TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, M. Y., mite the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 COETLANDT. NO. 202. — ŠTEV. 202. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 28, f917. TOREK, 28. AVGUSTA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Zavzetje Svete Gore. -ooo- CESTE PROTI OZADJU SO NAPOLNJENE AVSTRU CEV. — CILJ ZA ARTILERIJO IN ZRAKOPLOVCE. GRGAR IN BRITOP. — POLKI UNIČENI. — MALO MOŽ JE OSTALO. — DRŽALI DO ZADNJEGA. — NA PAD S TREH STRANI. — STROJNE PUŠKE NA BANJSICI. — BEŽALI SO SKOZI GOREČE ZAGORJE — V SOBOTO OB 10. URI DOPOLDNE JE PADLA SVETA GORA.— POŽGAN GOZD. -ooo- Z laško armado, 2*i. avgusta. — Sveta Gora je padla in laška zastava vihra na dolgem drogu, ki je postavljen na kupu kamenja, ki je ostalo od nekdanjega samostana in bazilike. Z vseh strani: s Kuka, iz doline oh Soči, s hriba svete Katarine in porušenega Solkana so laške <*ete z napetostjo pazile, kdaj bo postavljena laška zastava na vrhu Svete O ore. S tisočerih mest fronte so bile obrnjene oči, daljnogledi in artilerijski teleskopi na goro; noviea o padeu je oila bliskoma razširjena na vse kraje fronte, na gori pa — » / glasnim krikom naznanjali zmago. Sveta Gora dominira sedaj nad celim soškim boji-očein; to je tudi vzrok, da so jo Avstrijci tako dolgo branili in s tolikimi žrtvami. Prešla je v laške roke kot posledica velikih vojnih operacij, ki so se pričele 18. avgusta, ko je druga laška armada ob svitu avstrijskih žarkometov in pod dežjem M-apnelov zgradila prvi most čez Sočo. Ta armada je imela nalog polastiti se vseh gričev, ki obdajajo Sočo; zavzeti je bilo treba tudi veliki gozd na planoti pri Banjšiei ter veliko čepovansko dolino, po kateri vodijo poglavitne avstrijske ceste za dovažanje vojnega materjala in živeža. Samo povržni pogled na zemljevid lahko pokaže, da je ra la>ki napredek velika nevarnost za avstrijske postojanke, ki se nahajajo v ohližju Gorice. Ze v soboto se je opazilo, da se Avstrijci pomikajo po • -est i med Sv. Goro in Gabrjem proti čepovanski dolini. Laški letalci pa so pridrvili na umikajoče se Avstrijce ter so jih obstreljevali s strojnimi puškami. Letalci so poročali, da so se bežeči Avstrijci drenjali jm> cesti; infanterija. artilerija in avtomobili: vse je bežalo v divjem neredu, kar je karakteristično za umikajočo se vojsko. K temu neredu pa so Lahi pridjali še ovire in razdejanje. Zagorje, skozi katero vas je peljala cesta, so bombardirali in zažgali; zrakoplovci so se spustili čisto nizko ter so bombardirali napolnjeno cesto. Britof in (irgar sta gorela že od prejšnje noči. S severa je brigada prodirala proti Banjšiei; razpostavila po gozdih strojne puške ter sipala smrt med bežečo avstrijsko vojsko. Avstrijski polki so bili uničeni; le malo mož je ostalo od posameznih polkov. Nekateri so se ra zgubili po gozdu, tenia Lahi so jih polovili. Po fronti pa se je ra znašala nrtvica o velikem številu vplenjenih topov in o zajetju o-^romne množine različnega vojnega plena. V soboto zjutraj je prišla bitka do točke, ko se je vrhovno poveljstvo odločilo zavzeti Sveto Goro. Avstrijci se niso zavedli, da je prišel ta trenutek, kajti garnizija na gori je imela povelje vstrajati do zad-njega. < 'etc, ki so bile odločene za napad, so se pričele okoli sedmih pomikati proti gori. Vrh so napadli s treh strani: s sedla, ki veže Sveto <«oro z vrhom Vodic, z nižjega sedla Dol ter iz zakopov nad Sočo, katere so izkopali v maju, ko so posamezni la--ki oddelki večkrat dosegli vrh, pa so se morali vselej u-makuiti. Vrh Svete Gore so Avstrijci že v maju pripravili za obrambo. Pod razvalinami cerkve, na samostanskem vrtu in ob vznoŠju samostana so bili izkopani hodniki, predori in ki^ti, v katerih se je nahajalo brez števila strojnih pušk. Iraška artilerija in zakopni možnarjijso neprenehoma vršili delo razdejanja. Ko je prišel čas za napad, so laški oddelki z veliko naglico drvili proti vrhu. Strojne puške z vrha niso mogle vstaviti napadalcev in ob desetih dopoldne so se Lahi nahajali v razvalinah, med katerimi so iskali. kar je ostalo od Avstrijcev. Lepi gozd, ki je krasil pobočje Svete Gore, je zgorel. Po tleh leže le še ogorela debla. Zastavo je prinesel nek častnik in jo zasadil na najvišjem mestu; več milj naokrog jo je bilo mogoče opazi-.» v jutranjem solnčnem svitu. Ko se je na Sv. Gori pokazala laška zastava, je na Kuku zaigrala vojaška godba laško hinmo. General Gurko bo izgnan. Petrograd. Rusija. 25. avgusta. t»«»ner»l» (jurko, ki je bil poveljnik ju groza padce ruske armade in bit i»omeje aretiran, ker je odstavil ear ju izrazil svojo zve-bo vlada iaarnala iz dežele. Nemški špijoni. V kratkem času se bo začel splošen pogon za nemškimi špioni — Povzročitelji raznih eksplozij. Washington, D. C.. 27. avsrusta. Da bo vlada preprečila razne eksplozije v munieijskih tovarnah, na parnikih in v skladiščih, bo internirano veliko Nemeev. o katerih sluti, da delajo po naročilu nemške vlade. Včeraj se je vršila tukaj zelo važna konferenca. Konferenee so *e udeležili mornariški tajnik Da-nieU, jreneralni pravdnik Gregory in šef zvezne tajne službe ju-stienejra departmenta Bielaski. Ce ho mornariški department u-vedel v kratkem hitro in brezobzirno postopanje, bo kmalo pre prečil razne "nesreče", ki so bile zadnji eas skoraj na dnevnem redu. — Po natančni preiskavi eksplozije v ladjedelnici Mare Island se ie natančno dojrnalo. da obstoji v Združenih državah obširna zarot-niška zveza, ki deluje po naročilih nemške vlade. Justieni departmena ima že ne broi neovrjrljivih dokazov. Yankton, S. !>.. 27. avgusta. — Danes so aretirali v tukajšnji bli žini trideset Nemcev. Aretirali so jih zato, ker so javne aeitiral! proti prisilni vojaški službi. Washington, D. ('., 27. avgusta. Državni tajnik Lanxinjr ima baje rokah neovrgljive dokaze, da jt nameravala Nemčija po porazu Antrlije in Francije napasti tudi Združene države. Kje j»* dobil te dokaze, ni hotel povedati. Najbrže mu jih je dal na razpolago bivši ameriški poslanik v Nemčiji, James Gerald. Franeija. 26. avsrusta. — i hm M* »to mladih »lovan*kih proatovftljrev. ki *o ravnokar pri-a?j iz Amerike, ata dane« sprejela general I%ude in admiral Alle^ (PMnp Boji ob Soči, Lahi zmagujejo severno od Gotice. Velika bitka za Banjšico. — Avstrijci se umikajo. Francosko bojišče, Francozi zmagujejo pri Verdunu. Tudi Angleži naprednjej. — Boji severno od St. Quentina. Pariz, Franeija. 26. avgusta. — Danes je general Petain z veliko silz opet vdaril na Nemee pri Verdunu. Pri napadu na vzhodnem brea:u Mozele so Franeozi na poltietje milje dol tri fronti zavzeli dve tretjini ozemlja ter zasedli sozda Fosse,s in Keaumont in so prišli blizu vasi Beaumont. Tradno poročilo tudi poroča o vročih bojih okoli hriba št. 304. Nemei so pri gozdu Wavrilee vprizorili hud protinapad, ki pa je bi! odbit. Franeozi so vjeli veliko število Nemeev, katerih pa še niso prešteli. A ko Nemei t rdijo, da so prost o-voljo izpraznili postojanke na svoji fronti na Le Mort Home. vedo-ma trosijo laž. kar se razvidi iz dnevnega povelja, katerega so našii pri nekem vjetem nemškem vojaku in katerega je podpisal general Dietrich 17. avgusta. — Povelje se glasi: "Napad se pri- Srbiji. Osvobojeno prebivalstv Bolgarska hoče osvajati. Bolgarija zahteva aneksije. — Radoslavov pravi, da se bo napravilu velika federacija 9-sdnje EvL-op«. Kodanj, Dansko. 27. avgusta. — V nekem hudimpeštanskem listu objvlja razgovor z bolgarskin. ministrskim predsednikom Rado sla vovom. ki je rekel, da se bodo od stran1 Bolgarije vršile aneksijnI v velikem obsegu. Radoslavov je1 tudi izjavil, da se bo vstanovila ve'ika državna federacija Srednji Evrope. Vsaka eentralna država ho \ svojem imenu odgovorila na pa pe/.ev mirovni poziv in bo pojasnt la svoje stališče. Tndi Turčija h-razložila svoje stališče, katero bo do odobravale njene zaveznice. Radoslavov je rekel, da bo Bol garska zahtevala Maeedonijo. Do brudžo in egejsko obrežje, kajt' po njegovem mnenju je to podlaga za pravično rešitev halkan^kt-ga problema. Po njegovi izjavi ^ Bolgari osvobodili svoje brate \ Kavali. Drami in -Seresu. v srbsk Maeedoniji in ob Mora vi v severn Prepoved izvoza. NOBENE STVARI, KATERO POTREBUJEJO ZDRU ŽENE DRŽAVE, SE NE SME EKSPORTIRATI. — NOVA KONTROLNA OBLAST. — NEVTRALNE DR ŽAVE V EVROPI NE BODO DOBILE NIČESAR — TO NI PREPOVED, PAČ PA SAMO KONTROLA IZ VOZA. -000- Bim, Italija. 27. avgusta. — Se verno od Gorice se bitka za Banjšico nadaljuje z vso silo. Avstrije« se trdovratno upirajo in poskušajo zavstaviti laško prodiranje proti vzhodni strani planote. Laške čete so temu odporu kos in s<. ga na več krajih premagali. Alpinske čete so se posebno ska-zale na Monte Tonale in Monte Pasubio.' Lahi so vjeli v včerajšnih bojih več kot 500 Avstrijcev. Laška letala so širila razdejanje v notra njosti avstrijske črte in so povečali nered, ki ie nastal zaradi u-mikanja. London, Anglija, 27. avgusta. — Iz Amsterdama se poroča, da Avstrijci zaniknjejpo. da bi se bile njihove čete, ki se borijo severno od Goriee, umaknile. K padcu Svete Gore. Zavsetje Svete Gore ne pornc-nja še ničesar. In veselje, ki ga je vzbudila ta zmaga, če se jo more nazvati tako, je očividen dokaz, v kaki zaslepljenosti in kakem praznoverju drže italjansko javnost. Na daljuem prodiranju Italjano> proti Trstu, Istri in Dalmaciji se stavijo na pot ovire, ki jih Italija s svojimi vojaškimi in ekonomskimi silami nikdar ne bo mogla pre* magati. Vse lepo pobarvane izjave »o torej brez vsake dejanske veljave vapričo pozitivnega dejstva, da bi morala imeti Italija za nadaljno vojevanje v obsegu koi ga hoče rprizoriti. na razpolago najmanj pet miljonov mož ter ves drugačen tehnični materjal kot ga ima v resnici. Predno se bodo polastili Lahi Primorja. bo najmaij že deset na-daljnifa italjanskih ofenziv. Vsa lažnjivost in potvarjanje resnice pa se kaže najbolj v dejstvu, da izjavljajo Sveto Goro za italjansko posest, d očim je vsakemu človeku gnano, da stanujejo v okolici čakuje vsak trenutek. Divizija st mora zanašati na svojo lastne moč. I pa m, da bo zadostovala, ad premaga sovražnika.* V nekem dru gem povelju se tudi označuje hrib št. 304 "ključ eele za pa d ne fronte*. London, Anglija, 26. avgusta Severno od St. Quentina so An gleži na miljo dolgi fronti napredovali za pol milje. Vjeli so 136 Nemeev. Pod zaščito hudega artilerijske ga ognja so Nemci naskočili an gleške postojanke ob cesti Ypres] Meniti. Spočetka so dosegli nekaj uspeha, s protinapadom pa so bili zopet prepodeni. Boji se vrše tudi južno od St j -Ju lien. Zaradi viharnega vremena je j bilo le malo zračnih bojev. Pari*. Francija, 27. avgusta. —' Nemei so včeraj ob Aisni in pri Verdunu vprizorili hude napade Francosko uradno poročilo naznanja. da so bili vsi ti napadi odbiti. Franczi so obdržali vse svoje postojanke. Vjeli so več kot llOu Nemeev. Severno od Vaux-les-Palame4x sta bila dva nemška napada odbita. Nemška artilerija je bombardirala Commerey, kjer je bil ubit en deček, ranjene pa so bile tri civilne osebe. 25. in 26. avgusta so francoski letalci izstrelili tri nemške aeroplane. Štirje pa so se morali spustiti na zemljo za nemško črto ker so bili 'poškodovani. Zelo hudi artilerijski boji so bili na levem bregu Aisne,* posebno pa ob hribu št. 304. London, Anglija. 27. avgusta. — Sinočno angleško poročilo pravi, da so dosegli včeraj Angleži zadovoljive uspehe vzhodno in jugovzhodno od Langenmarck, severno od Y presa. Z velikim uspehom so tudi včeraj navalili na nemške za-kope blizu Ostaverne, južno od Vpresa. Letalci so bombardirali nemške baterije, transport in infanterij-ske čete. Izstrelili so štiri nemška letala. Angleži pa pogrešajo dve letali. Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Nemški vojni urad poroča, da so se angleški napadi severno od Vpresa izjalovili, ravno tako tudi severozapadno od Lensa ■ nekoliko uspeha pa so imeli Angleži severno od St. Quentina. Zahodno od Lensa se je ponesrečil hud angleški napad. Popoldne pa se je pričelo hudo artilerijsko streljanje severno od mesta. želi zveze z Bolgaisko. Dodal j. še, da ni potreba izgubljati besed zaradi Dobrudže. katero so iztrga li btdgaski sinovi iz rok inogočio Rusije. Centralne države, je izjavil Ra doslavov, so zmagovalke In 0re> dvoma se bodo pozneje združile \ mogočno državno federacijo Sred nje Evrope. Zavezniki se bodo ke sali, ako ne sprejmejo mirovne po nudbe in bo prišel čas. ko bode. iskali posredovalca. Grška. Grška monarhija na poskušnji. — Venizelos pravi, da še ni čas za re publiko. — Kralj naj ostane. Washington, D. C.. 27. avgusta. — Predsednik Wilson je danes zvečer v posebni proklamaciji določil. katere surovine, blago in druge potrebščine se smejo eksj>oi-urati iz Združenih držav oziroma iz njihovih kolonij. Nikdar ni še noben narod, ki se je nahajal, oziroma« ki so nahaja v vojni, storil tako odločilnega koraka. V proklamaciji je predsednik Wilson jasno povedal, 'la ne namerava preprečiti izvoza, ampak da hoče samo strogo kontrolirati ves izvoz. V proklamaciji j<> prepovedano izvažati blago v nevtralne dežele, razen tega pa vsebuje proklamacija tudi natančne določbe, kaj se sme izvažati v zavezniške države in kaj ne. Predsednik Wilson ho v prvi vrsti skrbel zato. da ne dobi sovražnik niti mrvii-e ameriškega blaga. Vse tozadevne določbe bodo stopile dne :>0. avgusta veljavo. Ničesar se ne sme uvažati v Albanijo. Avstroogrsko, Belgijo (v one dele. katere so Nemci zasedli), v Nemčijo, v Dansko, v Bolgarsko, (irsko. Liechtenstein, Luxemburg. Nizozemsko. Norveško. Švedsko. Švico ali v Tur-čijo. Samoposebi je umevno, da se ne sme tudi v kolonije teh dežela ničesar izvažati. Glede ostalih bojujočih se držav v Evropi (razven Avstrije in Nemčije) je določena za izvoz najstrožja kontrola. Predsednik Wilson sam pravi, da noče izvoza prepovedati. pač pa da želi uvesti strogo kontrolo. Predsednik vstraja na stališču, da se ne sme sovražni-ku niti direktno, niti indirektno jnunagati. Nemci so bombardirali bolnišnice, i Ruski vojaki so poginuli v veli- Paris, Fram-ija. 26. avsrusta. _ kanskfin številu, ker st* niso mo< Ena izme»1 francoskih bolnišnic zal-1' abranili napadajoeega sovraž- Rusi se drže. London, Anglija, 26. avgusta. — Na ruskem bojišču so se vršili samo artilerijski boji. Blizu Vladi-mira-Volittskejra so Avstrijci napadli Ruse severno od Šelova, pa so bili odbiti. Na ramunski fronti so Avstrijci in Nemci naskočili rusko-romun-ske postojanke ob Seretu in so zs- Atene, Grško, 27. avgusta. — M Boussios je povzročil v zbornici viliar. ker je izjavil, da se Kon štanrin ni nikdar odpovedal pre stoki, kajti njegova odpoved še nr bila predložena zbornici. Člani ve čine so bili zelo razburjeni vsled Baussiosovega govora in Venize losa je sialo mnogo truda, da ga je obvaroval dejanskega napada. Nato se je razpravljalo o možnosti grške republike. Venizelos je izjav:«, da kabinet misli, da za to še ni prišel pravi čas; pravi pr. da s«' mora monarhija postaviti na drugo poskušajo. O republiki je prvi pričel govoriti Jurij Canfataris. načelnik grško delegacije v Ameriki. Na Cao-fanarisa je napravilo globok utis. kar je videl v republikanskem vstroju v Ameriki. Svoj govor je končal s pozivom, da poslanci delujejo na to. da se vpelje v Grški republika. Venizelos je takoj izjavil, da fanfanarisova izjava ne zastopa vladnih nazorov. Rekel je tudi. da je večkrat povedal prejšnjemu kralju Konstantinu, da se narodi sveta bližajo ideji, da se opustijo kraljestva in cesarstva in da j* samo od sedanjih kraljev in cesarjev odvisno, ali bodo pospešili ali pa od godil i neizogibno izpremem bo. Konštantinova politika pa je bila taka, da bi lahko zadala mo narhiji smrtni udarec, zato tudi nekateri Grki, ki so prej zagovarjali monarhijo, zahtevajo sedaj vsled nesrečne Konštantinove politike, da se monarhija odpravi in vpelje republika. Slednjič je Venizelos izrazil u-panje. da se bo monarhija v bližnji bodočnosti pokazala, ako je na mestu in da bo prihodnji nerodni zbor v stanu glasovati za nadaljevanje sistema demokracije pod vodstvom kralja. Ka rdinal j« izgnan is Lizbona. Portugalsko, 25. srgu-sta. — Portugalska vlsda je dala lizbonskemu patriarhu, kardinala Antonu Mendes Bello pet dni ča sa. da zapusti glavno mesto. Vlad- Verdunom. na katero so Nemci me tali prejšnji reden bombe. >e nahaja v Vadelaineourt. Požar, katera ga so povzročile bombe, se .te z ve liko naglico razširil čez celo po slopje. Plamen se je b " * no videl kot pa veliki križ. ki je bil naslikan na strehi bolnišnii-e Di "uga bomba ie zadela paviljon, v katerem so zdravniki ravno bih pri operaciji. Zdravniki in bolniške strežnice so morale zapustiti poslopje. Ob istem času je nek dni£r nemški letalec bombardiral bolnišnica v Chateau Mont Ha iron s. Bomba je zadela stražnico, kjer se je nahajalo mnogo ranjencev; eden med njimi je bil ubit. Ranjeni vojaki so bili istega večera tudi ubiti v Belrupt. Da so Nemci bombardirali bolnišnice po izdelanem načrtu, se razvidi iz fotografije, katero so našli na Le Mort Ilome in ki predstavlja bolnišnico v Vadelaineourt; na fotografiji se jasno vidi veliki križ na strehi. Suhomlinov pred sodiščem. Petrograd, Rusija, 26. avgusta General JanuŠevič. ki je bil svoj čas šef ruskega generalnega št a ba. je danes nastopil kot priča proti prejšnjemu vojnemu mini- nika. Nekaterim se pa je tudi posrečilo zbežati v notranjost dežele. Ko so Nemci izvedeli, da so Ku-si brez municije., so spravili svojo ar.'ilerijo blizu ruskih vrst. bombardirali so od blizu, kar je povzročilo \ ruskih vrstah strašno zmešnjavo. Suhomlinov jwj je v svojem zagovoru rekel, da so se Nemei nrlpr;:vljali na vojno 40 let. Rusi pa v tem Času skoro nič. Eksplozija v Petrog'/adu. Pet-ograd, Rusija, 26. avgusta. V jugovzodnem delu mesta je na-stla v neki munieijski tovarni raz-strelba, vsled katere so pogorele tri tovarne. 120 oseb ie bilo ubitih oziroma ran jenih. KOTEDAR za leto 1918. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja pre^ejralu vse dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da ga boste pravočasno dobili. stru generalu Suhomlinovu in nje- ga naročite že sedaj. Najboljši do-govi ženi. ki sta obdolžena veleiz-j k,iz. kako veliko je povprašanje daje. General Janusevič je popisai1 po našem KoeJdarju, je to. da smo žalostno sliko ruske armade, ki je, morali že dve leti izdati po dve iz-naenkrat bila brez municije in Maji. Ker bomo letos izdali le o- pušk. . mejeno število Koledarja, se na Na sto in sto prošenj je vedno, polnejše naročbe ne bomo mogli prihajalo h generalu Suhomlinovu j veliko ozirati, za munieijo, pa vedno je odgovar- Naročajte ga pri: jal s teh. da je obljubil pomoč, ka- ■ Slovenic Publishing Co., tere pa nikdar ni bilo._' 82 Cortland St., New York City. Pošiljateljem denarja. K- Off -i Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za iz-« plačila ▼ Avstriji, Ogrski in Nemčiji Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujet« nikom in dragim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, Id m medeni po laiki armadi m Kadar pošljete denar, priloiite tudi dopisnico aH pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. rfr____„ __ (Slovenian Dafly.) |» g~ cr- owned and published by the •— SLOVENIC PUBCISIING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSEB, President.__LOUTH BENEDIK, Treasurer. 1*1ace of Business of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. Na celo leto relja list ca Ameriko in Canodo....................$3 50 Za pol leta........................................2.00 '/m tVtrt leta ....................................1.00 Za celo leto xa mesto New York $5.00 Za Inozemstvo za celo leto ...... 6.00 "GLAS ^J O ^^ AT Hrvatov niti ne vprašali, kakšno vladno obliko si žele. • i Srbi so žrtvovali vse, docim so se borili Slovenci in Hrvati pod avstrijskim orlom. Ta prepotenea je označevala vse uvodne članke Cle-velandske Amerike. Veliki preobrat, ki se je izvršil zadnji čas in pri katerem se na naravnost podel način izrablja izjavo predsednika Wilsona, je le v dokaz, kako meglena in vijuga-™ > <=ela politična sm^er in celo delovanje tega "would „ .---------------.... — be" ameriškega slovenskega političnega lista. O ostalih napadih se bomo pomenili ob prvi ugodni priliki. "<;Las NAHODA" Izhaja vsak dnn izvzemSi nedelj in praznikov. -GLAS N A ž O D A" t / J tof ("Voice of the People") Iasned every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.50. _ Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Tri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejgnje bivališče _puma nI, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" Cortlandt St., New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. Malo odgovora. -ooo- Amerikanci v ognju. Morska bitka pri Fayal. To je povest o boju na življenje ia smrt, ki ga je izvojevala neka ameriška plenilna ladja proti devetim angleškim. bojnim ladjam. Vsled tega je vredna, da se jo Čuje. Vojna proti Amgliji leta 1812. se je nahajala na svojem žalostnem viišku. Skoro povsod na kop nem so doživljale nase čete poraz. Angleži so se ravno polastili na šega glavnega mesta Washingto-na ter ga oplenili. Na morju pa je bila stvar nekoiako drugačna, kajti ta mso zadale par naših najmočnejših udarcev neredine boj n triad je, imenovane "Privateers" to je pleoilne ladje. Te privatne iadje pa so žele le malo slave, katero se je dovoljevalo rednim bojnim ladjam, dasiravno je bil njih riziko neizmerno večja. Taka plenilna ladja je bila mala in hitra brigantina "General Armstrong kateri je poveljeval Samuel Chester Read. Na krovu V splošnem nam se žili skoro neprimerno prerekati >e z liruplivnimi listi, ki so predmet splošnega zasmeho-vanja celi slovenski ameriški javnosti. Kljub temu pa je treba s par besedami odgovoriti na naravnost smešne in neumne zafrkacije ljudi, ki so jo glede svoje diplomatske in politične dalekt,vidnosti tako polomili, kot je sploh ni polomil še noben slovenski list v Ameriki. * <'levelandski matador ji in prvoboritelji za "bodočo je imeJa Sest dwetfuntovskih to-Jugoslavijo'\ izjavljajo, da se nas je polotilo neko notranji* maščevalno zadovoljstvo, dasiravno je težko razumeti, kaj gospoda razume pod tem izrazom. Da je mera abotnosti polna, so se takoj ti gospodje, ivi nimajo nikakih dejanskih in stvarnih argumentov na razpolago, lotili povsem neprizadetega in spoštovanja vrednega človeka, ki je slučajno izdal neke brošure, ka-teriii gospodje v (levelandu niso pravočasno porabili v — svojo korist. Kako slabo je z njihovo lastno stvarjo je razvidno že Iz tega dejstva samega. < lovek, kateremu zmanjka dejanskih dokazov in argumentov, se loti osebnosti, in v tem oziru naj se prisodi elevelandskeinu svetovnemu listu prvenstvo. < e že ravno hoče spravljati osebne zadeve v stik s splošnimi vprašanji javnega življenja, potem bi vprašali, s kakim denarjem je bila vstvarjena "CL Amerika". To pa navajemo le v odgovor na naravnost podle in-Mnuaeije od onih, ki so svojo moralo že zdavnaj vrgl^ preko plota ter očitajo nevednost in potvarjanje dejstev tistim, ki jih posekajo lahko pri najmanjši besedi in z ozi-rom na vsako vprašanje javnega življenja. • Ljudje, ki so k kazali vso svojo nezmožnost in svoje naravnost otročje vedenje glede velikih vprašanj, nam o-eitajo — pomanjkanje duševnega materjala in sušo v možganih. Kako je v tem oziru, je znano vsakem, ki je tekom za-lijih let vojne zasledoval pisanje našega lista. Kdor je čital članke v našem listu, ve. da smo se vedno borili proti pretiravanju, potvarjanju resnice ter proti vsakemu idealističnemu vzbujanju nad, o katerih smo bili prepričani, da se ne bodo vresničile, ali vsaj ne tako kot bi si jih človek želel. S tem pa smo vršili važno časnikarsko nalogo, da o-hranimo svoj narod trezno mislec in vpoštevajoe vsa dejstva javnega življenja in političnega