DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XVlJ. januar 1980 št. 1 Spominu tovariša Edvarda Kardelja Kardelju se moramo Slovenci v marsičem zahvaliti, da smo se kot narod prebili v zgodovino. Ob 70—letnici rojstva Edvarda Kardelja, velikega misleca in revolucionara: k njegovemu ustvaijalnemu duhu in delu se bomo vedno znova vračali 27. januarja 1910 se je v delavski družini v Ljubljani rodil Edvard Kardelj. Umrl je 10. februarja 1979. Pol stoletja je bil vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, k5 ni poznal umika in oddiha, kot je ob njegovi smrti izjavil tovariš Tito. Lani v tem času so trepetala naša srca ob poročilih o neozdravljivi bolezni tovariša Kardelja, ki je delal do zadnjega in nam s tem še enkrat dokazal, kako je treba ceniti življenje in v njem radost ustvarjanja. Skoraj bo poteklo leto dni, kar smo se poslovili od človeka, ki je posvetil vse svoje plodno življenje osvoboditvi človeštva. Že kot devetnajstletni mladenič je vodil SKOJ v Sloveniji. Preganjali in zapirali so ga, mučili in zasledovali, ostal pa je vedno in povsod neutruden aktivist in borec partije. Bil je eden izmed ustanovitelji v KPS in O F, član vseh politbirojev KPJ in ZKJ, ki jih je vodil tovariš Tito, Bil je partizan, član vrhovnega štaba NOV in POS, pa urednik „Borbe" v užiški republiki, neutruden publicist, ilegalec, soustvarjalec naših zakonov in avnojskih sklepov. Bil je diplomat, predsednik jugoslovanske zvezne skupščine, član najvišjih partijskih in državnih teles vse do svoje prezgodnje smrti. Od častnega in rednega člana naših akademij znanosti, univerzitetnega profesorja, partizanskega generala, narodnega heroja in dvakratnega junaka socialističnega dela smo se lani februarja poslovili z največjim spoštovanjem in neutolažljivo bolečino ob veliki izgubi, ki je prizadela jugoslovanske narode. Ponos in čvrsta odločenost sta zamenjala vsenarodno žalost: nadaljevati moramo delo velikega, enkratnega revolucionarja in misleca. Prav tovarišu Vse njegovo življenje je bilo en sam zgled, kako je treba delati in se boriti za zmago novega, pravičnejšega, resnično človeškega. N. S. % Le z doseženim večjim dohodkom je moč povečati osebne dohodke V poročilu, ki so ga pripravili predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij za sindikalne konference so zapisali, da bomo delavci gozdnega gospodarstva prejemali višje osebne dohodke v letu 1980 le, če bomo ustvarili višji dohodek. Tako je tudi stališče republiške skupščine, ki pravi, da se bodo realni osebni dohodki na zaposlenega povečali le v tistih organizacijah združenega dela, kjer bo to dopuščala rast produktivnosti dela in rast dohodka. Le z večjim dohodkom si lahko zagotovimo večje osebne dohodke. Naše sile bomo odslej usmerjali v boj za dosego večjega dohodka. Višji življenjski stroški ne bodo več pogoj za dviganje osebnih dohodkov. Če hočemo imeti večje osebne dohodke in slediti povečanim življenjskim stroškom, moramo več ustvariti in boljše delati. Kaj pa sedaj? Vsekakor bomo morali gozdne sorti- mente, ki jih prodajamo in so tudi glavni vir prihodka, kar najbolj kvalitetno izdelati in boljše ovrednotiti (prodati). Les čimprej pripeljati uporabni- posameznikov, pa naj opravljamo kakršnekoli naloge in opravila, je odvisno, koliko bomo doprinesli k stabilizaciji. Vedimo, da to ni več parola, ki smo kom. Pospešeno uvajati novo je že siti, ampak je resnica in jo tehnologijo pri sečnji, spravilu bomo tudi mi gozdarji občutili, in prevozu lesa, zlasti pa pri gojenju in obnovi gozdov, gozdnih drevesnicah in pri vzdrževanju cest in tako zniževati stroške. Čimprej se moramo lotiti izgradnje centralnega skladišča. Ti ukrepi nas bodo prisilili, da bolj skrbno in odgovorno gospodarimo z družbenimi sredstvi. Manj naj bo lomov, ka-rambolov in malomarnega poslovanja s sredstvi, katera upravljamo. Navaditi se bomo morali varčevati z elektriko, s poštnimi storitvami, s papirjem in z drugim pisarniškim d a-terialom. Odpraviti moramo vse vrste neopravičenih izostankov z dela. Sestavek naj bo le spodbuda za razmišljanje vsakega delavca, kajti le od njega, od nas če ne bomo dobro in racionalno gospodarili. FRANC MARKOVIČ Konferenca ZK v Črmošnjicah Na TOZD Gozdarstvo Črmošnjice so se člani ZK na nedavni letni konferenci pogovorili o vseh vprašanjih, s katerimi so se srečevali v preteklem letu. Posebno skrbno so obravnavali kadrovsko problematiko v TOZD, izvajanje stabilizacijskega programa, o delegatskih odnosih in sklenili so, da morajo člani povedati vzroke za svojo nedelavnost. V ZK so sprejeli 3 nove člane. Kritično so ocenili svoje delo na področju lastnega izobraževanja, premalo so sodelovali pri uveljavljanju sistema nagrajevanja. Ugotavljajo, da je samo- upravno dogovarjanje zadovoljivo, vendar ga morajo še krepiti. Vsekakor pa se bodo zavzemali za pravočasno odpravo vseh negativnih pojavov, pa naj se pokažejo v kakršnikoli obliki. Dobro so ocenili delavnost samoupravnih organov in sindikata v TOZD in jim obljubili vso pomoč. Razprava je potekala tudi o dejavnosti neuvrščene Jugoslavije. Enotno podpirajo ne samo člani ZK, temveč tudi vsi delavci TOZD prizadevanja za mir in samoupravljanje v naši državi. METOD ROM Nezgode s poškodbami v gozdarstvu Slovenije v preteklem petletnem obdobju 1974 do 1978 Po podatkih republiškega inšpektorata dela so se gibale nezgode s poškodbami pri delu