tudi imel č. g. Jos. Kos, vikar iz Brestovicc. Sedaj sme torej tu v barakah trije slovenski duhovniki, vseh Slovencev je došlo nad 5000, v kratkem pride še 12.000 Slovencev (mec temi mnogo Hrvatov) z Ogrskega in nekaj tisoč z Nižje-Avstrijskega, tako da bo naša naselbina štela nad 20.000 Slovencev,
Šola in izobrazbeno delo.
Poleg cerkve je postavljena prostorna šola, pred katero je lepo urejen vrt in velik slavolok z napisom: »Mladina naša bodočnost«, in sicer v ukrajinskem in nemškem jeziku. Sploh so vsi napisi dvojezični. Šolsko poslopje je zelo prostorno, zračno in svetlo. Lansko leto je tu poučevalo 25 učiteljskih moči. Pouk se je vršil v 20 razredih za 1600 otrok, pa tudi za odrasle analfabete (917). V šoli so tudi obrtni, gospodinjski in trgovski tečaji. Poučevali so od vlade nastavljeni strokovnjaki. K nadaljevalnim tečajem smemo šteti velike delavnice, kjer se vežbajo delavske moči in izgotovljali vse potrebščine beguncev. Pod vodstvom strokovnjakov stoje tri velike delavnice za čevljarsko, krojaško, mizarsko, ključavničarsko obrt. Veliko vajencev je dobilo tu spričevalo usposobljenosti. — Za ženske se nahaja oddelek za šivanje, za umetno pletenje, za dela iz umetnih biserov itd. Za Slovence namerava oskrbništvo barak odpreti strokovno šolo za kleklanje čipk in za izdelovanje papirnih ovojev, vrečic itd.
Iz vsega se vidi resna volja oskrbništ-va, da pripravi beguncem kolikor mogoče prijetno in koristno bivanje v tem prognan-stvu, Za prirejanje zabav so zgradili posebno gledališče, ki je stalo 8000 K, in pa »Kino« z vsakdanjimi predstavami. V nedeljo popoldne so Ukrajinci priredili lep koncert z narodnim petjem in godbo.
Pohvalno je treba omeniti ukrajinsko inteligenco, ki se žrtvuje tu za svoje domačine, zlasti duhovnike in učitelje. Vsi uradniki skoro so vzeti iz ukrajinskih krogov. Mnogo ukrajinskih dijakov je zaposlenih v nadzorstvu barak, pri sanitetnih napravah in pri oskrbnišivu. — Za nas Slovence nastane potreba, da naprosimo tudi za lastne slovenske uradnike, katere mora vlada primerno remunerirati. Naj bi se iz krogov naše inteligence našlo jih mnogo, ki bi imeli pogum posnemati Ukrajince!
V	privatnem občevanju z inteligenco smo veliko zanimivosti zvedeli, zlasti glede njihovega razmerja do Poljakov.
Preživljanje beguncev.
Za begunce, kakor omenjeno, se kuha v skupnih kuhinjah, kjer pa pomagajo domače ženske. Enkrat na leden, ob nedeljah, dobijo tudi goveje meso, drugače obstoja njih hrana iz rastlinskih in močnatih jedil. Prve dni ni nič kaj dišala našim beguncem hrana, napravljena do tujem načinu. Vendar se je obljubilo in deloma preskrbelo, da se jim pripravijo jedi »po našem okusu«.
Skupno preživljanje oskrbuje pod nad zorstvom oskrbniitva barak znana židovska tvrdka Grohe iz Modlinia. Obdalo-
vati je, da ni mogoče dobiti kravjega mleka za begunce, katero se bolj otrokom reservira, drugi dobivajo — umetno mleko. Kruh se mesi in peče v posebni baraki, kjer opravljajo vse delo stroji z električnim obratom, V tej pekarni se speče na dan do 9000 kg kruha. V barakah seve ne poznajo krušnih znamk. Za shrambo živil služijo velika lesena skladišča. Poleg tega je v barakah posebna klavnica, hlevi za prešiče, krave, kurniki za gosi, kuretnino itd.
Uradniki in begunska inteligenca, katere tu ne manjka, dobe postrežbo v lepi restavraciji, ki je z vsem modernim komfor-tom opremljena. Človeku se niti ne zdi, da sedi pri mizi v leseni baraki. Postrežba je dobra in poceni. Pri restavraciji je tudi kavarna. Razen tega ima naš tabor svojo trafiko, štacuno z vsakovrstnimi potrebščinami, lastno pošto, svojo požarno bram-bo z visokim opazovalnim zvonikom, svojo posredovalnico za dela itd.