razvoja. Amerika je zadnji izmed vseli krajev na svetu, kjer bi lahko pitali ljudi z meglenimi fantazijami in nadaini o izpolnjen ju vseh idealov. • Naša ]x>litika je bila vedno, da informiramo narod o vseh dejanskih dogodkih ter mu določimo pravec glede javnega življenja in politike, ki jo je treba zasledovati. Wl. A.?' pa nam očita, da slepimo svoje ljudi in da bo nekaj naših misli gotovo obviselo pri Slovencih, da niso glasna rodove i sposobni ali zmožni za kako drugo delo kot za blatenje in psovanje ter da se se motili v tem, da niso delali za sporazum in stmenje sil v skupno delo. Z ljudmi, ki so tako politični otroeaji kot se zbirajo krog "C. A.", je vsako skupno delo od prvega početka izključeno. Svojo velikansko retirado s stališča jugoslovanske srbske kraljevine pa utemeljuje učeni člankar s tem, da se je varal glede namenov in ciljev Jugosl. Odbora. Ti nameni in cilji Jugoslovanskega Odbora, ki je sedaj j »ostal predmet razočaranja pri elevelandskih politikih, so nam bili znani in očiti takoj po prvem jugoslovanskem zborovanju v Chicagu. V tem oziru se nismo varali niti za las. Mi ne moremo pomagati, če je Clevelandska Amerika izprevidela šele sedaj to, kar je bilo znano nam že pred dvemi leti. Izgovor pa je dober in tudi če ga prinese — pes na po>v tea* velik top, imenom "Long Tom". Posadka pa je štela 90 mož. Dočim so plenili Angleži po Washington!! v avgustu 1814, se je zmuznila brigantina "General Armstrong" iz newyorskega pristanišča in skozi angleško blokad-no brodovje. Odplula pa je v smeri proti Azorom. Dne 26. septembra je prispela v pristanišče Faval, dja spravi na krov pitno vodo. Faval je bil portugalski o-tok v skupini Al'.orov in pristani šee je biio vsded tega nevtralno. Glasom mednarodnega prava j? bil tukaj "General Armstrong" varen pred vsakim natpadom. Vsled tega ni bil kapitan Reid prav nič vznemirjen, ko je par ur po njegovem prihodu prip-lula v pristanišče angleška bojna ladja "Carnation" ter se zasidrala v neposredni bližini "General Armstronga". Malo časa. pozneje sta dospeli na iiee mesta .še dve angleški bojni ladji, d oči m je zunaj zaliva prežalo še šest nadaljnih (angleških bojnih ladij, Reid je zapazil odločna znamenja dejanskih priprav na krovih teh blizu ležečih angleških ladij in pozneje je prišlo poročilo potoni ameriškega konzula v Fayal, da je sklenil Jjlovd, koanodor angleškega brodo v ja7 kršiti postave nevtralnosti ter se polastiti ameriškega privateerja. Portugalski uradniki so sicer odločno protestirali proti temu nasilju, a angleški poveljnik se ni brigal zanje. Reid je skušal v večerni temi umakniti se nekoliko angleške iborjne ladje "Carnation' ter priti pod okrilje topov portugalske obrežne baterije. "Carnation" pa je takoj skušal zastaviti pot umikanja in v istem času se je odposlalo z angleških bojnih ladij štiri velike čolne, napolnjene z oboroženimi možmi, ki naj bi promagtali ter zavzeli brigan-tino "General Armstrong". V onem času pa je prišlo na lice mesta še nadaljnih štirinajst pa so metali kanonske kroglje preko krova in v čolne, da jih s tem potope. Koneeno. po boju, ki je trajal celih 45 minut, se j? odbilo napad in krov brigantine ter morje v bližini je bilo pokrite z mrtveci. Svoje strašno delo pa so pričeli opra vi jati morski volkova, katerih je mrgolelo v zalivu. Anglež; so priznali, da so izgubili ns ubitih in ranjenih celih 250 mož, vendar pa se domneva, da je bilo število večje. "General Armstrong" pa je imel dva ubita in sedem ranjenih. V jutranji zori je otvorila angleška bojna ladja "Carnation" močan ogenj na ameriško hrigan-tino. Reid je te pozdrave vrnil in angleška bojna ladja, se je morala umakniti, razbita in brez pomoči. Takrat pa je navalilo na brigan-tino eelo angleško brodovje. Reid se je boril,, dokler se je mogol, nato pa aa-žgal svojo ladjo ter od-veslal s svojimi možmi na kopno. .. Angleži so odposlali četo. da ujame posadko brigantine. Reid pa je našel zavetja v nekem samostanu- ga zabarikadiral, dvignil ameriško zastavo ter se pripravil na smrtno borbo. Angleži pa niso izvedli napada, se vrnili na svoje ladje ter odjadrali. Dežela Cholm in nje zgodovina. Dežela Cholm z istoimenskim mestom je i grada v sedanji vojni precej važno ulogo in vsled tega bo gotovo marsikoga zanimalo izvedeti nekaj podrobnosti glede tega kraja njega zgodovine. Cholm je glavno mesto guber-nije istega intena ter leži nekaj milj zapadno od reke Bug. Prebivalcev šteje 20,000, in sicer povečini Zidov; mtinjšino pa tvorijo 1'krajinci, Poljaki in Rusi. Ime mesta, ki spada med najbolj starodavna mesta Ukrajine, pomeni v maloruskem jeziku toliko kot slovenski izratz "holm", grič. — Krog leta 1245 je dvignil takratni ukrajinski knez Danilo Cholm svoje glavno mesto ter ga napravil središčem trgovine in kulture. V ta namen je poklical Danilo v Čolni nemške naseljence, katerim je da1 ažne privilegije. Ustanovil je v ^ aolmu tudi ukrajinsko, grškokatoiiško škofijo, ki obstaja še do danes, dasiravno je bila leta 1875 naselnim potom iz-premenjena v rusko pravoslavno. Sijaj mesta Cholm pa je trajal le do smrti njega pokrovitelja, kneza Danila, ki je bil vladar skoro vseh ukrajinskih dežel od Vepra vstran odi i'1 kana na zapadu pa preko Dnepra na iztoku. Kneza Danila je leta 1255 papiški delegat Opi-so kronal ukrajinskim kraljem in ta uspešni ter dobri vladar je umrl leta 1264. potem ko je še doživel strašno opustošenje svojega kraljestva in razdejanje mesta od strani Tartarjev. Njegov sin Leon I. je prestavil rezkienčno mesto v ugodnejše le- stalo v Golm deželi bramk" tamoš-njih Ukrajincev, so na drugi strani izrabili PoJjaki v svoje narodne svrhe. Nekako 200,000 gr-ško-katoliških Ukrajincev je namreč prestopilo k rimsko-katoliške-mu obredu, da ne postanejo pravoslavni, kar pa je dovedlo do poloaiizacije teh Ukrajincev in to radi poljsko-marodnega enačaja rimske cerkve *v ukrajinskih deželah. Kljub vsem neprilikam pa je ostala dežela Cholm v svojem bistvu ukrajinska in število ukrajinskega naroda na levem bregu reke Ruga znaša nekako pol milj on a duš. Ta narod stanuje v glavnem guberniji Cholm ter v o-zenilju med Siedlcem in Dorohi-činom ob Bo^gu. Zapadna meja gubemije Cholm — črta Bil garaj. Scebrezin, Za-mostje. Krasnostav — tvori tudi zapadno mejo Ukrajine, ki sega nato severno od Pluga do Nareva in natt* ob Narevu navzgor in navzdol proti jugoiztoku. Meata te-| ga ozemlja — Bil gora j, Tamogo-rod. Sčebrezin, Tomažev. Bilok in Dorohičitn — so povečini naseljena z Židi ter s poljskimi in ukrajinskimi manjšinami, dasiravno je najti tudi mesta, v katerih se niahajajo Ukrajinci v večini. Deželno prehivalstvo pa je povsod izključno ukrajinsko. Najti je tudi nemške kolonije iz davnega časa ter znašajo Nemci v Cholm okraju 14 odstotkov prebivalstva. Do leta 1913 je spadala Cohlm dežela k lublinski guberniji ter bila podrejena generalnemu govern erju v Varšavi. Pozneje pa se jo je iirločilo iz obeh ter pridelilo kijevski gu-berniji. Končno pa je treba še pripomniti. da je pripadala Cholm dežela s svojim ozemljem do Buga v času med prvo in zadnjo delitvijo Poljske Avstriji kot del prejšnjega kraljestva Galicija-Lado-merija. POTROSITE EN PENI VSAK DAN IN VAS ZASLUŽEK BO PODVOJEN. Tu v Ameriki se plača ničesar onim, ki ne morejo delati težkega dela. Vsakdo lahko opravlja najtežje delo igraje, ako ima potrebno moč za to- Dobro moč in zaslužili bodete večjo svoto Pijte zjutraj in zvečer V INIRON ZDRAVILNO VINO Viniron vsebuje železo in ta je Čjnitelj svež* krvi. \m!ron vs"l)UJe železo in ta krepi živce. Viniron vsebuje železo in ta popravi sistem Vmiron spremeni slabe, bolne, nervozne delavce in delavke v zdrave in zadovoljne može in žene. Ena steklenica je .$1.00, tri steklenice «2.80. Šest steklenic poštnine prost? *5 00 CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E CLEVELAND OHIO ■iMnnminumiHH w—— Protiameriška propaganda v Mehiki. Prijatelji Nemčije vodijo v mehiških listih propagando proti Združenim državtann, a njih napori so ostali brezuspešni, vsaj kolikor se tiče boljše izobraženih vplivnih slojev prebivalstva. Dosti povoda je za domnevanje, da ni imela propaganda nikakega učinka na može. ki so odlični v javnem življenju, ali na visoke častnike v armadi. Gotovo pa je, da je izvedla nemška propaganda preeejšen vpliv na neizobražene .Mehikance. Prav posebne napore se je vpri-zorilo, da se vpliva na dijake vseučilišč in Tehničnih sol v glavnem mestu in v okolici ter tudi na mlade častnike v armadi. Nemci so napeli vse side, da razširijo ter utrdijo mnenje, da so zavezniki v velikanski zadregi za ljudi, la-dije in denar ter da je zagotovljena konečna zmaga centralnih zaveznikov. Nemško javno delavnost se je nemških bojnih ladij ter velikcf-l. . -i i , . J x "K*' zatiranih Indnaneev i , število drugih fantastičnih i>o-La„u , u* r^il 10 tlnrinH v Venezueli se postavlja še vi i - i . Uedaj s staro cerkviio v k-ir*>>M blede« vodstvu m vzgledu '-La'nridi^.1 - J ... n t I'riuijjai oce su/enisTA*-! t- noenimL-kJt-" VeliKf> drUgih P°- nki" - V Vrnil v v'. poldanskih Nov la stoj, navi-Loki starosti nazaj v S,ia jo dej popolnonna pod nemškim vpil -umrl v .Madridu, star d a Iv t voni .m nemško kontrolo. Med1 deset let njimi so "La Bolet in de la Guer-1 —-— ra". katerega ureja urednik me ! i šane nemške in n.ehišice krvi. S J PeT-o^d p " Pogradu. dalje sta lista "La Kendicion" in|V.T^T* • l"^"',MVRIW,a' "i, Cint..., " t i- ^ tro-raJska policija ki ic v Ull»erjo • rein listom na-, , * , - ' 1 J o.i ca.-»a revolucije, j.- za- r vlada ni hotela zvi- sprotujeta na popoldanskem po-' sta; kil, bJ li,. 4. t.11 v- • ... , . 1 i t,n kt' Ijn hI National . 1 usiil svoje trgovske posle. Znano je, da je razposlal Lubeek v pr. tekh m maju poslanice na vs<- nemške konzule po Mehiki, v katerih jih prosi, iai razširijo meti narodom vest, da so ljudske množice pri otvorjeiiju mehiškega kongresa navdiišeaio sprejele in pozdravile nemškega poslanika von Eekhardta, dočam se ameriškega posla-nika niti vpo-stevalo ni ali pa celo sovražno nastopilo proti njemu. Namška propagraiula j»a ni bila omejena edinole na glavno mesto Mehike. VprizorHo se je \elik< napore, da se vpliva na javno mnenje, tudi v Guadalajara, v Pueblo m v drugih večjih mestih. V kolikor pa je znano dusedaj ali se pa ceni od strani opazovalcev, so imeli nemški propagatorji pri tem kaj malo uspeha. V Gua-dalaraji so odgovorne (»blast i vsaj ob dveh piilikah prepo\etia le pro-nemška zborovanja. Nemška propaganda v Mehiki epub- vodilo r.a dva drug od drugega j in drugih južno-ameriškil ločena načina. Prvo strujo, ki jejlikah je najlepše izpričevalo, ki bila l)olj važna ter se oroča< ali r.a j m-pa sani oglasi. — Martin S-š-k. Iiox io, Leadvilh*. (V,lo. (28 :50—.s } Rojaki-v ujetništvu: Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov KAHOI.A h, LOVRKN < A H(H'i:VAK, doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem. za-četku vojne sta bila ujeta ter M a se nahajala nekje v rviskem ujetništvu. Prosim rojake v ruskem ujetništvu, č»* kateri ve za enega ali drugega, maj ■ i• 1 javi. za kar mu bom zelo hvaležna, ali j »a naj se sauna ja vita svoji sestri: Angela l^-vstik. J1806 West Madison, Lack-uood, Ohio. I*, s. America i 28 >0—S i Združene države s tem, da je po-žeči Lvov (Levov) in Cholm je natisnit članke iz ameriških li- padel na stališče p ro v i r.ei j al n e g i angleških čolnov, ki so bili v^d'mesta, ki pa je biio za takratne polni oboroženih mož. Ti čolni so razmere še dosti veliko. Kot se- n osti i 560 mož kn najtežjo artile-rao, katero so mogli čolni nositi dež ukrajinske škofije, ukrajinskih šol in bogoslovnega, zavoda repu. In v izgovor odpada od Jugoslovanskega Odbora navaja Clevelandska Amerika proklamaeijo predsednika Wilsona, ki pravi, da se ne sme nobenemu narodu vladati, «*6 narod sam ni postavil onega, ki naj mu vlada. Clevelandska Amerika je pred par tedni pisala sama, da so Hlovenci in