v gozdarstvu Slovenije v teku petletnega obdobja 1974 do 1978 tako, kot je razvidno iz sledeče tabele. Vstavi: TABELO „NEZGODE" Iz indeksa nezgod s poškodbami je razvidno, da število in pogostnost vseh nezgod in nezgod na poti na delo in z dela upadata. Do tega prihaja kljub temu, da se je v tem obdobju povečalo poprečno število zaposlenih za 3 %. Pri tem pa velja pripomniti, da gre nedvomno za večanje števila za- poslenih v administraciji, torej pri delih z neprimerno manjšo nevarnostjo za poškodbe. Organiziran prevoz na delo in z dela — manj nezgod! Za znatno upadanje števila nezgod na poti na delo in na poti iz dela lahko z veliko mero gotovosti trdimo, da gre predvsem za ugodno posledico uveljavljanja organiziranih prevozov delavcev na delo in z dela. Medtem, ko je v letu 1978 znašala pogostnost nezgod v gozdarstvu Slovenije 10,1 je znašala v vseh organizacijah združenega dela Slovenijj poprečno 6,1 torej znatno manj. 1974 1975 1976 1977 1978 Indeks Popr. štev. zaposlenih 8150 8259 8317 8352 8392 103 Število vseh nezgod 1092 1036 907 882 851 78 Nezgode na poti na delo in z dela 114 122 80 72 71 62 Pogostost nezgod (%) 13,4 12,5 10,9 10,6 10,1 75 Resnost nezgod (dnevi boln.na eno poškodbo) 22,7 21,2 20,8 21,7 22,2 Hujše nezgode 13 9 12 17 21 nezanesljivo Smrtne nezgode 6 7 4 3 2 »V* tžh r\ Ufilr ir 'TŽ® - \ JMI Ta podatek priča, da so nevarnosti za poškodbe pri delih v gozdarstvu še vedno znatno nad poprečjem vseh OZD Slovenije. Sečnja listavcev nevarnejša od sečnje iglavcev! Pri naši delovni organizaciji je znašala pogostnost nezgod v letu 1978 11,99, torej nad poprečjem gozdarstva Slovenije. Pomemben objektiven dejavnik nadpoprečne pogostnosti nezgod pri naši delovni organizaciji, v primerjavi z gozdarstvom Slovenije, predstavlja znatno večji delež listavcev, predvsem bukve v strukturi proizvodnje, za katere pa je znano, da so v primerjavi z iglavci nevarnejši za nezgode še zlasti pri sečnji. Podatki o hujših poškodbah pri delu niso zanesljivi, to pa predvsem zato, ker do izdaje navodila o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu (Ur. list SRS, št. 9/78) kriteriji za opredeljevanje hujših poškodb niso bili dovolj natančni in enotni. Verjetno je bilo hujših poškodb pri delu dejansko več kot je razvidno iz tabele, na kar nas posredno opozarjajo podatki o razmeroma visoki resnosti poškodb. Lani kar pet smrtnih poškodb! Število poškodb s smrtnim izidom je zadnja leta v glavnem upadalo, žal pa je bilo že samo v 9 mesecih preteklega leta 5 takih poškodb. Vzeto v celoti so razmere glede števila in še zlasti pogostnosti nezgod s poškodbami dokaj ugodne, kar je nedvomno posledica organiziranih naporov za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev v gozdarstvu. V tej smeri in s še večjo prizadevnostjo nas vseh Za čisto Savo 18. januarja so predstavniki 47 mest in občin iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Vojvodine in Srbije ter stalne konference mest in občin Jugoslavije podpisali družbeni dogovor o skupnih prizadevanjih, da bi vodovje Save obvarovali pred onesnaževanjem. Z dogovorom bodo zagotovili stvarne programe, s katerimi naj bi preprečili nadaljnje zastrupljanje reke Save. moramo nadaljevati delo tudi v prihodnje. BOGO ŠPILETIČ, var. ing. Združitev in priključitev Združitev avtoparka in priključitev TOZD Vrtnarija Novo mesto na fererendumu Delavci gozdnega gospodarstva bomo v kratkem na referendumu odločali o dveh pomembnih zadevah. O združitvi avtoparka v posebno delovno skupino pri TOZD Gradnje in o priključitvi TOZD Vrtnarija Novo mesto h gozdnemu gospodarstvu. O združitvi avtoparka smo v našem glasilu že pisali. Naj povemo le še to, da se z združitvijo strinjajo člani delavskih svetov TOZD in TOK, prav tako pa tudi sindikalna konferenca. Gre za ekonomsko utemeljeno dejanje. Iz elaborata je razvidno, da bodo delavci v novi organizaciji lahko dosegli večjo izkoriščenost prevoznih sredstev in zadovoljili večino potreb po prevozih v družbenem in zasebnem sektorju. Pobudo za priključitev TOZD Vrtnarije Novo mesto h gozdnemu gospodarstvu so dali delavci TOZD Vrtnarija. Predlog utemeljujejo s tem, da le pri gozdnem gospodarstvu, združeni z delovno skupino, ki dela na področju hortikulture, vidijo možnosti za nadaljnji razvoj. V TOZD Vrtnarija je zaposlenih 29 delavcev na področju hortikulture, pri GG pa dela 6 delavcev. Skupaj bo nova TOZD na začetku zaposlovala 34 delavcev. Z razvojem se bo povečevalo tudi število zaposlenih. TOZD Vrtnarija pripravlja zelo obsžen investicijski program. Gre za gradnjo novih rastlinjakov in ureditev zemljišč. Skupna investicija znaša 28,000.000 din. Združeni bodo lahko enotneje nastopali pri urejenju prostora na dolenjskem območju in racionalneje izkoriščali mehanizacija Večje možnosti bodo za zaposlovanje invalidov. Tudi na področju zaposlovanja strokovnih kadrov bo dosežen napredek, ker bodo delali skupaj in ne bodo razdrobljeni v več organizacijah. Prepričani smo, da bo zainteresiranost za delo vseh delavcev v združeni TOZD Vrtnarija potekalo tako uspešno kot so ga opravljali doslej eni in drugi. Kaj več o združitvi se bomo pogovorili na sestankih. FRANC MARKOVIČ Prva gozdarka na Dolenjskem Tovarišica ing. DANICA BELOPAVLOVIČ ob petdeset- letnici Pred 50. leti (25. decembra 1929) se je v mali belokranjski vasici Hrastu rodila v zavedni kmečki družini naša jubilantka