Pitna voda je iz gmiindskega vodovoda. Na sredi vsake ulice barak se nahaja poseben vodnjak in hidrant. Preskrbljeno je tudi za kanalizacijo. Pri kopališču je perilnica na prostem, kjer so postavljena številna korita iz betona. Tu perejo pridno ženske in razobešajo po žični ograji perilo, ki napravi od daleč vsled raznovrstnih barv prav zanimiv vtis.
Zdravstvene naprave.
Na ločenem prostoru je zgrajenih 12 barak-bolnišnic, v katerih je šest oddelkov za notranje bolezni, kirurgični oddelek, oddelek za otroke. Štiri bolnišnice so za nalezljive bolezni in štiri za sumljivo obolele. V bolnišnicah je prostora za 1500 oseb. Bolnišnico vodi okrajni zdravnik iz Gmiin-da, ki mu asistirajo nekateri drugi zdravniki, potem 21 medicincev in medicink ter okoli 40 strežnic. V tem oddelku je osem ambulatorijev in ena lekarna.
Taborišče ima tudi lastno pokopališče, ki krije marsikako žrtev svetovne vojske.
Življenje v taborišču.
Ko človek vstopi v taborišče, zdi se mu, da je prišel na velik semenj. Vse ulice med barakami so polne beguncev, zlasti pa glavna ulica pred oskrbništvom in cerkvijo. Tu je pravi »živ žav«. V pestrih, večkrat v čudnih narodnih oblačilih hodijo Ukrajinci gori pa doli, med katerimi se uprav skrijejo naši Slovenci. Pred cerkvijo in pred oskrbništvom postajajo zvečer v raznih gručah in razpravljajo o svojih dnevnih dogodkih, velike električne ob-ločnice pa razsvetljuje cel prostor, kateremu smo nadeli ime »naš prater«. Skoro bi rekel, da se tudi tu pojavljajo prizori velikega mesta. — Čez dan seveda ne manjka beguncem dela za snaženje barak, čiščenje obleke, za pripravljanje raznih potrebščin v delavnicah. — Zlasti se pa radi naši Slovenci po kosilu postavijo na solnce, da se ogrejejo v teh mrzlih krajih. Zima tu že nastopa. Prošli teden so že imeli zjutraj dve stopinji mraza. Ah, tako radi bi prišli naši Slovenci v bolj južne, toplejše kraje, ker se bojijo, da bo tu zahtevala zima veliko žrtev. Ukrajinci so nekoliko bolj vajeni mraza. Imajo pa tudi prav tople kožuhe. Le nekateri izmed njih so tako utrjeni, da sploh ne marajo v barake. Zanje je na prostem določen prostor, kjer pri svojih konjih, ali v šotorih na vozeh prenočujejo. —
H koncu tega opisa naj omenim, da s posebno vnemo skrbi za begunce voditelj barak, ministr. svetnik dr. pl. Czapka in tajnik dr. Bilinski, ki je zelo priliubljen pri Ukrajincih.
Umevno, da imajo begunci še razne želje, ki jih žal ni mogoče uresničiti. Pripraviti se morajo na razne neizogibne žrtve. Pri vsem trpljenju jih pa veseli, da imajo v svoji sredi domače duhovnike, katerim zamorejo potožiti svoje gorje, da imajo zraven cerkev z Najsvetejšim, kjer zajemajo potrebno tolažbo in moč! —
Priporoča se:
Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar. V
dveh delih. Nevezan 16 K. Cigale: Nemško-slovenski slovar, V dveh
delih. Nevezan 4 K.
Dobiva se po vseh knjigarnah in pri kn.-šk, ordinariatu v Ljubljani.
Velika zaloga ženskih ročnih de! In zraven spadajočih potrebščin.
.Mersol
Ljubljana, Mestni irg šlev. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izbira vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, robcev, volne, bombaža, umetnih cvetlic itd.
Predtiskan]e in vezenje monogramov na roko In s strojem (tamburrianje).
v J&juGljani, tračna ulica šfev. 2, //. nadsfr.
prireja pogrebe p Ifss&lfailf 311 Ha žisfssi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih in zaprtih steklenih vozovih.
¡»g k pogrebni stroki spadajočih potreb-JLa ščin, kakor: kovinastih krst, kovinskih vložkov, vseh vrst lesenih krst, čevljev, vencev, umetnih cvetic, mrliških oblek, ročnih križcev itd. itd.
lauriisfg eliisfisinsasige 'm prepeljane urliEgu is L]isb31aiie na ase strani in ssiir&fim
jUSf?" Posebno se priporoča za prepeljave na raznih krajih avstro-ogrske pokopanih padiih junakov ter preskrbi vse za to potrebne predpriprave in oblastvena dovoijenja in daje vsa tozadevna pojasnila brezplačno.
RavnatBljstffo iiiosioeia poptaera zavoda ? LMiii, Prečna ulica 111. nadstr.