Kapitani in posadka "'General je igralo mesto še skozi stoletja Armstronga." bi se lahko rešila zelo važuio ulogo kot branik ukra-na breg ter pustila brigantino jinstva proti Poljakom bi pozne kot pleui sovražniku. Možje pa so'je, po delitvi Poljske, kot branik bili tam, da se bore, ne pa da j ukrajinskega, grško - katoliškega beže. j veroizpovedanja proti Rusom in Tako je prišlo štirinajst čolnov ipravoslavju. Zadnji ukrajinski v bližino brigantine. Komaj p«' grško-katoliški škof v Cholmn so bili v razdalji stotih čevljev' Kuzemski, eden najbolj odlieniii od ' Armstronga7', ko je izprego ;Ukrajincev v sredini 19. stoletja, voril svi>jo besedo velik top Long je postal žrtev ruskega nasilja in Tom. čolni so bili razpršeni in leta 1875 mu je vzela ruska vlada deloima rafcbiti vsled ameriškega škofovsko čast ter ga izgnala iz rtrela, a so kljub temu prihajali (dežele. ŠkofoMsko stolico v Oiol-bližje. godili so se krog ^General mu pa se je nasedle z rusko-pra-Armstroniga ter bljuvali vanj vosla\nim škofom ki pričelo se je ogenj in posadka čolnov se je bo-'prisilno "izpreofornetrje" I^kra-rila kot "besna, da se polasti kro-1 jmcev k pravoslavj'u. Na tisoče va. Do>go je trajal iboj moža pro-j Ukrajincev je našlo takrat muče-ti možu. Reid sam je 8 svojim niško smrt ali v Sibiriji ali pa | mečem ubil voditelja napadalne' vsled k rogelj roških vojakov Vi i-. __1 ' D___ veseli, ee jih Srbi pozove- i*ate, ki se je mitev zgrudil pred!Ruska zasledovanj« gršk v bližini South Fork, Pa.. Wiiulber. Pa. in Johnstown. Pa. oh Pennsylvania železnici, v lepem mestu IJanfair, Pa. Naši majnarji zaslutijo od $G0 do #100 v dveh tednih. Pri nas je stalno delo. — Odprte svetilke. — "šaft" maj na. — Premo? je visok od 42 do 4.1 iueev. — Brez Skrlja. Dobre hiše. — Stanarina $6.50 do $7.50. — VrtovL — NajboljSe Sole v deželi. — ŠtirS cerkve. — Zabavišča. Mi vam hočemo dati dobro delo. — Pridite takoj osebno, ali pa pišite xa informacije snperiintendentu m problem. Neki farmer v Indiani je kupil 2,400 bušljev pšeni-ee od svojega soseda: S to pšenico hoče pitati prašiče, kajti vspričo dveh dolarjev za bušelj pšenice ter dvajsetih centov za funt svinjskega mesa se lahko napravi več denarja stem, da se prodaja pšenico v obliki prašičev kot pa v obliki surovega zrna. — Govori se, da bo nakupila vlada celi pridelek pšeHice leta 1918 za ceno $2.00 pro bušelj. Treba je nekaj nad štiri funte pšenice, da se napravi en funt svinjine. Prašiče pa se prodaja po dvajset centov funt. Kazen tega pa daje tako uporabljana pšenica farmer-ju še gnojila, katerih ne dobi, če proda pšenico mlinarju Boljše je torej dobiti dvajset centov za nekaj nad štiri funte pšenice kot pa dobiti 14 ali 15 za isto količino. To je vzrok, zakaj se izpreminja pšenico v — svinjino. To je čisto priprosta in kratka ilustracija težkoč, v katere bomo zabredli, ko bomo pričeli določati cene. Če določite ceno kakega predmeta, morate določiti tudi ceno njega nadomestil ter ono derivatov tega predmeta. Mr. Hoover bo izpostavljen dvema vrstama pritiska: pritisku od strani farmerjev, da dosežejo visoke cene ter pritisku od strani delavskih voditeljev, da se plača farmer jem nizke cene. ' Farmerju sta zagotovljena $2.00 pro bušelj za pšenico bodočega leta. Zagotovljenega pa nima ničesar drugega. Priprosto je dokazati, da je cena $2.00 za bušelj premajhna, četudi ostane cena svinjine ista kot je danes. Mi hočemo uporabiti pšenico v obliki moke, ne pa v obliki svinjine, ki vsebuje polovico vode ter ni tako re-• lilna kot pa je kruh iz pšenične moke. To pretvorjenje pšenice v svinjino uničuje najboljše izmed vseh človeških živil. V pšenici, katero požro pras-ci, je osemkrat več redilne vrednosti kot pa jo je v svinjini, ki nastane iz tega. Skoro nemogoče si je misliti bolj nelogično postopanje kot bi bilo dovolenje, da se te praktike še nadalje razširijo. Kljub temu pa se širijo. Neki farmerski list pri občuje vsaki teden pretvorilne tabele, ki kažejo natančno razmerje v funtih pšenice do funtov svinjine in na podlagi teh se opozarja na dobiček, katerega je lahko deležen farmer, če pita svoje prasce s pšenico. Mr. Hoover se je nahajal v zelo težavni poziciji. Na eni strani leži politična moč farmerja, kojega interesi so identični z visokimi cenami, katere dobi za svoje produkte. Na drugi strani pa je človek v mestu, konsument, po • sebno pa organizirani delavec neizmerno interesiran pri nizkih cenah za kruli, kajti pšenica je najboljše in najcenejše izmed vseh živil. Gompers pa opozarja Washington da se po celi deželi zahteva nižje cene za živila. Angleška vlada se ima pečati v svojih mestih z istim problemom. Tudi ona je interesirana pri tem, da nakupi na naših tržiščih pšenico za najnižjo mogočo ceno. Izkušnje v Nemčiji v prvih časih vojne kažejo nevarnost, ki se lahko porodi iz najbolj znanstvenega določen j a een. Profesor Clapp popisuje položaj, ki ie nastal, na sledeči način: — V pričetku vojne je bilo v Nemčiji nekako 25,000. 000 prašičev. Ko je bil uvoz krme odrezan, je skušal farmer ohraniti svoje prašiče pri življenju stem, da jih je pital z žitom in krompirjem. Vspričo določenih maksimalni! cen za zrna, krompir in meso, se je izplačalo farmerja izpremeniti žito in krompir v svinjino predno je vrgel svoje blago na trg. Do konca februarja so požrli prašiči večino ovsa v Nemčiji in tudi velik del pridelka v krompirju. Nemčija je morala ubiti nekako 10,000,000 svojih prašičev, zapleniti in porazdeliti svoja žita in celo s pomočjo teh drastičnih odredb se je komaj prerinila skozi prvo leto vojne. Mašinerija določanja cen je zelo nevarno orodje. V zadevi cen za žita je najboljše, da se dovoli faimer ju za čas vojne cene, ki bodo ne le zadostovala v plačilo njegovih proizvajalnih stroškov, temveč ki mu" bodo tudi omogočile staviti opet v zemljo elemente rodov itosti, katere se je vzelo iz nje v preteklih letih. Skozi celo desetletje niso namreč bile cene za pridelke zadostne, da bi se lahko preprečilo rastoče poslabšanje zemlje, kajti farmer si ni mogel nabaviti potrebnih gnojil. Poljedelstvu bo tekom bodočega leta dodeljena fežka in velika naloga. V vseh deželah sveta je zavladalo pomanjkanje delavcev na poljih. Z njimi se je napolnilo armade in munieijske tovarne. Nikjer pa ni treba tako dolge dobe izurjenja kot ravno na farmi. V veliko večji meri kot v mestih je odvisna produkcija od težkega telesnega dela v zvezi s posebnim iztirjen jem, ki si ga je mogoče pridobiti le v teku let. Produkcija živil pa ni nadalje vprašanje mesecev. Celo v enem letu se ne more veliko izpremeniti procesa ]x>ljedelstva kajti izmenjava pridelkov in počasni razvoj živali ustvarjata krog od treh do petih let. Z usode|>olno naglico pa je ustavila vojna poljedelsko produkcijo in ta vojna se ho končala s poljedelsko ) >od-produkcijo. Ker pa je ta vojna svetovna, je pričakovati tudi lakote, ki bo obsegala celi svet. Plače na farmah so še vedno veliko manjše kot one v mestih. Plačevati bo treba veliko večje cene, da ee pri-bavi delavce nazaj iz mesta na polje. Umetna gnojila stanejo neizmerno več kot so stala preje. Povečana cena jekla, iz katerega obstajajo plugi in drugi poljedelski stroji, je povzročila da so cene poljedelskih strojev poskočile od 40 do 100 odstotkov. Te vi^je cene pa 00 imele za posledico, da so f*rmer - pujejo le v slučaju skrajne potrebe. Poljedelski stroji pa so edino orodje, s katerim se lahko nadomesti ročno delo, katerega splošno primanjkuje. Stojimo torej pred situacijo, ki je neizmerno težavna. Mr. Hoover potrebuje podpore vseh domoljubnih mož. Politični razmisleki, da se ugodi farmer jem ter zagotovi njih glasove, politični razmisleki, da se zadovolji Gompersa in organizirano delavstvo ter prebivalstvo mest, — vsi ti razmisleki nimajo nikakega stika z zakoni kemije in zakoni rasti ter osnovnimi ekonomskimi silami, ki določajo poljedelsko produkcijo. Tukaj je problem, pri katerem potrebujemo v prvi vrsti izvedenca, ki je v stanu znanstveno analizirati živila, zakone produkcije in rasti ter one osnovnih ekonomskih sil. Potrebujemo živilske administracije, ki bo stala na trdnih tleh vsled svojega poznavanja 111 obvladanja naravnih zakonov. Do nikakega pozitivnega uspeha pa se ne bo prišlo s političnim prerekanjem, demagogijo ter izigravanjem interesov enega razreda proti onim drugih razredov. Hoover ima rešiti težaven problem in pri tem potrebuje in zasluži podpore vseh mislečih mož, ki so v stanu jx>ložiti na stran vsa vprašanja politike in osebnih interesov. -000- Iz starega kraja Imenovanja pri tržaškem držav-noželeroiškem ravnateljstvu. Naslov železniškega višjega komisarja je dobil dr. Kare! Steehi-na, za višjega divavnoželeziiiske-ga svetnika je imenovan dr. Robert Sauter pl. Riedeuegg, za dr-žavnoželezimkega svetnika Ev^. Wieiner; za stavbne višje komisarje «0 imenovani tiUilarni stavbeni višji komisarji: Ivan Narič, Emainuel Hlavaček. Rud. Weiss, Rudolf Kavčič, Rudolf Stoek-haminer in Jaromir Stoyka, vsi v Splitu, zadnji štirje extra sta-turn, Karel Danes v Omžu. Naslov nadzornika je dobil višji revident. Štefan Uoinbač in K. pl. Ciehini, naslov višjega revi-denta Artur Werner in Viktor Lot očki. Za nadzornika sta povišana višji revident Jakob Zadro in kontrolor Karel Zirkounig. Za višje reviderate so povišani: Julij Fleissig, Josip Sehaudv, Pr. Fritseh, Josip Šnnue, Fran Air k, Ivan Skarpii in Leopold Gartl-gruber. Iz seje kranjskega deželnega šol skega sveta. Provizorična učiteljica na mestni slovenski dekliški šoli v Ljub- eija odpojuagati nt-cnowrim razmeram, ki vladajo zadnje tedne in si prebivalstvo niti sea drag denar ine more preskrbeti najpotreb nejšo zelenjavo. Tobačna tovarna v Ljubljani je dala mestni atpixi-vizaeiji brtv-plačno na razpolago ohsima skfeadišra za vlaganje je,-senskega krompirja, za kar se odsek loplo zahvaljuje. Tržni nadzoimik Ribmkar obširno poroča o sušenju sadja, kakor tudi o vskladisčenju svetega sadja, odsek sklene organizinaiti razsežmo nakupovanje sadja za mesilno aprovieaeijo po deželi. -Mestna aprovizacija ne bi samo jeseni preskrbela ljubljanski trg k sadjem kolikor mogoče velikimi množinami sadja, temveč tudi večje množine vložila in sposuštla za spomlad prihodnjega leta. Za enkrat je vzela mestna aproviza-eija v najem dvoje velikih sušilni«-, kjer bo v lastni režiji sušila sadje. L lede preskrbe zelja za ljubi j. trg je že sedaj mestna aprovizaei-ja izvešila predpriprave in se misli letos izvrtati še v večjem obsegu kakor lansko leto nakup zelja v aprovizaene svrhe. Upeljava priklopnih voz. Ljubljanska električna cestna železnica je pričela 14. jul. uporabljati že pred časom naznanjene priklopne vozove, s čemer je ustreženo dolgoletnim željam občinstva in resnični dejanski po , . _ , , i trebi. Oba vozova sta redno poln;, -a prekejenesra speha po 16 kron.^ penita pravo dobroto /;l ah M'vb, ki se bo razdelil pri «bož-'<;instvo ylasli y jlltra,Jlj;h in v<_ auh akcijah. (eernib urah, ko Hiti vse na delo. Prihodnje dni se bo pričelo raz-:^,.^ 2 de4a doRlov deljevati kašo na izkaznice, katere imajo že stranke v rokah. Na; Smrtna kosa vsako stranko odpade po 2 kg. | v LjuWjani ^ utlir]i: Cecili;ja Deželna vlada je odredila, da Zidar, hiralka, 29 let. — Jakob je polovica zelenjave na ljubi jan-,Urum, delavec, hiralec, 57 let. — skem trgu zasažena v korist civil-. Ana Rutting, žena tiskarskega u-nega prebivalstva. Aprovizaeni pravitelja, 72 let. — Marij« Pav odsek sklene sestaviti komisijo. ]j<-.f za&ebnica. 80 let. — Viktor ki bo na demeh producentov do- Lewieki, poddesetnik. — Jurij gnala, koliko je na ra> polago ze-! Ivančič, sin linijskega lenjave. Komisija bo obenem tudi j 10 dni. — Milada Jan določila, koliko mora vsak od pro ;sebndce, 5 tednov, dueentov izročiti zelenjave na | razpolago mestni aprovizaciji, ki Hrvatske novice. in drva, temveč naj sami skušajo preskrbeli se> s kurivom, posebno z drvoni. Kupi se večjo množino ogrske- SLOVENSKO podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Ineorporirmno dne SI. Januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. S. TATTHAR. «74 At) say Ave., Rook Springs, Wya Podpredsednik: JAKOB DOI.ENC, Im.i 181. Rrougbton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVt*I«"\ box «47 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGFST »JOSTIŠA, t»oi 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINrlČ. 