Danica Belopavlovičeva. Takrat so bili težki časi. Svet je pretresla gospodarska kriza, pri nas pa je leto 1929 znano tudi zaradi uvedbe monarho-fašistične, imenovane tudi šesto januarske diktature. Tedanjemu času in razmeram primerna je bila tudi Daničina rana mladost. Nič kaj lepega ni bilo v njej. Samo trdo delo na siromašni belokranjski zemlji ob suhi skroji kruha je bilo edino razvedrilo za mlade ljudi. Danica je pomagala staršem in kaj kmalu je prišel čas, ko je morala v osnovno šolo. Pridno se je učila in v prostem času še vedno pomagala staršem, toda ni še končala osnovne šole, ko se je začela vojna vihra. Deželo so zasedli Italijani, ki so se utrdili tudi na Hrastu in bližnjem Suhorju. Toda kmalu se je ravno v tem delu Bele krajine razplamtelo narodnoosvobodilno gibanje in že leta 1942 so partizani pregnali Italijane. Zaradi nemoči je fašistični okupator v maščevanju v tem letu do tal požgal vasico Hrast in tako je komaj 12 letna Danica ostala brez strehe nad glavo. Njena usoda je bila podobna usodi ostalih sovaščanov, ki so morali iskati zavetja pri sorodnikih v sosednjih vaseh, kadar pa so se vrnili na domačije, so imeli pred sabo samo pogorišče in ruševine. To so bili najtežji trenutki v življenju mlade deklice, ki pa podobno kot vsa njena družina ni izgubila vere v življenje. Vsi so delali za partizane in tudi Danica je prenesla marsikatero pošto za njih, pri čemer se ni ozirala na nevarnosti, ki so ji pretile na vsakem koraku. Ko ji je bilo 15 let, je dočakala težko pričakovano svobodo. Pomagala je pri obno- vi porušene domačije, obiskovala gimnazijo in se z veliko vnemo vključila v delo mladinske organizacije. Pri tem ji ni bilo žal prostega časa in vedno je bila pripravljena pomagati tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Že leta 1949 je bila sprejeta v ZKJ in je tako lani obhajala že 30—letni jubilej zvestobe delavskemu razredu. Po končani gimnaziji se je leta 1950 vpisala na gozdarski oddelek FAGV v Ljubljani. Tudi tu se je poleg študija z vsem srcem posvetila delu v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v ZK in organizaciji ZŠJ. Na fakulteti smo jo vsi poznali kot izredno delovno in prizadevno kolegico, ki je vedno bila pripravlejna pomagati sočloveku. Leta 1958 je diplomirala na gozdarski fakulteti in se kot štipendistka 1. marca tega leta zaposlila kot inženir pripravnik na urejanju gozdov pri takratnem KGP Novo mesto. Že prej pa je pripravila svoje diplomsko Prešeren—z zarjo svobode... Ob 8. februarju, dnevu Prešernove smrti, kulturnem prazniku slovenskega naroda Česar ni hotela in ne želela dati slovenskemu narodu nekdanja stara jugoslovanska ob-[ast, da bi namreč po naših šolah vsako leto slavili obletnico Prešernove smrti kot vseljod-ski praznik, nam je prinesla narodnoosvobodilna vojna. 1. februarja 1945, tik pred dokončno osvoboditvijo, je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdalo pdlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik. S pesnikovimi besedami bi lahko rekli: z zarjo svobode je prišel tudi čas, ko je pred vsem svetom postalo očitno, kar je Sperans — Kardelj zapisal že leta 1939: „Še celo Prešeren, vrh naše epohe narodnega prebujanja, je zrasel iz naših tal samo, v kolikor je odražal splošno socialno vrenje v slovenskem, zlasti kmečkem ljudstvu, kar mu daje značaj globoko ljudskega in narodnega slovenskega pesnika." O Prešernu je bilo v zadnjih desetletjih napisanega in povedanega že toliko, da ni treba več ponavljati znanih dejstev o njegovi mladosti, trdem vztrajanju za kos kruha, o boju za narodno prebujanje in mogočnih vzklikov po bratstvu in miru za ves svet. Njegova kulturna dediščina je po svoji politični in obče človeški vsebi- 22,262.000 Jugoslovanov Zvezni statistični zavod je takoj po novem letu objavil, da je živelo konec leta 1979 v Jugoslaviji že 22,262.000 ljudi. Lani se je v državi rodilo 380.956 otrok, umrlo pa je 190.412 državljanov. Po istih podatkih je bilo konec minulega leta v Sloveniji 1,833.000 prebivalcev. ni temelj in jedro načel in ciljev naše NOB. Sleherni pravi Slovenec dobiva moč za neenako borbo iz Prešernove besede, je zapisalo Predsedstvo SNOS v letu 1945. Prešernova beseda mu je tudi vera v končno zmago in uresničevanje velikih misli o slovanstvu in lepši bodočnosti rseh svobodoljubnih narodov. V čem je enkratno, čudežno poslanstvo velikega pesnika? Prav gotovo tudi v tem, da se je v tistih mračnih časih, ko smo trpeli pod tujim jarmom, odločil pisati v slovenskem, domačem jeziko svoje zemlje. V svojem umetniškem ustvarjanju ga je čez noč povzdignil na tako nedvoumno višino, da je s tem hkrati enako visoko izravnal tudi zavest naroda. „V lastnem jeziku se je odločil pisati' S tem je narodu rekel, naj pri sebi in v sebi išče svojo bodočnost", je o velikem poetu že leta 1900 zapisal dr. Ivan Prijatelj. Prešernovo življenje je bilo ena sama potrditev, da je treba za idejo trpeti, se žrtvovati za resnico in pravico in vztrajati v tem poštenju do zmage. Našo usodo je pomagal oblikovati tako, da bi danes brez njega ne bili to, kar smo. N. S. delo tudi s področja urejanja gozdov v zasebnem sektorju r gospodarski enoti Straža Toplice. Na urejanju gozdov je delala vse do konca leta 1972, ko je vodenje službe AGP. kjer je še danes. Ne bi posebej našteval, kaj vse je delala v času, ko je v naši delovni organizaciji, saj jo vsi