STUDIJSKA KNJIŽNICA 63000 CELJE
KAKO IN KAJ V BODOČE
Zadnja konferenca članov ZK v našem podjetju je načela vprašanje bodočega razvoja samoupravljanja v skladu z določili ustavnih amandmajev. Komisija ZK, ki je proučevala dosedanji razvoj samoupravljanja je ugotovila, da je sedanja organizacijska struktu-
spodarskih ukrepov za celotno podjetje.
Konferenca članov ZK ni imela namen zanikati uspehe našega samoupravnega sistema, ki je še sedaj v veljavi, temveč jasno in odločno nakazati in odkriti slabosti, ki se porajajo v sedanji sa-
H Celje - skladišče -Per
1119720358,5
COBISS 0
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
ra samoupravljanja preveč centralizirana in da se o bistvenih vprašanjih, ki so večjega pomena za podjetje razpravlja in sklepa večinoma v centralnih organih podjetja.
Komisija, ki je na konferenci podala poročilo, je mnenja, da je bilo pred desetimi leti samoupravljanje bolj decentralizirano kot je sedaj, kar pa ni v skladu z zahtevami, ki s,e postavljajo v današnjem času glede na položaj delovnega človeka kot samoupravljavca v podjetju.
Komisija meni, da so neposredni proizvajalci mnogo več odločali o delovnih razmerjih, o delitvi osebnih dohodkov, o udeležbi posameznika na prihrankih, o operativnih planih, o investicijah in vzdrževanju itd.
Bivši zbori proizvajalcev so imeli več konkretnih pravic in dolžnosti kot Jih imajo sedanje delovne skupine, ki še niso začele delovati tako kot bi bilo zaže-Ijeno. Te delovne skupine tudi nimajo določenih konkretnejših nalog temveč je v njihovih pravicah in dolžnostih, ki jih vsebuje statut podjetja vse preveč poudarkov, da te delovne skupine »razpravljajo« malo pa je postavk, kjer bi bilo izrecno navedeno njihovo odločanje in konkretna odgovornost.
Nadalje je bilo na konferenci povdarjeno, da so člani kolektiva večkrat soočeni z gotovimi dejstvi v zvezi s takimi važnimi vprašanji, o katerih bi moral kolektiv razpravljati, dati svoje mnenje pa tudi konkretno sklepati. To so predvsem vprašanja širše narave kot so nove investicije, družbeni plani in podobno.
Iz dosedanjega dela centralnih organov upravljanja je razvidno, da so se ti mnogo ukvarjali z raznimi drobnimi vprašanji, katera bi se dalo mnogo bolje reševati v delovnih enotah. Tako na primer še sedaj poslovni odbor mnogo razpravlja o nagrajevanju posameznikov in o prošnjah in pritožbah posameznikov, čeprav bi taka vprašanja lahko in morali reševati v delovnih enotah. Poslovni odbor bi se moral več ukvarjati z gospodarskimi vprašanji, ki so večjega pomena za uspešne poslovanje podjetja in budno zasledovati potek proizvodnje ter izvrševanje mesečnih operativnih planov.
Tudi na sejah delavskega sveta se pojavljajo čestokrat mnoga drobna vprašanja, ki zasenčijo pomembnost drugih važnih go-
moupravni praksi, tako da se take slabosti odpravijo, samoupravljanje pa organizira na stvarnej-ši podlagi, ki bo bolj učinkovita, tj. na podlagi novih ustavnih sprememb.
POJEM m
Problem povečanja proizvodnje, določanje točnega časa izdelave ter želja, da neko delo opravimo s čim manj napora, a da se pri tem čim bolje in hitreje izvrši, obstaja pri vsakem delu. Zato se poskuša potrebno energijo za delo čim bolj koristno u-porabiti, s čimer bi povečali izkoristek sredstev za proizvodnjo tako, da zmanjšamo stroške proizvodnji.
Z razvojem tehnike in potrebo, da se čim več naredi, ni bilo potrebno rešiti samo probleme tehnične narave, ampak je bilo potrebno vzeti v obzir tudi ljudi, ki delajo. Prišlo je do spoznanja, da bo delo dobro napredovalo samo takrat, če se razen poboljšane metode in načina dela misli tudi na izboljšanje pogojev dela ter da se stroji in delovna mesta prilagodijo človeku, ki z njimi ali na njih dela in ne obratno.
Neekonomična poraba energije delavcev, kar je posledica neurejenega načina dela, privede do u-trujenosti delavca, če je utrujen pa sigurno manj napravi, kot bi lahko in moral. Če bi delavec pravilno uporabil svojo energijo, 'bi se zmanjšala njegova utrujenost in s tem zboljšalo delo, pridobili bi na času izdelave in to bi porhenilo prihranek, ki nam o-mogoča večjo proizvodnjo.