580» St. Clair Ave,, Cleveland, Ohio. Pomužni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 'Z, box Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik na.lz. odbora : JOSIP P17TERNEL, tn>x ft."., YVlllork, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, Ix.x 6T.. Burdiue, Pa. 2. nadzornik: IVAN r.ROŠEI-J, 885 E. 137th St., Cleveland, Obla POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREZAN, box 72, E. Mineral. Kan«. 1. porotnik: FRANC TEROPrir. R. F. 1>. No. 3, box 14d, For; Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, S4i> E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GT.AS NAROIiA". 82 Cortlandt St., New York. N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproseni |*osiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa pošilja edino iiotom fHtštnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Pekov, na naslov: Frank Pavloveič, Farmery & Miners National Bank, Forest City. Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake p«tuianjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se zamore napako jtopravitl. kapitana, hči /. i jo bo izroeila mu. eivilnemu konsu- Važno za vsakega. KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev, KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. Za hrvatskega ministra je bil Vodstvo rekvizičnih dobav imenovan Madžar grof Zichy. To ljubljanskega trga z zelenjavo s?;je naravnost žalitev hrvatskega poveri mag. komisarju Breskvar- i naroda. To so izrazile tudi vse hr-ju. Nadalje skleaie aprovizačui1 vatske stranke, ne izrzemši niti odsek ntaproaiti vojaške oblasti,J unionostov. Kranjski deželni glada kar najstrožje prepovedo ku-jvar dr. Ivan .ŠusterAie je pa gn.iu poaati posameznim vojaškim ku- Zicliyju povodom njegovega ime-povaleeni zelenjavo na trgu. Se-'aiova.nja za hrvatskegia ministra stavi se naj vojaška komisija, ki V-estrtal. Ta u j ego v korak obsoja-bo edina upra\-x-eaa kilovati ze-'jo zavedni Slovene!, da to ni bilo lenjurvo za vojaštvo. Z vsemi iu>-!po iran'-elu Vseslovenske ljudske Ijani Albina Svetek je imenovana xmx\ odredbami pri nakupu in stranke. za detinrt ivno učiteljico na -mest- prodaji zelenjave na ljubi j an-j V mestni pivovarni v Zagrebu ni nemški dekliški šoli v I^jvtb- skena trgu hoče mestna aprovica- zaposleni delavec Prein je našel, Ijani. Stakio je nastavljen pomožni vieiftelj Vaclav Skube v Preloki. Začasno sta vpokojena učitelj Henrik vitez Turzansky v Ko-prhTtiku in učiteljica Hernrina Širni k na llreznici. Sklenila se je podelitev učiteljskega mesta v Domžalah in storili so se sklepi glede ureditve šolskega obiska otrok, ki se uporabljajo za kmetijska dela. Iz finančne službe. Višji finančni svetnik hi finančni prokurator v Ljubljani dr. V. Pessiaek je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Iz seje ljubljanskega aprovizač-nega odseka, 13. jnL Da je Ljubljana vsaj približno pav«krbljremoga se porabi vsako leto približno :>07000 ton za industrijo. Mestna aprovizaeija bo za preskrbo prebivalstva neobhodno potrebovala vsaj 20,000 ton premoga, da bi bile vsaj približno krite potrebščine kuriva v Ljubljani. Za to množino premoga je aprovizacija na pristojnih nm»tih prosila, če ga bo tudi dobila, je zelo dvomljivo. Kar se bo pa premotga nakazalo za Jjjubljc. no. gsa bo aprovizacija sama razdelila konsumentom. Ker so s pridobitvijo premoga zelo slabi izgledi, i&uša metrtna aprovteaeija nakupiti kolikor mogoče velike množine drva. Za mestno aprovi-zaeijo se seka že več gozdov in ker je seidiaj nemogoče spraviti drva v mesto, se bo skusailo izvršiti dovoz drva v zimskih mesecih. Gostttničarska zadruga prosi mestno aprovizaedjo, da bi preskrbela gostilniške obrate s kurivom. Po možnosti se bo že upoštevalo prošnjo gostilničarjev, vendar se vse prizauete ie danes ko s«4 ji» vrnil z dela domov, v stali tit-sposobni /a lronto, ako svojem siromašnem stanovanjn imajo zadostno izobrazbo sjmmI-svo jo ženo in svojega enoletnega J njo gimnazijo itli sptnlnjo realko, sinčka mrtva. Od česa je žena u-1 meščansko šolo in podobno. Xa-mrla, ni se takoj dognalo. luž-umrlo lakole. , be j»ripravljalni kurz. ki jih bc V Osjekn v Slavoniji Živi go I usposobil za njo. Neznanje srbo-spa, ki hrani svoj.' nuičke ^ kni-;1'™"«1 ni /atlrž-k. ker bodo hont in mlekom. Pr»*.• spremlja in več kil mesa. To v času. j^niajo sedaj že tudi prijave gozd-ko otroci umirajo, ker nimajo inenirjev, profesorjev in dru-mleka, in ko že srednji stanovi ^ uradnikov, ki bi hoteli ]H> voj kmalu ne bodo več pognali mesa. ,li »lužiti v Botani. Zagotovljeno j jim je namoščenje s plačo 9. pla-Učiteljska in uradniška mesta vi '"»Inoga razreda. Tuli pri teh nri-Bosni in Hercegovini. dejo v prvi vrsti v poštev .Tugo- Bosauska deželna vlada bo po-;*1«vani, osobito rezervni častniki, trebcwala po vojni večje število učiteljev. Prostovoljne prijave1 Kokoš za 25 kron. sprejema že sedaj. V prvi vrsti Včiieljiva Tavčarjeva v Petrovi pridejo v poštev prosilci srho-hr-; vaai pri rniolu]ju pr,Ki:ila iz vatske iai slovenske iuirodm»1i. v . . . , , ,.,.,. „ . svojega perutnmarstva 14 drugi Cehi in Poljaki. \ ponianj-l , • kanju učiteljev 'po poklicu spre-!e0V st4ir° k,,koi rok^minor- jemajo se Uidi podčlastniki. ki so --"» Lčiš-ena je tehtala bili v vojni odlikovani, ali so po 1 kg. Pač izreden eksemplar. KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinjstvu itd. KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca, TTATtATž. želite objaviti društvena nagn^nila^ RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol milj ona (4,500.000) istisih in je torej najboljša sredstvo za oglaševanje. < CENE 80 SLEDEČE: — Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane...............................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane.............$1.00 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane...............— $1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50 NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpostevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- *«>«iJo» da se prepričajo če je oglas v našem listu iHLfeirii, to ako ne oP«ijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo nase naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri na- ■i -v irvx. b * j IZ URADA Z. X. JOHNSTOWN, PENNA* GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Pre«iseilnik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJAŠlC, c.|of Woodlawn Trust Co., Wood-Uwo, Pa. 01. tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik sa slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. 0. Bo* 591, Forest City, Pa. Blagajnik: STEFAN HORVATIC, e.|of First National Bank Alliquip- pa, Pa. Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HTJDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: ca slov. oddelek: Ga. FANI RUSMAN, Forest City, Pa. FR LAVRIO, Cleveland, Ohio. za hrvaški oddelek: JOS. VINCETlC, Monessen, Pa. IVO KATAN, Monessen, Pa- Vspored slavnosti ZJPD. ^a' x. ^-^bT^veseLNPoI Gi^gjsrAawx.gg. ggg rati to naj vsakdo pusti frak lepo doma. Vse d m go se pogovorimo, kadar »e vidimo. Vsem pa klicem; Na veselo svidenje ! 5gn_ Hude, vrhovni pevovodja dne 2. in 3. septembra 1917 V CLEVELANDU, O. V soboto, 1. septembra: »prejem došlih društev in raz- p«» stanovanjih (hotelih).'hap DunJo. .hi k. Aljaž, mesatrui zbor, poje Domovina, New York. N. Y. Pevovodja g. Ign. Hud«1. 16. a) Mi vstajamo, Janez La-haraar, moški zbor; b) Občutki, Jak. Aljaž, moški zbor, poje Vi-Pa. Pevovodja g. Colonial gledali ior Ave., vogal t>oldne skupna vaja' vm^i društev n na Sup«* pfitf. Oli 2. uri iM»|*>ldne veliki kon-eert \ Colonial gledališču Ob H. uri »večer 'banket v liir-kovi dvorani na tiiMHi S*. Claii Avenue. V pondeljek, 3. septembra (14t I m t r day): ob fl. uri poldne zborovanje spremlja ZJPD. v Hirkovi dvorani i Yorka. Po z b<«rnv a »ju skiupno kosih' Ll). a; Pastir, Ferdo Juvanee, na Sokolakem vrtu; |>+*tje. prosta mo*ki zl>or s tenorskim in hari-/abavn in povite\ društev. it«mskim samospevom; tenor poje --Ig Vinko Kenič, bariton g. Frank ! Vili t elit1, poje Ljubljanski Vrh, Detroit, Mich ; b) Naša zvezda. M. Hudo vem i k, moški zbor z bari-tonskim samospevom, poje g. Fr. Vihtelk". poje Ljubljanski Vrh, Detroit, Mieh. Pevovodja g. M K lopčič. i?l. Zarja. Oskar Dev. rr.t^šani j 17. Spjevajino, Anton Foerster, ( {moški zbor, poje Soča. Cleveland, Ohio. Pevovodja Peter Siraču". IS. Nazaj v planinski raj, Anit. Ned ved, mešani zbor, poje Soča, Cleveland. Ohio. Pevovodja Peter S«rnčie, Nezakonska mati, F. S. Vil-har, fiopran soJo. poje gdtč. Tla ZakrajšekoT a, na glasovirju g. LguaHj Hud«- iz New VSPORED KONCERTA: i. I)E I j. 1. Godb«. 2. My Old Kentueky Home, mo >ki zbof, p«'jo skupna društva. Pevovodja g. Igu. Hude v. New Yorka, N. V. Sphitu. F. S. Vilhar, moški . . .. ^ ,. ... zbor, poio skupna društva. Pevo- zbor poje Kdiuost, < leveland, O.1 , ,r i- x* i- i . - viKtja g. Ign. Ilira«', New York. 4. Pozdrav, dr. (J. jpavee. nirfcii- y y ni zbor, ii»oje Edinost. Cleveland, * ' « A - , „ . w Codba. O. Pevovodja g. Pitrnoz Kogoj. 5. a) Ctopljenka, F. Kriikow-sk>. moški zbor; »> i Dijaška, A. Pevke in pevci! Foerster. moški zln»r; poje Bled. Malo . Naše gore, Ant. Foerster, me. šani zbor, poje Zvon, Cleveland, O. Pevovodja g. Peter Simčie. 10. a) Savski, dr. G. Ipavec, moški zbor; b) Narodna, moški zbor, poje Slavec, New York. Pevovodja g. Igu. Hude. 11. a) Ujetega ptiča tožba. Jak. Aljaž, niHŠani zbor, poje Slavec, Nev York. N. Y.; b) Lueia di l^nunermor, ženski dbor a sprem-1 j« van jem gosli in glasovir ja ; gosli igra g. Karal Rems, gilasovir ■pa g»h". Mimi Remttova, poje ženski «bor SWiivea. New York, Pevovodja g. Itgn. Hud«'. 12. Kvišku bratje, Hr. Volarič. moški zbor, |>oje Zvon, Foi*e«t City, Pa. PevoviKija g. Peter'Srno vršnik. 13. Na O^iu-gradu. F. S. Vilhar, mnaki zbor s »opranovim in baritonskim Kamospevam; soprapi-solo jH>je gdč. da Zakrajšekova Y7. New Vorka. N. V., bariton-sol o pa g. Primož Kogoj iz Clevelanda, Ohio: po jo »kupna društva. Pevovodja g. Ign. Hude n New Yorka, N. Y. 14. Godba. )eset minut odmora. II. DEL. Dlejakemu jezeru, Ign ini abor s hoe Politični položaj v Avstriji. Dunaj. 