poznamo kot vestno, marljivo in skromno sodelavko. Posebej pa je treba pri tem omeniti njeno dolgoletno prizadevanje pri utrjevanju samoupravnih odnosov in delo v družbenopolitičnih organizacijah. Delovala je v samoupravnih organih in vodstvih DPO, pri čemer je vedno imela polno mero razumevanja do sodelavcev. Vso svojo ljubezen in skrb je v tem času posvečala svojim staršem in danes ji je v največje veselje, kadar lahko obišče svojo mamo. JOŽE PETRIČ, dipl. ing. 1 JS3 k; Misel in delo Edvarda Kardelja Priporočamo vsem, da naročijo knjigo Franca Šetinca „Misel in delo Edvarda Kardelja”, ki je pred kratkim izšla pri Prešernovi družbi. Knjiga na dostojen in vsakomur razumljiv način uvede bralca v celotni, vsestransko pomenljivi svet Kardeljeve misli in življenja. Knjigo, ki ima 262 strani in stane samo 70 dinarjev, lahko naročite pri Prešernovi družbi v Ljubljani. Če bi bilo naročil več, lahko skupno naročilo odpošlje tudi naša sindikalna organizacija. Pišite na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana (ali pa naročite knjigo po telefonu: št. 061-21-440). Gozdni požari in njihove posledice Vse premalo se zavedamo posledic in škode, ki jo povzročajo gozdni požari. Spomnimo se samo poročil o gozdnih požarih, ki v poletnem času čestokrat divjajo po Krasu in Dalmaciji ter uničujejo s trudom vzgojene mlade sestoje borovcev. Pri nas je največja nevarnost v sušnem obdobju spomladi in jeseni. Vzroki za nastanek požara so različni. Glavni povzročitelj so ljudje, ki povzročajo požar hote ali nehote: turisti, izletniki, delavci v gozdu, otroci, ki kurijo ogenj v gozdu ali izven gozda in ga ne zavarujejo, ne pazijo ali ne pogasijo, ko odidejo; tleča vžigalica ali ogorek odvržen v suho travo, dračje, suhljad, požiganje sečnih odpadkov, požiganje košenic in pašnikov ob gozdovih največkrat povzroča gozdne požare. Na drugem mestu so bili požari, ki so jih zanetile iskre iz parnih lokomotiv ob železniških progah. Z uvedbo motorne vleke teh požarov skoraj ni več. Posledice požara iz leta 1971. Levi, ožgani del bukovega debla je pirav in za tehnično predelavo neuporaben (decembra 1979 - foto M. Bajt). Naj opišem primer gozdnega požara iz leta 1971 in njegove posledice: v začetku novembra 1971 smo dobili obvestilo o večjem gozdnem požaru, ki je bil 30. 10. v gospodarski enoti Radoha — Rasen nad vasjo Laze. Po preiskavi smo ugotovili: kraj požara: Radoha, odd. 2 d, 36 in 3 e, Rasen odd. R 2 in R,3 — Blatna dolina, Rasen, vrsta požara: talni, vzrok požara: netenje ognja v gozdu. Požiganje sečnih odpadkov iglavcev (veje, vrhači). Predvidevamo, da lastnik gozda pri požiganju sečnih odpadkov ni bil dovolj previden. Zato se je ogenj pri vetrovnem vremenu razširil na sosednji gozd (Ugotovljeno po poizvedbah prič). obseg požara: požar je zajel okrog 19 ha gozda, od tega okrog 7 ha SLP in 11 ha v zasebni lasti. Sestoj: bukovi sestoji v fazi letvenjaka, drogovnjaka in delno mlajšega debeljaka. Sestoj mestoma pomlajen. Pomladek v posameznih skupinah — okrog 1,0 ha. Način in stopnja poškodb: na omenjeni površini je pogorelo vse odpadlo listje, delno humus, veje, sečni odpadki in pomladek. Drevje je bilo delno ob žgan o pri panjih v smeri širjenja požara. Skoda: škodo je bilo takoj po požaru težko oceniti. Ocenjeno je bilo zmanjšanje prirastka za okrog 30 odstotkov ter uničenje pomladka in hu- musa v takratni vrednosti 2.800 din. Ravno tako je bilo ocenjeno,, da posebnih gojitvenih ukrepov ne bo treba izvajati. Prijavo požara in povzročitelja smo takoj posredovali pristojni postaji milice. Postopek se je vlekel vse leto 1972 preko javnega tožilca in sodišča. Rezultat je bil za gozdno gospodarstvo negativen, ker nismo mogli s pričami dokazati, da je lastnik gozda res kuril. Obdolženi lastnik je s pričami dokazal, da je bil tisti dan v zidanici. Posledice po osmih letih: dejanske posledice omenjenega gozdnega požara so danes povsem drugačne od cenitve takoj po požaru. Pomladek se je povsem posušil in propadel. Najbolj so bili po požaru prizadeti bukovi sestoji SLP, v katerih ni bilo grabljeno listje. Po tleh je bilo precej suhljadi, ki preko zime odpade zaradi vplivov vetra in snega. Kjerkoli je bila suhljad ob deblu, so drevesa močneje poškodovana. Najbolj je poškodovano drevje v oddelku 36, v katerem bomo morali predčasno posekati 369 m3 bukve in javorja na površini okrog 1,5 ha. Posekano površino bo treba pogozditi. Ocenitev škode Pri poizkusni sečnji nekaj dreves smo ugotovili, da prvi del ob žganega debla ne bomo mogli vnovčiti za hlodovino. Obžgani deli debla so trhli ponekod tudi do sredine v dolžini 1 - 3 m. Zato bomo morali pri sečnji poškodovanih dreves odrezati najprej kose, ki ne bodo primerni za hlodovino, temveč za iverke ali drva. Po izmeri teh odrezkov smo ugotovili, da znašajo 20% od neto lesne mase. Od vse odkazane lesne mase računamo, da bo napadlo okrog 15 % takega lesa. Izguba zaradi zmanjšane vrednosti lesa znaša najmanj 500,00 din/m3 oz. 22.000 din za odkazano lesno maso ali 14.667,00 din/ha. Sestoj naravno ni pomlajen, niti ne moremo čakati na pomlajevanje, ker bo vrednost lesa čedalje manjša. Zaradi tega je pogozditev nujna. Stroški obnove bodo 48.235,00 din. Tako znaša neposredna dejanska škoda 62.902 din/ha. K temu bi morali prišteti še razliko na izgubljenem prirastku med obstoječim sestojem in novo osnovanim nasadom, da bi dobili