edino najboljši na svetu!
Za cenj. obisk in naročila se priporoča
IGN. VOK, špecial. trgovina
šivalnih strojev in Iioles,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Vsled velike zaloge oddajam po znižanih cenah
brez zareze in z zarezo tudi v podolgasti obliki, ki prekaša po svoji trpežnoati vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garancijo.
i Tovarna cementni« l\
v Ljubljani.
Mažm
Kranjska deželna banka	§
Deželni dvorec v Ljubljani - vhod: Gosposka ulica,	||
Sprejema vlogi na hranilne knjižice in jih obrestuje po 4l/j°/o,	{S
vloge v tekočem računu po dogovoru od dneva vloge do dviga.	O Zalaga vadije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. Izvršuje druge bančne posle in
priporoča v nakup svoje pupilarno varne 4'/2°/otne zastavne liste	j=!
in komunalne zadolžnice z imensko vrednostjo kosov po 100, 200,	IQ1
1000, 2000 in 10.000 kron. Ti vrednostni papirji zajamčijo vsled	[□] ugodne nabavne cene skoro petodstotno obrestovanje in so
najpripravnejši za različne ustanove, fidejkomisne in kuratelne mase	[=={
kakor tudi vojaške ženitvene kavcije. Obrestni kuponi so plačljivi .	1=1
1. januarja in 1. julija vsakega leta.	(□]
0
Po bančnih pravilih jamči za vse posle, vloge in vrednostne papirje Kranjske deželne banke dežela Kranjska.	jH|
g	~V.~-ttg.if-r*! r~
Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M.R. Cena K 1-20, v platno vezana K 1-80. Knjiga ima prav posebne vrline, ki so obrazložene v predgovoru, in uči naše gospodinje, kako pripravijo z malimi sredstvi najokusnejša jedila, katera lahko postavijo na vsako imenitno mizo. Knjiga, po kateri naše gospodinje prav pridno segajo, bo veliko pripomogla k blagostanju slovenskega naroda.
Slovenski zemljevid Evrope. Merilo
1:4000000. Cena K 2 40, nalepljen na platno s palicami K 6-50, nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko K 6-—.
Ta zemljevid v slovenskem jeziku presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide in nudi za mal denar najlepši pregled. Velikost znaša 115 X 86 cm.
Kleinmayr: Italijanščina za Slovence.
Slovnica in razgovori za samouke. Druga predelana izdaja K 120.
Dr. Valjavec: Laško-slovenski slovar.
Nad 40.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Vez. K 4-50. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko.
Iskravec: Slovensko-Italijamski slovar.
Vez. K 3-—. Slovar obsega 543 strani, bogat besedni zaklad in ima prav pri-ročno žepno obliko.