16. julija. Ob sklepu poletnega zasedanja državnega zbora občuti posebno poslanska zborniea, čutijo tudi o-stali politični krogi vse težave, ki prihajajo iz dejstva, da stoji na sproti parlamentu le začasna prehodna vlada. Državni zbor pa se predložitev erotovih predlogov, ka- če cesarju vdanosftno adreso, ki jo je zbornica sklenila. Da je tudi to važen političen čin, je umevno. Slovenci nimamo v gosposki zbornici nobeenga političnega zastopnika, znak, kako podrejeno vlogo smo dosed a j igrali v očeh "nuro-dajnih faktorjev." Toda, vse se spreminja.... v Gosposka zbornica zahteva od vlade načrt za revizijo ustave. V današnji drugi seji ustavnega odbora gosposke zbornice je več govornikov izražalo željo, da naj bi se delovanju odbora daLa s strani vlade naertana podlaga. — Ministrski predsednik Seidler je izjavil. da se kot šef začasne vlade omejuej na inicijatvo in smatra slovanskih pevskih drušrtev v Clevelandu, Ohio. Podali si bomo prijateljske roke kot bratje in sestre, kot precLstavitelji slovanske vzajemnosti, kot pospeši tel j i pevske umetnosti, kot oznanjevalci slovenske pesmi. Nekateri še bomo videli zopet po dolgem času in oživeli nam bodo dogodljaji nekdanjih dni; pokramljali bomo zopet prijateljsko med seboj in veselili se bomo zopetnega svidenja. Z drugimi se bomo videli prvič in upajmo, da let. op. ur.) dedni član gosposke zbornice. Ze prvo svojstvo bo naj-brže zadoščalo, da ne bo nič iz te moke. (Gotovi krogi forsirajo tudi še drugega češkega velearisto-krata, namreč princa Rehwarzen-berga. Op. ur.) Vsekakor pa se na merodajuih mestih deluje na to. da bi bila sedanja kriza čimprej rešena, — ali bolje, da bi na mesto sedanjega provizoriia prišla trdna in močna vlada, pa naj si ji načeluje pre-darelski kmet Fink, ali češki princ Lobkovic. ali pa kdo drugi. Moj informator izjavlja: Vse to so sicer le še govorice, ki pa zna-čijo vsekakor toliko, da se išče nepretrgoma izhod iz sedanjega provizorija. Ceh i hočejo tekom julija določiti predpogoje za svoje pozitivno sodelovaje v ustavnem odseku. — Zato se vrši 24. in 55. julija v Pragi skupna seja čeških članov ustavnega odseka, predsedstva Češke Zveze in Narodnega Sveta, da se posvetuje o temeljnih po goji h za sodelovanje pri reformi ustave. Dne 26. julija bo nato zboroval celotni Češki Svaz, ki bo razparvljal o skupni seji prejšnjih dveh dni. V Brnu pa bo dne 29. julija velik shod češke socialne demokracije, ki se bo bavil s češko politiko v državem zboru. Na razgovor pride tudi vprašanje deželnega zbora moravskega in menda tudi češkega. Cuje se, da pojde predsednik u-stavnega odseka dr. Mataja na štiritedenski dopust v Švico. Poučiti se hoče na nevtralnih tleh o miš ljenju in naziranju drugih narodov glede na našo zunanjo in tudi diomačo politiko. Ker se vrne šele okoli 15. avgusta, prične delo v odseku šele dne 17. avgusta. Danes zboruje cel dan nemški tere bi napravila vlada, za možnost. v poznejši dobi posvetovanja. Pripravljen pa je, dati na razpolago v kratkem času ves predmet obsegajočega navodila. Izvoljen je odsek 12 članov, k! dobi od vlade obljubljeni materi-jal in ki bo imel poročati v prihodnji seji o delovnem načrtu odboru. Gosposka zborniea bo imela v petek, dne 20. julija ob 11. dopoldne svojo prihodnjo sejo. Dnevni red: Sklep poslanske zbornice o zakonu glede zasignranja vojnega davka. j Za sklicanje bosanskega sabora. Podpredsednika bosanskega sabora dr. Sunarič in Dimovič sta dospela na Dunaj, da se dogovorita na merodajnem mestu glede vzpostavitve delovanja bosanskega sabora. Obrnila sta se do Jugo-.-lovanskega kluba, ki je nato posredoval pri vladi. Obiskala sta skupnega finančnega ministra oa-rona Buriana, ki jima je obljubil, da l»o zadevo proučil. Odposlanstvo se odpelje od tu preko Budimpešte v Srajevo ter bo stopilo v Budimpešti z isto prošnjo pred ministrskega predsednika grofa E-sterhazyja in justičnega ministra. Dopolnilne volitve. Vse nekam kaže, da GrafenaueT jeva ne bo rešena v zbornici, marveč — med volilci. V gotovih krogih se boje — analogije za drugL slučaje, kar bi vzbujalo nepretrgoma razburjenja, nesoglasja, spore. Zdi se jim najenostavnejša pot ta, ako bi se izvršile brez boja nve volitve, ki bi mogle poslati v državni zbor skoro vse može, ki prihajajo sploh v poštev razun u-mrlih, onih v inozemstvu, odsto-pivše in umobolnega Kazlowske-ga). Dopolnilnih volitev bi bilo treba 43 namreč: 10 vsled obsodbe, 25 slučajev smrti, 5 poslacev v inozemstvu (med njimi dr. Gustav Gregorin za kraško-ajdovski mandat na Goriškem), 2 sta odložila mandat, a 1 posip--- je postal slaboumen. Za pomiloščen je dveh poslancev. Češka poslanca Stanek in Tu-sar sta bila pri ministrskem predsedniku in posredovala, da bi se doseglo pomiloščenje obsojenih maloruskih poslancev Markova in Kuriloviča. V pomirjenje rusin-skega ljudstva bi taka milost veliko pripomogla. Boj amor. transporta s podm. čolnom, Dočim so se ameriške bojne ladje, ki so spremljale afmado generala Pershinga v Francijo, pokrile s slavo s tem, da so uspešno odbile napade od strani podmorskih čolnov, je imela neka druga ladja Združenih držav svoj majhen privatni spopad z nekim nemškim podmorskim čolnom, ki je bil za Nemce vse prej kot ugoden. Dasiravno je bila omenjena ameriška ladja le oborožena transportna ladja. je vendar streljala s tako do brim uspehom, da se je sovražnik obrnil ter izginil. Glede tega boja se je objavilo v Ameriki le površna in kratka poročila. Iz pisem neke Amerikanke, ki ie bila na licu mesta, pa se je izvedelo vse posameznosti glede tega spopada ter tudi za junaštvo ka pitana in posadke dotične transportne ladje. Boj se je završil pri Ponta Del-gada na Azorskih otokih, kamor je ameriška transportna ladja ravnokar dospela na svojem potu proti Evmpi. V jutranji zori dne 4. julija se je neki nemški podmorski čoln naenkrat pokazal iz vode ter takoj otvoril ogenj na ne-zabranjeno majhno portugalsko mesto in na sosednje vasi. V Ponta Delgada se je malo pred onim časom pojavil potres in prebivalci so najbrž mislili, da ne bo za nekaj časa nobena stvar motila njih idiličnega miru V tem oziru pa so se motili. Glasom poročil Amerikanke je povzročila eksplozija izstrelkov v mestu pravcato paniko in veliko prebivalcev je pričelo bežati v kraje, ležeče bolj v no tranjosti dežele. Kapitana podmorskega čolna in njegovo posadko pa je čakalo veliko presenečenje. Pri drugem nemškem strelu je otvorila ameriška transportna ladja oster ogenj na podmorski čoln, kojega posadka ni niti domnevala, da je v pristanišču kaka ameriška ladja. Ta nepričakovana akcija je povzroči-, la, da je pričel podmorski čoln streljati hitro in neredno in izstrelki so padali v vasi, ležeče v bližini mesta. Da niso pričeli Aine-rikanci streljati, bi bilo najbrž eelo mesto izročeno pogibelji in u-bitih bi bilo na stotine nekomba-tantov. Kljub temu pa se je povzročilo na otoku precej škode. Pri Faja de Cima je bila ubita neka 16-letna deklica, katero je zadel na glavi drobec nemške granate. Prebivalstvo otoka je navdušeno pozdravljalo Amerikanee, ko so s* pozneje izkrcali, a kapitan je izjavil, da je le vršil svojo dolžnost ko je prekrižal nemške načrte. Nation al verband, ki razpravlja včerajšnjem shodu v Pragi. Poro. čila o omenjenem političnem snodu so bila večinoma zaplenjena — zaradi česar se kažejo nemški krogi jako razburjene. Radovedni smo, ali se Verbandu posreči, razeljaviti to konfiskacijo. Nemei že vpijejo: Parlament je šel na -počitnice — in že lezemo v prejšnje neustavne čase. Kakor ji videti, so se tudi oni že zelo privadili parlamentarizmu. Tempora mutantur. Kot poseben znak časa se je tu razširila vest o brzojavki Ukra-skemu klubu, da je dobil metro-polit Szeptizky dovoljenje za potovanje v Rim. Kakor znano, je bil metropol i t v ruskem vojnem vjetniitvu. Za revolueijonarne via de se mu je tam prav dobro godilo; cesto je mogel konferirati z ruskimi oficijelnlmi osebami, ki so ga kočno pustile preko Stockhol-ma domov. Tej dosti zanimivi vesti sledi zdaj drura, da pOjde v sedanjih razmerah v Rim. Nie čad nega ni. ako ae pripisuje team t»- Resnica in luč imata pred vsemi drugimi stvarmi na tem svetu to prednost, da ne potrebujeta tuje pomoči, da se ju vidi. NA&T zastopniki, nje, b«fcmo dZ^&r ^ iOVanjtt ^^ PO> bocfcmo demokratični tudi de poseben vlak. ki popelje tja C0 Angl. parobrodne družbo. Kljub visokim davkom na dobičke imajo angleške parobrodne družbe še vedno zaznamovati velike prebitke, kar je razvidno iz nekega poročila iz Liverpoola. — Pet največjih live— '-Hh paro-brodnih družb je imelo leta 1916 celih $35,000,000 dobičkov, kar pomeni celih 20 milijonov več kot je bil povprečni dobiček tekom prvih treh let vojne. Te dobičke pa se imajo zahvaliti parobrodne družbe visokim cenam, ki so jih lahko računale za svoje ladje vsled nemškega vojevanja s podmorskimi eolni. Ta prirastek 133 odstotkov v dobičkih pa se pojavi pod odbitju davka na dobičke in drugih pristojbin, ki so zvezane z o bratom. Trdi se eelo, da je plačalo teh pet družb državi celih 70 miljonov dolajev davka na dobičke. Lyland črta. ki ni plačevala preje nikakih dividend, je baje plačala sedaj -88 odstotkov divi-dende. White Star črta je dala lastnikom akcij akeijski bonus 400 odstotkov ter dividendo 20 odstotkov, kar pomeni 100 odstotkov n« prejsno kapitalizacijo. Iz vsega tega je razvidno, za katerega ni vojna zlato jamo. Chicago, W.-. Job. Bo^tiC, Jo*. BUsh In Frank Jurjovec. Joliet, DL: Frank Bamblch, Frank Lanrich, A. Oberstar ln John ZaleteL La Salle, DL: Matija Komp. Livingston, HL: Mih. Cirar. Nakotnla, UL in okolica: Math. Galshek. North Chicago, ID. in okolica: Anton Kobal in Math. Qgrin. So. Olrieago, DL: Frank Cerno. Springfield, I1L: Matija Barborte. Waukegan, m. in okolica: Math. Ogrin in Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank ReHsnlk. Columbus. Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. Frontenae, Kans. in okolica: Rok Finn in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Angufitln. Bingo, Kans.: Mike Pencil. Kitunffler. Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Li^ovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin ftade in Pavel Shalta. Detroit, Mich.: Jos. Olaslch. Maaistique, Mich, in okolica: J3qe Kotzian. Chisboim. Minn.: Frank Gov2e, Jak Petrich in K. Zgonc. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonša Tos. J. Peshel, Anton Poljanec in Ix,ub M. PeruSek. Evdeth, Minn.: Louis Govfe In Jury Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L YeseL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Adamich. McKinley, Minn, in okoUea: Fr. Bojc New Dnluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatleh. St. Louis, Mo.: Mike Grnbrlan. East Helena, Mont, in okolica: Frani Petrich. Klein, Mont: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urieh. Roundup, Mont.: TomaS Panlln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank G re gor ka ln Jernej Per. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, «.: Matb. Slapnik to John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Saks-r, Jak.A Debeve, Cbas. Karlinger, J. Marlnčič, Frenk Meh, John Prostor in Jakob Besnik. Lorain, O. In okoiicaf F .nf AnxH* Louis Balant in J. KnmSe. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown. O.: Anton Klkelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin In 7. Misley Allegheny, Fa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughtoo, Pa in okolica: Anton Ipavec. Burdine, Pa. in okolica: John DemSar. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okoliem: Mike Kofevar. Conemaugh, Pa.: Iran Pajk. Vld RovanSek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina la Anton Kozoglor. Dunlo, Pa. fai okofica: Joseph Snn «r. Export, Pa.: Lonis SupanAČ ln Fr. Trebets. Forest City, Pa.: Mat Kamin, Frani Leben in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton Valentin««. Greensburg, Pa. in okoUca: Fraal Novak. Hostetter, Pa. In okolica: Frani Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ta John Polanc. Luzerne, Pa. la okoli ca: Anton Osolnik. Manor, Pa. in okolica: Fr. DemKar. Moon Run. Pa.: Frank Maček In St. PodmilSek. Pittsburgh. Pm. In okolica: U. R Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat, L Mascister, I. Podvasnlk in Jos. Pogaiar. Reading, Pa. in okoUca: Fr. Spehar. South Bethlehem, Penna.: JernoJ KoprivSek. Steelton. Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pm. in okolica: Fran« chifrer. Tyre, Pa. in okoUca: Alois Tolar. West Newton. Pa.: Josip Jovan. Hillock, Pa.: J. Peternel. Murray, LTtah in okoUca: J. Ka*t»itO| Tooele, Utah: Anton Palčli Black Diamond. Wash.: G. h Porenta. Davis, W. Ya. in okoUea: Johj Brosich in John Tavlelj. Thomas, W. Ya. in okolica! A. Korenchan. Milwaukee. Wis.: Aug. Collander 3 Josip Tratnik. Sheboygan. Wis.: Anton lie. Mart's Kos. John S t am pfel in Heronln Svetlin. West AIL'h. Wis.: Anton Demfiar ta Frank Skok. Rock Springs, Wye.: Frank Fortuna, A. Justin, Valentin Mardna ln VaL Stellch. kateri so pooblaščeni poDlratl naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto 13.50, za pol leta $2.00 in za četrt let v pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel in jih rojakom priporočamo. San Francisco, Cat: Jakob LovSln. Denver, Colo.: Louis AndolSek ln Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Cola.: Peter Cnllg, Jotaa Germ, Fi-ank Janesh in A Kochevar. SaBda, Colo, la okolica: Lou.