dejansko škodo. Iz prikaza omenjenega gozdnega požara lahko ugotovimo, da so posledice večjega in močnejšega požara vedno večje kot jih običajno izkazujemo. Smatram, da bi morali posvečati več pozornosti preventivnim ukrepom in vzgoji z ustrezno propagando ter v ta namen predvideti ustrezna sredstva in da bi morale imeti posamezne TOZD in TOK organizirane intervencijske ekipe, ki bi bile sposobne v najkrajšem času pogasiti požar. Več časa bi morali posvetiti raziskavi o povzročitelju požara ter postopku proti povzročitelju zaradi povrnitve škode. Prav tako bi morali natančneje ocenjevati povzročeno škodo. MIRKO BAJT Prvi odrezek bukve je dolg 2 m. Iz posnetka je videti, da sega poškodba po požaru višje od dveh metrov. Seveda pa se poškodba vsako leto širi naprej. Toliko je napredovala po osmih letih -Radoha 3 d (decembra 1979 - foto M. Bajt). Energija, energija.., Na preseku debla je videti, da je dobra (zgornja) tretjina lesa pitava - Radoha 3 d (decembra 1979 -foto M. Bajt). Strela je razsajala v Rožeku V NEDELJO, 23. DECEMBRA LANI, JE OB ENIH PONOČI VSE PODTURNČA-NE ZBUDIL IZ SPANJA MOČAN GROM. UDARILO JE PO PRIPOVEDOVANJU VAŠČANOV SAMO ENKRAT IN TO POŠTENO. ZLASTI SE JE STRESLA UPRAVNA STAVBA NAŠE TOZD. Dopolda istega dne mi je prišel naš delavec in stanovalec v bloku v Podturnu tov. Junuz Marošlič povedat, da je ponoči v pisarni blagajničarke zgorela vsa telefonska napeljava. V naselju tudi ni električnega toka, je še dodal. Hitro sem se usedel v avto in se odpeljal pogledat, kaj je. Tam sta že bili znažilka Bjelaj-čeva in blagajničarka Bobaševa, ki je prišla delat obračune in je prva videla razdejanje. Poslala je bila tudi pome. Obe sta bili čisto iz sebe. Razdejanje je bilo res hudo: ožgane in razrite stene na mestu napeljave, ra/ bita telefonska naprava, luč. okno, po tleh in mižali polno ometa, v hodniku pa je vrglo s svojega mesta električni števec. Kot da bi udarila atomska bomba. Seveda nam je bilo takoj jasno, da je to lahko napravila samo strela. Dokaz za to smo kasneje našli 60 metrov nižje od upravne stavbe. Takoj za garažo tovornjakov je razbilo v trske najbližjo, debelo jelko. Zemlja pod njo je bila kar v dveh smereh globoko razrita. Ena sled se je vodila tudi k zunanjemu vogalu garaže, kjer je ležalo staro železje. Kako je potem strela našla pot po žicali v našo pisarno pa ne bi mogel povedati. Res, nenavaden naravni pojav in to pozimi! Sreča v nesreči pa je bila, da se je to zgodilo, ko v prostoru ni bilo nikogar. Blagajničarka sedi prav poleg aparature in tega najbrž ne bi preživela. Kaj neki je tako privlačnega na tem našem telefonu, so se kasneje spraševali radovedneži. Že dolgo je znano, da pri nas že ob najmanjšem grmenju odpove telefon. Naj dodam še to, da grom ni vrgel iz postelj samo najbližjih sosedov, ampak je prestrašil tudi prebivalce bližnjih vasi. Celo v Suhorju in Dol. Toplicah so pregorele električne žarnice. Škodo smo prijavili pri zavarovalnici. No, videti je, daje res morala „posredovati” strela, bomo šele tako tudi mi dobili sodobnejšo telefonsko povezavo. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing. Take pa so videti posledice požara na dveh še rastočih bukvah. Radoha 3 d (decembra 1979 - foto M. Bajt). STROKOVNJAKI SI BELIJO GLAVE, kako najti nove vire energije. Toda za zdaj so si edini, da je najboljše varčevanje. S pametno uporabo, pravijo, bi brez zategovanja pasu lahko prihranili eno tretjino energije, ki jo porabimo. Samo en primer: po jugoslovanskem predlogu naj bi polne kamione od Sežane in Jesenic do Djevdjelije vozili z železnico, pri čemer bi porabili le desetino energije, ki je potrebna za prevoz enakega tovora po cesti. * ZNANI FRANCOSKI FIZIK trdi, da se pri avtomobilih prihrani 5 % bencina, če se pritisk v zračnicah zviša za 0,2 do 0,3 atmosfere. Isti znanstvenik smatra, da je potrebno namesto lesa za okvi- re vrat in oken uporabljati aluminij, ker se za razrez 1 tone lesa porabi 570 kilov. ur električne energije, za 1 tono aluminija pa 18.000 kilovatnih ur. * V EVROPI JE BILA V PREJŠNJEM STOLETJU najhujša zima leta 1879/80, ko je bila temperatura nekaj mesecev med — 32 do — 35°C. Pomrznilo je na milijone dreves tujih (eksotičnih) vrst in mnogo sadnega drevja. Tudi v zimi leta 1928/29 je pokalo drevje od mraza, vendar le ne tako kot pred sto leti. * V TLEH 1 HA GOZDNEGA ZEMLJIŠČA živi okrog 3,5 milijonov glist s skupno težo okrog 2.000 kg. Lanski snegoiom in letošnji rezultati Od leta 1960, ko so z gozdovi na območju TOK „Gozdarstvo” Trebnje gospodarili odbori za gozdarstvo pri KZ, pa vse do lanskega leta na površini 8422 ha gozdov obeh trebanjskih gospodarskih enot ni bilo večjih elementarnih škod v gozdovih. Le za leto 1966 je v Kroniki zabeleženo, da je vihar s točo v noči od 13. na 14. september polomil 1050 m3 gozdnega drevja. Vihar je bil tako močan, da so nekatera drevesa ležala tudi 10 m od panja. Toča je močno oklestila tudi stoječe drevje še zlasti v pasu Sela Šumberk—Železno— Dobrnič- Šahovec—Šmaver— Dečja vas. V noči od 26. na 27. november lanskega leta (1978) pa je zapadel težak, moker sneg, ki je povzročil veliko škode predvsem v nižjih, zavetnih legah. Zmrzal, ki je sledila močnim padavinam, je povzročila, daje pritisk na krošnje še naraščal in da se je drevje lomilo tudi potem, ko so padavine prenehale. Zaradi sorazmerno obilnih padavin je bilo takojšnje dokazilo