Osinnkl n0ve8a blaga za obleke, izgo-l/otM/tni tovljeno perilo in najnovejše | rute so došle na zalogo.
Osfntlki se PT0^aiai° vsako sredo in 4Hl£#t«. sQbgto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač v Ljubljani, v Selen-burgovi ulici štev. 5 v prvem nadstropju, nasproti glavne pošte.
Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan takoj, ko dobimo naročilo.
Naslov za pisma zadostuje:
Podjetje,Hermes' Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5JG.
Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut.
I____-_I
Priporočamo turdko
maček 5 Ko

z zgotouljeno obleko za gospode, dečke in otroke
svečar začasno Sodnijska ulica št. 7, I. nadstropje,
priporoča prečastitim cerkvenim oskrbništvom, kakor tudi vsem p. n. gospodom trgovcem svoje
čebelno -voščene sveče
zvitke, sveče za pogrebe in božična drevesca, kadilo, stekla in stenje za večno luč, ampole itd.

I
«P
€>	«P
2. % * £
a •>
CS ¿5
O*
O £>
S	$
M	3) r*
ca	¿>
- I £ i
~ Ž
% Luka Vilhar, Ljubljana J
urar in trgovec	¿>
i? Kopitarjeva ulica, tik Katol. tiskarne. ^
o u
s
Cy h s .M d é' o o3
N O) t. ¿5
0) a 0)
<P
I £ -
Ž"
priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAB, lovarna slamnikov
v Stoto, pošli Dnimle uri IMiaol.
Cene primerno nizke
I 1 v
i m Z
aaauunaanaaaaaannaaaannaanaannqgaj
a
□□cauuaauuannaaaaaaaaannauuaauuaana
se dobi samo
v prvi gorenjski razpošiljalBici
Gorenjska kosa
za katero se garantira stane samo . . . . kron
65
6 V 2
70 7
75
7 Vs
80 cm
8 pesti
2- —
2-20
2-40
2-60
Kdor naroči 10 kosov skopaj, jih dobi poštnine prosto. — Zahtevajte krasni ilustrovani cenik zastonj.
Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo kupuje vse v gospodinjstvu potrebne predmete, živila vsake vrste ter poljske pridelke
Ponudbe m ml naslou Kongresni trg It 2.
Jr
Ljudska posojilnic
registronana zadruga z neomejeno zaoezo
Ljubljana, Miklošičeva Gesta 0, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela UNION za franč. cerkvijo
t
Stanje vlog čez 22 milijonov kron
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
Stanje vlog čez 22 milijonov kron
in jih obre- _3/ 0/ brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih stuje po	/* /0 vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. — Za
nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice brezplačno na razpolago.
■I-
JT
CC3
Edini alo venski zavod brez tujega kapitala je:
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
proti polarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med
časom gradnje i 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor
kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnlne, ki so znašale I. 1912. K 673-^50* 17, so poskočile koncem 1, 1913. na S 735.147'17. Tedaj čim večje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tem bolj bo rastel zaklad.
Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlžtvo v Celju ln na Prooeku kakor
tudi po vseh i arah nastavljeni poverJenlM. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
s-
S3
W
ñiniiiiiiMmiimiimuiTÍTümmRím^^
?niniiiiiimHMmii!iiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiiiiiMM!iiiini!HiiiHiiiiimiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiHiiii>i«iiiiiiii=
Tovarna oljnatih barv, laka IJ^J ©®g©|	in firneža	¡©©S®
¡KSKlTE^L EŽ	-r -	■_! |__L_	i umu i. n: -. i m. i ..	------------= Si K5C5C


|||li Miklošičeva cesta nasproti hotela Union. |
Električna sila. Ustanovljeno 1842.	Telefon štev. 154. |
imx
I ©©00

- i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriitii(ii:uiiiiiii(iiiiiiiniisiHiii!iiiii(ii!iiuiiii!iiiiisii!n!iiii!Bi!l(iiiiEii>iiiieci:iii(iMi;;Hiniii«iiiii£:
Pri zgradbah in projekiovanjih
svetujemo slav. občinstvu, prečastiti duhovščini in drugim zadevnim kor-poracijam, naj se tozadevno obračajo na solidno in znano stavb, tvrdko
IVAN OGR1N
Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8

0
IB
;a zveza v Ljubljani, |
a
Zaloga poljedelskih strojev iz najsolid-nejših avstrijskih tovarn.
Nakupuje in prodaja vse poljske
pridelke.
Velika zaloga pristnega vina. Prodaja močna krmila in otrobe.
Vnovčevalnica za živino
posreduje pri nakupu in prodaji plemenske in klavne živine.
S311[ilIII»!lll[§®[s]®[ll®[i[il[iii![§[13ElI@[i®
m
¡H
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu.
Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.