« Costello. Somerset, Cola.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolia, Ind.: Alois Rodman. Aurora, HL: Martin Jorkas ln Jernej B. VerblC. Kaj je vojna? Rojakom v Ameriki je znana vojna le i* časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote. Največja zlocinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo se vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttner jeve "Doli z orožjem r Knjig imamo le ie malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja sa $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čas) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčena, vk nositi na eno ali obe strani telovnika $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali postnem povzetjrL Vsaka ura je jamčena! V. J. KUBELKA 530 W. 145th St A New York, N. Y. «bSBK " - 'iftiiTii I II. Iiin^rtnriiliitriii t«*** .! r..... * ■■■- i.- .-.rjV.s.,.,«.,:-™^.,.-.',^"....... St Jugoslovanska m = 35! Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 19(U v državi Minn sedež v EL¥, MI NN. GUkVNl \£SADNIK]r: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, K P. D. No. 1, Cone- mAQgh, Pa. "gj Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mimu Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Golo. TOKOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. „ By j I ■ADZOBNED: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L JOHN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa, POftOTHIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L GOSPODARJSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Meeaba Ave., Duluth, JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOS: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarna pciiljatve, naj se poSljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pism* od strani članov se ne bode odbralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". OISS KHtOttt. 23. 1017 Zlatarjevo-ziato, Historična povest i* 18. stoletja. Spisal Avgust fienoa. (Nadaljevanja). Katere- *t ti k r UnTCA »Ijiv a, m vn i je hudoba llior« kollM! pa-iešije pa dela, I a pravi "Mh^da, ali je >>rl kdnj mladi *a je, zh- »ta ni * * rekel, da je mladi esrorijmiec holj«. o*l >voje«ra ".faz rečem Poz nam oče-la in •a. < H.a sta s 1 kako • ogenj in vo- . Sin se je r mlil p, tuateri in t»i dobra jro*pi a. Pav* 1»» si ne ho- ou<*.ra*titi iiaena. Ve rja m i mi. ter! No, ii i ■»• i si iz [»rašal starko ' Nisem.'' j. Ona ne laže. Ho- n jo jtokiHi mi. \ svoji Nohiei li kakor kai <« re ji nn bolje rane o, l>oterDora, ta bela rožica, ta golobica, ki ima srce, da bi se ž njim div-iii celo angeljci božji, kateri nima Zagreb paia, ki je krotka in čista in kateri sem jaz lK»tra! In jaz, njena botra, njena druga mati, jaz bi jo naj bila Jia-peljavala k grebu! Ali mislite vi. botrin Peter, da bi mogla stara Magda, ki mora za svojo botrinko zagovarjati se Bogom, ki ji ne preostaje drugega, kakor stopiti v gnub, da bi mogla Magda iti »voje staje dni božji zakon Ln ln»/.je zapovedi metati pod noge in zastrupiti mlado sive? I^epo se vas te vaše priče nmkrmile! Pa ne ^-anio priče! Sam peklenski duh — ne bodi nii šteto v greh -- zacepetal vam je v sanjah to peklensko bajko v uho, a vi verujete prazni besedi. Oj, botrin Peter, naj vam ne teži duše, pa s-torili ste hudo in napačno! Doro &te kakor veliko igrešnico nagnali od doma, a meni starki ste zabodli za-tru|>lj«n nož v srce. Ali mislite, da je to šala?" Magda «e začne jokati. "To bo moja smrt. Lepo je, lepo! To imam v zahvalo, da sem pazila na dekle kakor na svoje oko! In čemu? Ker se ljubita dva Kaj hočete? Mlada sta. &rce jima je ušk> in oči so ju izdale. Ali, dragi botrin, ljubezen ne vpraša, čegav si, kakšnega rodu. kakšne krvi si. lk*g je dal teko, ostalo bo tako. Naj mi pride kdo, ki mi dokaže, da je vsled te ljubezni ostal na Do rini duši madež. velik kakor makovo srno; jaz nočem iti, botrin Peter, tudi jaz nočem! Naj mi še kdo pride! S kuhi jo mu hočem pokarati pot. Hvala svetim nebesom. zdaj je že vse dobro! Dora, moja Dora! Ali kaj ji je? Moj Bog, bleda, bolim! iNesite jo sem, seun na stol, dobri človek!" in 'brž pograbi Miloša za rokav -ter gu vleče k stolu. Velikan posadi bbdo revo na stol. "Kaj pomeni vse to?" vpraša Krupič ves zmeden. "Kaj pomeni, kaj?" izbrbra stari Arbhtnas. "Eden vrag al. trije! Lepa je kaša! Hvala leipa. boter Peter, za to grčo na moji glavi! Vi ste krivi, vi! Nočem imeti vaše Dore, nočem; sami jc čuvajte! Duša mi je že čepela na jeziku iin njo so bili že skoraj odvedli. l^epa je takšna šala, bodi Bogu po toženo! *' "Počakajte, boter Arbanas!" ; spregovori mladi Gregorijanee in stopi za korak naprej, "da iz-pregovorim tudi jaz nekoliko besed. Gospodar Peter, že drugič vam prinesem hčerko v hišo. Že drugič sem jo rešil. Tokrat bi ji bili hudobneži skoraj poškodovali dušo in telo, skoraj je bila že odvedena. Na javni cesti so jo hoteli odvesti." "Kdo tpa?" vpraša Krupič. "Ljudje mojega očeta, a za mojega očeta", zašepeče (iregorija-nev Krupiču polglasno. Potem pa nadaljuje glasno: "Rešili fino jo i/. najstavljene .mreže, jaz in inojii prijatelji, a napadalca s-ta plačala greh s svojo glavo. Pa govorimo natančnejše. Vse vem. Vem tudi. čemu ste pognwfti svojo edinko iz hiše. Itaui mene. Grešili ste. Hudobni ljudje so vas zaslepili ter vas spravili na krivo pot. Resnica je. da ljubim vašo hčerko, in čemu bi tajil ? Nistim se mprikradel v vašo hišo skrivaj kakor tat. čuden slučaj ime je spravil takrat na Kapiteljskem trgu v Doro v dotiku. Nehote sem jo moral objeti, da jo rešim, in ljubav mi je prišla v srce. Ljubim jo. da. ali tako, kakor ljubi moje oko zlato zvezdo na nebu. Vojak sem in plemič, ijmšten človek sum. torej —" pri zadnji besedi položi mladenič roko na Dorbio glaivo, "icaklinjsmi se pri mili njeni glavi in pri sveti Trojiei. da nisem de!ri nečasti vašemu imenu. Bog mi je priča, da je to dekle pošteno kakor božje solnce in vsakogar bom pozval na račun, kdor le bo že s samim posmehom sucnničil o tem, kar seni rekel. S to svojo sabljo bom posekal Vsakega, naj-li je plemič aii meščan, kateri si bo s svojim zlobnim jezikom upal obrekovati to dekle. Pro dolarjev na dan. Hiše so dobre poleti, toda niso dobre, da 'bi lju- šavanju od strani angleške voja- —8 • Rojake v italjanskem ujetništvu prosim, ako je mogoče kateremu kaj znano o mojern bratu RUDOLFI" LESKOVŠlvK. doma iz Planine na Spod. Štajerskem. Pred letom in pol je bil na soški fronti pri 87. pešpolk-ii pri niuracijskeni oddelku. Ako kdo kaj ve, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Leskovšek, R. F. D. 5, Box 116 D, Johnstown, Pa. I'. S. America. (28-30—8) CHROMATIC HARMONIKE najnovejšega sistema se dobe pri: Joseph Russ, 3020 St. Clair Ave., Cleveland, O (8x 2x v t 21—8} Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJA in TOMAŽA REBEC. Do ma sta iz vasi Palčje pri Sent Petru na Pivki. Poročati jima imam nekaj važnega. — Frank Pavlovich, Box 7, Comdon, Pa. Rad bi izvedel za prijatelja TOMA HERLEVIČ, doma iz Rav-ne gore, in za JOHNA ROJ C, doma iz Loškega Potoka, vas Hrib. Prosim cenjene rojake, če katea-i ve za naslov, da mi ga pošlje, ali naj se pa sama oglasita na tale naslov: Mr. Louis Benchina, P. O. Box 279, Abbeville. Ga. (28-30—8 RAZGLAS. vedel za moje .prijatelje iz Krope in Bočne na Spod njem Štajerskem. Ako se kateri nahaja v ujetništvu, maj se oglasi Kot-nikovemu iz Krope na sledeči naslov: Frank Reinšak, Box ISO, Sheboygan, Wis. U. S. A. (28-30—8) Rad bi izvedel za svoja dva brata LUKO in FRANCA MESEC, doma iz Stare Vrhnike, ter za ANTONA LINDIČ iz St. Petra na Notranjskem. Prosim roja ko v ruskem ujetništvu, ako kateri ve zanje, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sami oglasijo n naslov: John Mesec, 1087 E. G4. St., Cleveland. Ohio. U. S. America. (27-29—8) Rad bi izvedel za naslov svojega brata JANEZA ČIČ, doma iz Velikega Brda, Hrenovca pri Postojni. Pred enim letom sem čul, da se nahlaja v ruskem u-jetništvu. Prosim, če kdo ve kaj o njem. da mi poroča, ali naj se pa sam oglasa. — Martin Čič, Box G7, Kempton, \V. Va. (25-28—8) UE&IMO SLOVENKI VAJtOD Rada bi izvedela za naslov svojih dveh bratov ANTONA in JOŽEFA LSKRA. Doma sta iz Nove vasi, fara Jelšane, Istra. Anton se nahaja nekje v ruskem ujetništvu že dve leti; mogoče je tudi Jože tam. Prosim cenj. rojake, če kdo \-e. da mi naznani. ali naj se pa sama javita. — Mary Iskra, omožena Žužek, Box 3, Nida, W. Va. U. S. A-(23-29—8) 8 TATE DEPARTMENT 01 LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Kiti naseljence la jim pomaga* Splošni aaaveti, pojasnila, ia po* moč za* ton j. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljaa. ki o državljanskih pravicah« Pridite ali pičite l Nnryoriki urad: 230 rath At* Urad t Buffalo: 704 D. 8. Morgan Building. ICCE St MAJNARJE Duncan-Spangler Coal Co. Spangler, Cambria County« Pa. 8 urno delo in najboljša plača ter točno. Central Penna. Bituminous Operators Association in The United Mine Workers of America. Dobre hiše, nizka najemnina. Stalno delo. Nail majnarjt zaslužijo od 70 do 1M dolarjev v dveh tednih. Kdor prinese potrdilo od vožnje ma Spodaj podpisani »čem psa ki P°vrnemo P°tem P° *l^ »a teden . . '»., iirn^nnamn je tu zgoraj naslikan. Kdor mi naznani, dobi $5 nagrade in ostane vse tajno. Frank Sesek, 4717 Sfc. Clair Ave, Cleveland, O. (27-29—8) u računa mo. Pridite ali pa pičite na Duncan-Span-gler Coal Camp.. Spangler, Cambria County, Pa. ali na John Reilly. Superintendent, Spangler, Cambria County, Pa. PoetaJa je Cresson, Pa. Spangler leZi blizo mesta Barnesboro, Pa. £MM..............................JIM I MM.....................................^HHM^ 150 SLOVENSKIH NAKLADALCEY IN MAJNARJEV I morejo zasluziti kolikor sami hočejo. Naša povprečna plača je $100.00 na 15 dni Naivn^^So r>„ vT -, ... . ? II Siinrjri^lšr^ 5 ----------™K^CpALO0., HoovftreviHe, Pa. .....♦♦♦♦♦♦♦MIH............................ i-'' ' • , vateatsa. 23. avo. ion. UMETNI JAHAČ -: ROMAN 8 (Nadaljevanje). — Da, to je /.e nekoliko prepozno — je odvrnil Gulf — toda. v privatnem življenju lahko še vedno napreduješ in dosežeš visok«.-stopinja. — Pomisli na svojo mater, pomisli na vse drugro! — In še nekaj je. — Kaj pa, dragi brat? — Kaj naj napravim s svojimi ljudmi? — Za koliko časa imajo kontrakte? — Ko bo semenj končan, minejo tudi kontrakli. — Samo ne k&leri so angažirani za daljši čas. — Te se lahko izplača. — Kaj bo pa z inojimi konji? — Prodaj jih. — To je najboljše. — Mopoče jih celo kupijo tvoji ljudje in začno na svojo roko cirkus. — Ne, zato nimajo denarja. — Tudi jaz nimam ničesar razen konj in srarderobe. - Denar pa, ki jra zaslužim, je krvavo zaslužen. — Vrjamem. — In še nekaj. — Tvoja žena ne sine nikdar izvedeti, kaj si bil v preteklosti. — Ali morda misliš, da ne znam molčati? — Tega ne mislim, toda jaz se bojim njenega ponosa. — Kakšen vzrok naj ji pa navedem? — Ako uspešno prodaš vse konje, boš dobil precej denarja, h, ;<-m denarjem in z mojo pomočjo si hoš lahko opomogeJ. — Uredi pa tudi tako, da boš takoj po semnju opustil sedanje življenje. — A' prvi vrsti vpoštevaj ženo. — (*' ona ne bo zadovoljna z mojim predlogom, tudi hčere ne bo dala od sebe. — Ne boj se. —• V tem slučaju se lahko skličeš na postavo. — Otrok do se.ltnega leta pripada še vedno očetu. — V ti m slučaju bi hilu silno nesrečna. — .Morda od začetka, toda pozneje se bo vživela v novo življenje. — l'n*kušal bom, če bo šlo. — Toda delati moram previdno. -1'pain. du mi knez ne bo dovolil hoditi po vrvi, napeti med obema zvonikoma. — Tega ne smeš upati, kajti včeraj ti je že dal dovoljenje. — Sicer pa lahko dobiš ta ali oni izgovor. — Saj pravim, bom videl, če bo šlo. T« daj so se odprla hišna vrata. — Nekdo prihaja — je rekel mejala : — Kaj bi 7. vami. čo se postarate? — No, ta čas ie še daleč, daleč — je odvrnila krasna mlada ženski iu se nekako prezirljivo nasme hnila. — Na svojo bodočnost nis< m pravzaprav še nikdar mislila. — Ali bi ne brli bolj srečni <;e bi mogli t l okom malo Tedaj st — Gospod grof, vi govorite kot kak pridigar — je rekla. — Seveda, vrjamem, vi se ne morete vživeti v naše življenje. — Lepšega življenja kot je naše, ga ni na celem svetu. — In najlepše šele pri-ie. — V pondeljek b.