onemogočeno, tako da smo večino snegolomov od-kazali šele v januarju, februarju in marcu 1979. RAZČLENITEV ODKAZILA Ker je snegdom prizadel samo iglavce, bom obravnaval samo odkazilo le-teh. Brez dvoma je zanimivo zvedeti značilnosti letošnjega odkazila v primerjavi s prejšnjim leti: leto etat, m3 odkazilo, m3 1976 5356 5832 1977 5356 6896 1978 5356 4848 1979 5356 9210 Številke zgovorno pričajo, do česa je zaradi snežne ujme prišlo — odkazilo iglavcev se je v primerjavi z lanskim letom skoraj še enkrat povečalo. Kljub zadostni količini odkaza-nega sne goloma je bil še vedno pritisk na domačo uporabo, ki ji snegoiom zaradi svoje značilne strukture ni ustrezal. Odka-zali smo skupno 5430 m3 lesa iglavcev. Rednega odkazila je bilo pri iglavcih samo 3780 m3 toliko kolikor približno znaš; domača uporaba. PREGLED BLAGOVNF PROIZVODNJE 1977 hlodovina iglavcev m3 495 jamski in cel. les m3 126 drogovi iglavcev m3 1092 trami iglavcev m3 275 „motke”m3 80 skupaj: 2068 Prikaz blagovne proizvodnje za letošnje leto nam kaže izrazito spremembo v korist drobnejših sortimentov, ki so napadli pri snegolomu in porast za 152 % v primerjavi z letom 1978. Razlika med odkazilom in blagovno proizvodnjo nam pokaže domačo uporabo, ki pa se je v primerjavi z lanskim letom povečala le za 43 %. Gozdarji TOK Gozdarstvo Trebnje smo poskušali v naj večji meri vplivati na to, da bi bilo čimveč snegoloma uporabljeno za gradnje. To prizadevanje pa ni rodilo posebnega uspeha zaradi tega, ker so za gradnje potrebne točne dimenzije, določene dolžine in debeline. Struktura odkazila za domačo uporabo je enaka strukturi v prejšnjih letih. ZNAČILNOSTI SNEGOLOMA Največ škode v zavetnih nižinskih predelih. indeks 1978 1979 79/78 % 715 674 94 203 936 461 998 3311 331 241 362 150 62 303 488 2219 5586 252 Že v uvodu je bilo povedano, da je največ škode v nižinskih, zavetnih predelih v obeh gozdnogospodarskih enotah. Pri Kjer ne kosijo, ne pasejo in ne žanjeno praproti, se belokranjska zemlja zarašča z brezo, s praprotjo, trepetliko in z brinjem. Lepa je ta pokrajina, toda gospodarno ni izkoriščena. Le ponekod bomo s pogozdovanjem pospešili preliou v gospodarsko donosen gozd. analizi odkazila oziroma sestojev, v katerih je bil snegoiom posekan, smo ugotovili, da so to sestoji, v katerih bi morali opraviti redčenje. Nekateri izmed teh sestojev so ravnokar prišli v fazo drogpvnjaka, drugi pa bi morali biti preredčeni že pred nekdiko leti. Prav zaradi take faze v razvoju sestojev je sorazmerno malo direktne škode; o njej lahko govorimo le tam, kjer so nastale vrzeli, kijih sestoj ne bo mogel zaceliti. Največ ran v tem smislu je nastalo v sestojih rdečega bora, ki pa jih je na našem območju malo, le 3 %. Skupaj 4 večje vrzeli smo opazili tudi v nasadih Ste-hanja vas in Koritniška gmajna, ki pa jih bodo mladi sestoji sposobni sami zaceliti. Nobena vrzel ni večja od 5 arov. Če zanemarimo dejstvo, da v na silo preredčenih sestojih niso ostala samo elitna drevesa v smislu pozitivne selekcije, ker sneg ni izbiral, potem smo v letošnjem letu marsikje opravili delo, ki bi ga morali že prej, oziroma je opravljeno marsikje, kjer prav gotovo še nekoliko let ne bi bilo. Normalno je, da bi vsakršna ponovitev take ujme v kratkem časovnem razdobju, dejansko škodo še povečala. VARSTVENI UKREPI Normalno je tudi, da bi vsakršno zanemarjanje varstvenih ukrepov v tako prizadetih sestojih tudi povzročilo dodatno škodo, ki bi zmanjševala prirastek in lesno zalogo. Strokovno osebje ima prav zaradi tega skupaj z lastniki gozdov dodatne in povečane naloge na področju varstva gozdov. Moram poudariti, da smo se tega krepko zavedali že v letošnjem letu in da se bomo tega še bdj zavedali v prihodnjem letu. Povečali smo nadzor v gozdu, povečati bomo morali posek in izdelavo lovnih dreves, kar je razvidno iz plana za prihodnje leto. Pri zaščiti proti lubadarju smo uporabili približno 300 litrov ksilolina in ga nameravamo uporabiti prav toliko v prihodnjem letu. Za dolgoročen cilj smo si postavili vzgojo mešanih sestojev iglavcev in listavcev, ker smo v takih sestojih opazili najmanj poškodovanih dreves. Razumljivo je, da vsega ne moremo postoriti samo delavci temeljne organizacije kooperantov, zato mora biti skupno prizadevanje z lastniki gozdov še toliko večje. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Trami na rezkalnem stroju v Straži Pregled učinkov izdelave tramov na rezkalnem stroju Lindner S/II pri TOZD „Gozdarstvo" Straža za 1977, 1978 in 1979 Centralni delavski svet GG NOvovo mesto je leta 1973 v programu dolgoročnih ukrepov predvidel v Straži postavitev rezkalnega stroja. Maratonska gradnja je naletela na vrsto ovir administr divno—tehničnega značaja. V sreki 1977 smo končno začeli poskusno obratovati, kar je trajalo do konca poslovnega leta. Začetne težave smo premagovali s kolegi iz Velikih Lašč, ki so imeli že izkušnje pri obdelovanju drobnega tehničnega lesa iglavcev. Predelava je razmeroma enostavna, vendar zahteva zelo izkušene upravljavce stroja. Delo na stroju je težko in izpostavljeno temperaturnim vplivom, velikim zvočnim vibracijam in močno obremenjuje vid in druga čutila. Priprava lesa za obdelavo sodi v delokrog odpremnega skladišča, kjer drobni tehnični les presortirajo oz. dodelajo. To elo je možno v veliki meri odpraviti že v gozdu pri sečnji in spravilu ter prevozu. Kontinuirana dobava lesa za obteso-valnico pa nam omogoča predelavo neobeljenega lesa tudi v letnem času. V dvoizmenskem Zahvala sodelavcem in priporočilo za naprej! Naše glasilo bo toliko več vredno, kolikor več delavcev bo v njem sodelovalo. Zato ni čudno, da so se na posvetovanju o obveščanju delavcev, ki ga je lani organizirala Zveza sindikatov Slovenije, dogovorili, da je treba v obveščanje pritegniti čimveč delavcev. V Dolenjskem gozdarju so lansko leto pisali: Bajt Jožica Bajt Mirko Belopavlovič Danica Bradač Alojz Bubnjič Mijo (Cekuta Mateja) Čibej Franc Dragišič Milan Fabjan Tone Falkner Jože Gašperšič Janez Geršič Peter (Gošnik Tone) Goleš Niko (Grobovšek Jovo) Hočevar Tone Janež Franc Javornik Ladislav (Jurhar Franjo) Kastelic Uroš (Kastelic Vanja) Klančičar Slavko (Klobčar Jože, (Klobučar Franci) Kobe Miloš Kovačič Alojz Kovačič Jože Kruh Tone Kure Danilo Kure Jože Lapanje Radovan Lukšič Jože (Lukšič Rebeka) Markovič F rane Mazovec Matija Miklič Božo Muhič Jure Pavec Vlado Penca Janez Piškur Jernej Poplašen Pajič Zorica Puhan Alojz Rade Jože Rustja Janez Sašek Janez Serini Alojz Starič Ludvik Šebenik Janez Šepec Tone Spile tič Bogo Turk Ivan Vidervol Jože V oklepaju so našteti nekateri sodelavci, ki niso delavci GG Novo mesto. Pisci člankov, ki nam jih prispeva novinarski servis pri Dolenjskem listu, niso v seznamu. Vsem, ki ste pisali v Dolenjski gozdar, se uredništvo lepo zahvaljuje. Sodelujte tudi naprej in pridobite za poročanje tudi svoje tovariše in tovarišice, tako da bo ob koncu leta 1980 vrsta dopisovalcev še daljša kot za lansko leto! J. P. obratovanju je mogoče izdelati 10.000 m3 tramov na leto. Dohodkovni odnosi Dohodkovna povezava z dobavitelji mora biti zagotovilo za nemoteno poslovanje. V letu 1979 je odnos udeležbe na tržni ceni proizvoda v primerjavi z dobavljenim tehničnim lesom 70 : 30 v korist dobavitelja. Preglednica vsebuje pričakovane dobave drobnega tehničnega lesa iglavcev na odpremo skladišče Straža (podatki so vzeti iz predloženih planov za leto 1980). sodelovanju z normirano grupo iz Novolesa, z lastnimi snemanji in na osnovi lastnosti stroja smo ugotovili pri srednjem premeru Š 15 cm normo 20 m3 oblovine oz. 17.0 m3 izdelanih tramov. Na teh elementih sloni tudi kalkulacija. Zasledovanje učinkov na obtesovalnici po letih proizvodnje z različnimi faktorji izkoristka podajamo v preglednici, ki je priložena. Pregled učinkov pri izdelavi tramov po letih proizvodnje, preračunano na F 0,87: TOZD ..Gozdarstvo” Novo mesto Podturn Straža Črmošnjice Črnomelj 1000 m3 2500 m3 2500 m3 2300 m3 700 m3 8,2% 20,5 % 20,5 % 18,8% 5,8% TOK ..Gozdarstvo" Novo mesto Č rnomelj T rebnje skupaj 1700 m3 13,9% 1500 m3 12,3% 12200 m3 100% Pri obdelovanju drobnega tehničnega lesa iglavcev smo pogrešali normativ izdelave. V F 1,0 leto 1977 ur/ m3 1,62 x ur/m3 1.13 = 1,83 indeksi 100 F 0,92 1978 1.41 X 1,05 = 1,48 80 F 0.87 1979 1,19 X 1,00 = 1.19 65 Storilnost je bistveno porasla v tretjem kvartalu 1978, ko smo izboljšali napravo za od-strajevanje odpadkov in odpravili večje zastoje. Preglednica izdelave tramov na Lindner S-II. pri TOZD "Gozdarstvo" Straža za leto 1977, 1978 in 1979 Učinek na uro v m3 1977 . 1978 1979 kvartal m3 Sk.ur ur/m3 m3 sk. ur ur/m3 m3 skupaj ur ur/m3 I. - - - 1131 1813 1,60 1966 2552 1,29 II. - - - 2079 3153 1,51 3023 2900 0,95 III. 1489 2406 1,61 1597 1962 1,22 2144 2915 1,35 IV. 1180 1929 1,63 1206 1557 1,29 2049 2639 1,28 Skup. 2669 4335 1,62 6013 8435 1,41 9182 11006 1,19 Stopnja izkoristka F 1,0 F 0,92 F 0,87 Pogled na parno žago na Goijancih (danes je tam logamica) tik pred drugo svetovno vojno. (Foto: Rudi Smola, leta 1913). „Čudovit delovni kolektiv ste...” Ko sva z ženo vstopila v „Rog”, kjer je imel naš delovni kolektiv silvestrovanje, sva ugotovila, da že precej kasniva, saj je bila zbrana že Skoraj vsa družba. Odzdravijo nama vedri obrazi. Vsak se trudi, da bi pozabil na vsakdanje skrbi in tako kar najbolj sproščeno in lepo preživel ta večer. Prostor najdeva poleg prijateljev in prisedeva. Pogovor takoj steče, vendar kramljamo o manj pomembnih stvareh. Z velikim tekom pospravljamo dobrote z mize, ki jih kmalu nadomestijo nove. Glasbeniki neutrudno igrajo, da že vse srbijo pete; minilo je kar precej časa, da se je ojunačil prvi par in zaplesal. Čim pa je bil led prebit, so začeli vstajati pri vseh mij|h, na plesišču pa jj postajalo že „gosto”. Tudi z ženo se zavrtiva, ko pa se dodobra ogrejeva, si privoščiva daljši počitek. K najini mizi se približa Polde. „Zdravo, Franc”, mi poda težko roko. „Zdravo, Polde. Kako si kaj? “ „V redu, nocoj pa sploh.” „Kar lepo se imamo, ja”. Opazim, da je pripravljen za pogovor, zato vrtam dalje: „Si sam? ” „Ne, tudi žena je z mano, , imam.” „Aha, vidim, pa Kolenčeva sta tudi, kajne? ” „Seveda, s Tonetom delava skupaj. Tone je dober delavec, miren je kot da ga ni.” „Imaš svojo hišo? ” ga vprašam, „Seveda, glej, s temi rokami sem jo zaslužil - v gozdu”. SMO DOSLEDNI IN VZTRAJNI BORCI ZA MIR NA SVETU „Menim, da danes ni po-trebnocnikogar več prepričevati o tem, da smo dosledni in vztrajni borci za mir v svetu. Zveza komunistov Jugoslavije je vselej zastopala stališče, da je za razvoj socializma in napredek človeštva nujen mir. Naši narodi ne želijo vojne, vendar tudi nismo defetistični pacifisti.. Naša prizadevanja in celotna dejavnost na mednarodnem in notranjem področju je usmerjena zoper politiko sile in vojne ..." (TITO v poročilu na desetem kongresu ZKJ) Gledam njegove močne roke. On pa nadaljuje: „Tudi nekaj obdelane zemlje imam.