-> dosegel (ieorge rekord. — V pondeljek bo plesa! na vrvi, napeti.... — Ali vedno v s traja pri tem? — Zadnji čas se je začel nekaj obotavljati, toda prepričana sem. da ga bom pregovorila. — Veselilo bi me, Te bi ga ne mogli pregovoriti. — Pomislite samo na i.evarnost.... — Nevarnost! — j.' vzkliknila Marta zaničljivo. — K ikšna nevarnost? — Kaj je nevarnost? — Ali bi se smela imenovati Marta liertn.nd. če bi so bala" nevarnosti? — Ali mislite, da se George če sa boji? —- Ne, v/tok njegove zamišljenosti je povsem drug. in jaz prav debro vem. da vi veste zanj. -- Kaj pa, če bi sc motili? — Ko ste bili v našem stanovanju, ste mi povedali, da st;? prišli zaradi neke podobnosti — je zašepetala Marta in zapičila svoj pogled v grof o ve oči. — Da. gospa — je zajeeal. — Zdelo se mi je, da je gospod Ber-trand podoben nekemu mojemu prijatelju. — Toda pozneje sem se prepričal, da som sc motil. — Ko sem videl gospoda iz neposredne bližine, sem se takoj uvcril o tem. (Dalje prihodnjič). ISfie majnarje z družinami. Loyalhanna Coal and Coke Company OVNAIJNDA, CAMBRIA tO., PA. Železniška |*>staja l.loydell, l'a., Pennsylvania K. R. proga, blizu South Fork, Pa. ali Windber, Pa. Mi plaeatno unijs&o plačo. Ml iuiaino stalno delo v naših jamah in vsi naši majnarji zaslužijo zelo dobro plačo. Fine hiše /a prejemu« najemnino. Onnaiimla. Pa. je lep majhen kraj, ide-jalni i»r«.siur za majnarje z družinami, ki ž t* le živeli v lepi in zdravi okoliei. šole, cerkve in razvedrila v bližini. Vprašajte ali pa i '*ite /.a nadaljna pojasnila Superintendent!! Loyalhanna Goal and Coke Co., ONNALINDA, PA. .__ 6. Prešlo je sedem dni in stotnik ni ničesar več slišal o svojem bratu. I*o mestu so vsi irovorili, da bo plesalee plesal na vrvi, napeti med obema stolpoma. Dovoljenje je bilo izdano, toda med zvoniko ma ni hila vrv napeta in to je Gulfa neizmerno veselilo. Kljub temu se mu je pa čudno zdelo, zakaj ni brata več k nje mu. — Nekega jutra mu je naznanil služabnik, da čaka pred vratmi nek mlad gospod ter da želi govorit i žnjirn. — Mlad gospod ? — je v p ra š:il stotnik začuden. —• I>a, zelo mlad je in razposajen. — Zdi se mi, da sem ga neko*' videl v onem eirkusu. — No, naj pride. — Pusti naju sama. — I>a. gospod stotnik — je odvrnil Karel in odšel. Trenutek |K>zneje je stopil v sobo mladenič v elegatni obleki. — Jmel je male erne brke in siv širok klobuk. Priklonil se je in čakal. — Kaj želite? — je vprašal Golf. — G<»^pod grof — je odvrnil tujec in pogledal proti vratom. — Z«-lo bi me veselilo, «"e hi mogla govoriti brez prič. — Zakaj pat — Za volj««' — Ali mi re-» ne poznate več T — Da. auii tee ni i---- — Torej se res znam dobro pivobleči? — Po teh besedah je nda. deluje odtrgal brke in jih spravil v žep. — Madaina IVvt.aad! — je vzliknil grof presener-en. — P.t* — NV tako glasno — sra je posvarila mlada žena in mu ya< e!a pretiti s prstom. — Kako *te vendar mogli?____ — Zakaj sem prišla k vam * — se je zasiuejala lepotica. — Ka* ne. to se vam eudno zdi. — Č akajte, v kratkem času vam bom vse pojasnila. — Dru ga .-e res nisem upala k vam. Celo mesto govori o m ii, aamo o meni. — Kaj bi mislili ljudje o vas in o meni. če bi vas javno obiskala? — Toda šalo na stran. — Na vsak način sem morala govoriti * vami. — Ker niste vi prišli k nam, sem morala jaz priti v vaše stanovanje. — l4ojim se, da bi se ne izvedelo — je zaŠepetal Gulf. —- Moj Bog! - s. je za smejal a lepotiea. — Prepričana sem bila. d., )n. h«>Me druga«'- -pr» i Ii Toda. gospod grof. zdaj sem tukaj, n* zdaj >e me ne morete tako hit ro iznebiti. — Na vsak način me mo-1 rate do konca poslušati. Urof Gulf je bi! v veliki zadregi. — Kmalo se jc pa zavedel in1 ji rekel, naj sede na zofo. — Kam je sedel v drugi kot sobe. — Ne, ne, — gospod grof — je rekla mad am a Bert rand. — Pole« mene morate sesti na zofo, drugače ne morem govoriti — Ali se me bojite? Pri tet« ga je prodirljivo pogledala g svojim žarkim očesom. — Zelo sem radoveden, madama, zakaj ste me obiskali? - Hvala vam, da niste rekli, zakaj.sem tako vsiljiva. — Prišla se« k vam iz nekega posebnega vzroka. — No, da vas ne bom še nadalje mučila, vam povem, da sem prišla zaradi svojega mož. — Zaradi gospoda Bertranda? „ — Da. — Odkar je bil zadnjič pri vas, se je čisto izpremenil. — » isto d ruga četi človek je postal. — Žalosten je, zamišljen in obupan. Nekaj eaaa sem mislila, da je to trenutno, slabo razpoloženje, zdaj pa vem, da ima nekaj na duši. česar mi pa noče izdati. — Jaz prav dobro vem, da mi razeu vas nikdo ne more tega pojasniti. — No, ali .se še jezite, da sem vas prišla nadlegovati? — Na kakšen način bi mogel jaz kaj uplivati na vašega moža? — je vprašal grof navidezno začuden. — Tudi meni »e čudno zdi. — Kajti do zdaj ni mogel Bertranda še nikdo vkrotiti. — Ko ie bil zadnjič pri meni, sva «e pogovarjala o vseh mogočih stvareh. — \« vrjamem pa. da bi ga ta pogovor toliko izpremenil. — Govoril jc precej o svoji bodočnosti, govoril je tudi o vas gospa in o hčeri. — Rekel je, da ga skrbi, kaj bo z vama. če se slučajno ponesreči. Gospa, alt vi niste še nikdar mklili na bodočnost? —- Seveda »»cm že mislila na najino bodočnost — je odvrnila Marta in oči so te ji zableščale. — Moja hči Jozefina naj postane prva in r v** IŠČE SE 50 izvežbanih drvarjev za kemična drva, $2 od korda, v ravnini Ln dober les, zasluži se od 4 do 7 dolarjev na dan. Potem se iwbi H voznikov iu nakladaleev lesa. Vprašajte pri: Ward Guneheon. Norwich, McKeau Co., Pa. (27-29—8) Rad bi izvedel za svoja dva brata ANTONA iu MARTINA MEH. Doma sta iz Šoštanja pri Celju na Štajerskem. Če se kateri nahaja v ujetništvu, naj se mi o-giasi, aili naj pa kdo drugi, ki kaj o njih ve, poroča meni. — Frank Tdeh, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. U. S. America. (27-8—1-9) EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER NEW TORKU ANTON BURGAR •t CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y IZDELUJE IN PRESKRBUJE vaakovratna pooblastila, vojaike proinje in daje potratni nasvete v vaeh vojaških sad e v ah. Rojakom, ki iela dobiti ameriški državijanaki papir, daj« potrebna infarmxaije da datum* iakreanja ali imena parnika. Obrnit« aa aanpao na njega, kje boats toteo trn PRIPOROČILO. Rt^jakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal na»š rojak Mr. OTTO PEZDIR, # ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda- ------ iv - .*>- „ s. ✓ .v^it - u vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu boda šli na rake. S spoštovanjem Upravništve "Glas Naroda" Kadar je kako d oštvo namenjeno kupiti bandoro, sastavo, recalja, jod bene Instrumente, kape itd., ali i>a kadar potrebujete ure, verižice, priveski-; prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpraAate. Cpraianja !Bf • etane le lic. pa al bodete prihranili dolarje. , Cenike veC vrst pošiljamo brezplačno. PlSlte ponj. > IVAN PAJF & CO., 456 Chestnut St.. CONEMAUGH. PA. HARMONIKE •KMllai aakrSuekoll vrata ladelujaa b popravljam po najnlijlb cenah, a ds io trpežno In canesljlvo. V poprav' •anealjlvo vsakdo pošlje, ker sem if lad 16 let tukaj r tem ooalu in aeda 9 svojem lastnem domn. V oprave) farnem kranjske kakor vae drof harmonike ter računam po delu ka korfino kdo cahte? v brea cadaljai* vpraianj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd SU Cleveland, Ofaia glBIBgBIBfBliifBn^ Dr.LORENZ. Jaz sem eT,tia O*, ki ca j« Izumal dr. prof. F.rlich. Ce imate mozolje aH Mkwtk* p* t»l»iii. v ktIu, izpadanje laz. bolečine v koeteh. pr'dite in tz^Utit vaw bm kri. Ne čakajte, k.er ta bolezen *e oalese. Semenotok, kapavec ati tri per ia tudi vae dru«« prulertir*. ki naztanejo radi tfsra. T« bolezni zdraviu po zadnji metodi v naj k raj! iem {ho. Katcor hitro opazite, da ram pooehuje moAka _ čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. SuSenje cevi. ki vodi >m mehurja, ozdravn * kratkea Hm Hyarocelo an vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in aicer brez operacij«. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včaaib tudi pri miifnli vede. ozdra-^im z fotcToitjo. Rcvmatizem. trganje, bolečine, otekline, srbečico. ikiofU in druse kota« be lezel, ki nastanejo vsled nečist- krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. Uradne ura: od 9. do B, Ob nedeljah od 9. do 9. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvei5er. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Penil Ave. II. nadut, na ulico, Pittsburgh, Pa. mffiiaiaiaraiaig^^ isiaiaiBiaiiugiBi^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Sloveitic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. TiMiafEiziajiiia^^ POUČNE KNJIGE: FABBttSttStt sme sta« MODERNO UREJENA ■ Tiskarna Glas Naroda Ahnov nemflko-angleškl tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo f Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Rudolfa r—.SO j {Tragedija v Meyerllngu) e=.70 Stratl na ftokolskein gradu ^ 40' 100 zvez. f—.50' f^.71 «6 00 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 RAZGLEDNICE: Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški ln angl.-slov. slovar Trtna us ln trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovenako-anglečkl tolmač ■t_25' NewyorSke s cvetlicami, bomo- Tistične, božične, novoletne ln $1.50 velikonočne komad po —.01 —.40, ducat po =—.21 —.50 Album mesta New Torka b kraa-š—.50 nimi sUkaml, mali t— E^.50 _ i ZEMLJEVIDI: ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE: Bodi avuje «mV kovaO f Dull « orožjem j— Fablola Miklova Zala 1'f-gam iu I^jml^rji^ir . . Preganjanje ludijabakih m 1st - -------JonarJev Bodbln^ka creča Slovenske novele ln povesti Socializem Socijaloa demokracija Stan le j v Afriki Trojka Vojna na Balkanu 13 zrea. Zgodovina e. In t pe&potka fit. 17 a alikaml e=J50 S-.60 E-JIO ♦ ♦ ■ t: VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NI CENAH. v A ;i i DELO OKUSNO, IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRANA. DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — JAKOB WAHOlO, 6702 Bonna Ava^ de v aland. Okla ^-.10 i—.28 s—.1» i-.ia i-. 15 —ao •2 00 Združenih držav mali I veliki Avetro-Italijanaka vojna mapa Balkanskih držav Evrope F*rope, vezan Vojna stenska mai« Vojni atlas Zemljevidi: New Tork, Colorado, 40 Illinois, Kannaa, Montana. 50 Ohio, Pennsylvania, Minnesota. _30 Wisconsin, Wyoming in Wfrt .19 Virginia ln vseh drugih drlav .10 P® —2* US Avstro-Ogrske mall —.10 —.50 veliki vezan —.50 $1.85 Oil svet fc—.21 Velika stenska aoapa 17. 9. na na drugi strani i*a celi svet $3.00 NAZNANILO. Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, Wyoming, Utah i v Coloratli, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik J50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, pcfitnl nakaznici, ali podtaik znamkah Poštnina Je pri vseh cenah že vračunan*. m NAROČILA PQ6UR| NA; SMc PubiishiBg CoH ki ja pooblaičeo sprejemati aaroi nino n "Olaa Naroda" In izdajati toaadema potrdila. On je pred leti ie ve&krat prepotoval driave, i katarin ao nail rojaki naaaljmi in je poraod dobro poanan« n Upati je, da »n bode Bi rojaki v vw+l Veliki vojni atlas ▼ojskojocih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVB0PE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OORSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar poeljite na: Slovenic Publishing Company «2 Cortlandt Street, New York, N, Y.