“ „Koliko otrok imata? ” me zanima. „Tri; najstarejši me je že prerasel, čeprav hodi še v osnovno šolo. Pravi, da bo šel tudi on z mano v gozd. Ne branim mu, samo opozarjam ga, saj veš, v gozdu je treba trdo delati. No, sicer jj pa vajen delati. Doma mora večkrat kar pošteno poprijeti. Pravi, da se v gozdu dobro in hitro skuži. Mladi pač hočejo čimprej do denarja, da si kupijo kakšno „ropotalo”. „Kako pa ti, dobro zaslužiš? ” „Še kar. Ne ženem se preveč. Mislim si, Polde, še precej let je do upokojitve, zakaj bi se tako gnal. Noje, kakšnih 20, 30 % že naredim nad normo. Lahko bi tudi več, a kako bo drugo in še naslednja leta? Čutim, da sem še pri moči, samo pri hoji navzdol me bolijo noge.” „Boš malo popil? ” mu ponudim kozarec. „Hvala, ga imam tam dovolj,” mi pokaže na svojo mizo. „Se še spomniš, da sva se midva prvič srečala v Kočevskem Rogu pred 24 leti? ” „Kaj se bi,” mu odvrnem. „Pa Lojza se tudi spomnim. Saj res, kaj pa je z njim? ” „Ni ga več, pobralo ga je, pa Janeza in Jožeta tudi. Da, da, alkohol je strašna reč. Tudi jaz ga pijem, ampak ne toliko, da bi me imel v oblasti”. Najino kramljanje zmoti Jože, ki vabi vse prisotne k sodelovanju pri posebni točki nocojšnjega večera — kvizu. Dmžba se je že precej razživela in tudi nekoliko razbila; tako nekaterim sploh ni jasno, zakaj gre. Na plesišču se vse bolj vrtijo, med njimi tudi Ciril, ki se poskuša v stilu „rock and rolla”. Jožetu komaj uspe doseči nekoliko posluha. Končno so bile izbrane tri ekipe, obrazložena pravila tekmovanja, izžrebali so tudi vprašanja. Na Jožetov znak so vodje ekip odprli ovojnice. Vprašanja niso bila kar tako. Npr.: na kolikšni gozdni površini gospodari TOZD „Gozdarstvo” Straža, kolikšen je letni prirastek, koliko letno posekamo, koliko zob imajo motorne žage Stihi 0,41, 050 in Husquarna. Nekatera vprašanja pa so bila obrnjena tudi na bolj šaljivo plat, npr., koliko približno storžev visi na eni jelki, zakaj je volan okrogel, zakaj je Napoleon jahal belega konja itd. Pravilne odgovore oz. dosežene točke je zapisovala seveda Magda. Najuspešnejša ekipa je dobila gugalnik, pa tudi ostali dve ekipi nista ostali brez nagrad. Še aplavz za zmagovalce in spet smo se polnoštevilno znašli na plesišču. Samo najmlajši, bodoči gozdarji, se ne ganejo iz svojega kota. Sicer pa tudi mladih deklet ni bilo... Ciril pa, čeprav med najstarejšimi, še vedno med najaktivnejšimi na plesišču, spodbuja k živahnosti tudi ostale: „Dajmo, dajmo!” Čas neusmiljeno hiti, noč se nagiba proti jutm. Glave postajajo vse težje, nekaterim že pošteno nagajajo. Sicer pa nocoj silvestrujemo. Posamezni pari se že odpravljajo domov. Tudi midva z ženo vstaneva in se posloviva. Med potjo proti domu mi žena pravi: „Čudovit delovni kolektiv ste.” FRANC ČIBEJ IZ PRETEKLOSTI ... Leta 1938 je bilo v Sloveniji 2103 žag (točneje: na območju tedanje dravske banovine), od tega primitivnih vodnih 1681. Te žage bi zmogle razžagati 191.9810 m3 lesa, toda razžagali so le 710.000 m3 lesa. Zmogljivosti žag so bile torej izrabljene le 37 odstotno. (Pojav tudi danes po 40 letih ni neznan). Drvarji so leta 1938 pri sečnji na dan (od zore do mraka) zaslužili na Gorenjskem 45 - 60 din, v Savinjski dolini in Pohorju 40 - 50 din in na Dolenjskem 30 — 40 din. Za 1 m3 žaganega lesa iglavcev pa je bilo treba odšteti 386 din. SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA Desetletje za čisto vodo Svetovna zdravstvena organizacija sije za desetletje 1981-90 postavila pomemben cilj: preskrbeti čisto vodo in boljše higienske razmere milijonom ljudi „tretjega sveta.” Če bi dosegli ta cilj, bi bistveno spremenili življenje ljudi v revnih deželah. Zaradi pomanjkanja iste vode in nehigienskih razmer je smrtnost otrok v teh deželah zelo velika in bolezni kot so griža, tifus in kolera povzročajo ogromno gorja. Urejena preskrba z vodo bo v mnogih deželah tudi olajšala življenje žena, ki morajo z otroci v naročju vsak dan po več kilometrov daleč po vodo za družino. Če bo na razpolago čista voda, bo tudi manj obolenj in povečala se bo sposobnost za delo in s tem proizvodnja, kar je za blaginjo revnih dežel še kako potrebno. Cenijo, da nima ustrezne vode kar ena milijarda dvesto milijonov ljudi in da bi za njihovo zdravje bila preskrba z vodo celo pomembnejša od povečanja števila bolniških postelj. Seveda pa je v teh deželah nujna tudi sprememba sanitarnih in higienskih navad z izobrazbo in osveščanjem prebivalcev. Čeprav je naloga, ki si jo je naložila svetovna zdravstvena organizacija silno obsežna in zahtevna, smo zaradi uspehov, ki jih je že doslej dosegla pri zatiranju nekaterih nevarnih bolezni (spomnimo se npr. samo malarije) lahko prepričani, da bo tudi to uresničila v prihodnjih desetih letih. Za ureditev preskrbe z vodo bi bilo potrebno 140 milijard dolarjev. Od tega naj bi prispevale same dežele v razvoju 110 milijard, razvite industrijske dežele pa 30 milijard. To pa je manj kot le-te porabijo za oborožitev v dveh mesecih. J. P. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar — Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo: Novo^ mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigotisk Novo mesto — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.