V današnjem času, ko so naša podjetja že dosegla dobro kvaliteto svojih proizvodov, in če so v stanju zadovoljevati tržišče, se postavlja zelo važno vprašanje ekonomičnosti poslovanja tj. zmanjšanja vseh stroškov in s tem znižanje prodajne cene. Sigurno je, da podjetja razmišljajo o zmanjšanju stroškov in da poskušajo to doseči, vprašanje pa je, če se vedno tako postopa. O tem ni dovolj samo govoriti, ampak je potrebno to planirati in izvajati, a to bo možno le takrat, če se neprekri-njeno trudimo za znižanje stroškov, kar izhaja iz določenega stava, a tega bi bilo potrebno u-vesti. Zmanjšanje stroškov pomeni, truditi se za čim bolj ekono-
Ustavni amandmaji so bili sprejeti že leta 1971, vendar se do sedaj nismo lotili njihovega temeljitega proučevanja in njihovega uveljavljanja v našem samoupravljanju. Skrajni čas je, da to začnemo, da vse dobro premislimo in da si zagotovimo v bodoče boljše gospodarske uspehe.
Po XXI., XXII. in XXIII. u-stavnem amandmaju gre za velike spremembe v našem samoupravljanju. Po teh amandmajih pripada dohodek, ki ga ustvarijo organizacije združenega dela in združevanja sredstev v celoti temeljnim organizacijam združenega dela.
Vsak del delovne organizacije združenega dela, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.
Že te kratke navedbe iz ustavnih amandmajev nam jasno pokažejo, v katero smer gre naše samoupravljanje. Ustavni amand-
maji pa vsebujejo mnogo drugih pravnih določil, ki jih bo treba stvarno uporabiti v nadaljnjem razvoju samoupravljanja.
Konferenca članov ZK je torej načela pomembno vprašanje, ki ga moramo v najkrajšem času začeti smotrno in organizirano reševati.
Torej se moramo lotiti dela. Delavski svet bi moral čimprej postaviti posebno komisijo, ki ne sme biti preštevilna, ki bo pripravila predloge za vse spremembe naših notranjih pravnih aktov v skladu z zahtevami u-stavnih amandmajev. Gre torej za novo organizacijsko obliko delovanja organov upravljanja, ki temelji na demokratičnih odločitvah vseh samoupravljavcev o vseh pomembnih vprašanjih gospodarjenja podjetja.
Za novo obliko organizacije samoupravljanja pa ni šablone. Ta mora biti dobro preštudirana in prediskutirana s člani kolektiva, tako da bo organizacija dela in upravljanja hitra, jasna in gospodarsko najbolj učinkovita.
—ej—
VLOGA ŠTUDIJA DELA
mično proizvodnjo, kar bi moralo postati stalno in sistematsko delo vseh, tudi onih, ki na to ne morejo vplivati, šele takrat bomo prišli do zaželenega rezultata. Ce ugotovimo, da so stroški v redu in da je naš proizvod sposoben za konkurenco, mogoče jutri ne bo več, takrat bomo morali ponovno analizirati naše stroške in bo zato naše prizadevanje za znižanje stroškov postalo nujno in življenjsko važni sestavni del v akcijah posameznega podjetja.
To nalogo ne bodo imeli samo ekonomisti, ker oni pogosto samo registrirajo, obveščajo in opozarjajo na dejstva, ampak tudi tehniki, ki imajo pravzaprav v svojih rokah vse faze, od konstrukcije, priprave proizvodnje, do odpreme iz tovarne, ki vplivajo na stroške in so temelj za postavljanje cene proizvoda. Zaradi tega tehniki ne bi smeli povečati vso pozornost samo tehničnim rešitvam, ampak bi morali računati tudi na stroške, ki jih njihove akcije povzročajo. Njihova naloga
je, da ugotove zmanjšanje stroškov tudi tako, da se na enem mestu vloži denar, da bi se na drugem mestu več prihranilo.
Prizadevamo si, da bi problem povečanja produktivnosti in zmanjšanja stroškov ob optimalni kvaliteti, reševali z boljšo organizacijo, urejenim delom, uporabljajoč lastna sredstva, pri tem pa nam področje študija dela, ki je v znanstveni organizaciji dela zelo pomembno, zelo pomaga.
Metode študija dela nam omogočajo analizo vsakega dela, kakor tudi celotne proizvodnje, a po končani analizi lahko izboljšamo obstoječe načine dela ter postavimo pravilni izdelavni čas, ki je temelj za vsako pravilno postavljeno normo.
Lahko definiramo: Študij dela je metoda znanstvenega, logičnega in celovitega analiziranja vseh del z namenom:
d;' ugotovimo najbolj ekonomi način dela;
N vanje na 2. strani
Na 1. redni seji novega DS sc izročile članice mladinske organizacije gl. dir. Radu Bremcu, ki odhaja iz podjetja lep šopek nageljnov
Aktiv - gostitelj štafete
V letošnjem akcijskem programu, ki vam je bil posredovan, verjetno niste zasledili, da bo naš aktiv imel nalogo, da organizira proslavo in sprejem štafete mla-
prav lepa hvala. Program in izvedba sprejema štafete sta v redu uspela, za kar gre zahvala še marsikomu, ki je sodeloval in prispeval, da je bilo vse kot je tre-
Naši delavci, člani mladinske organizacije v štafeti mladosti
dosti. To je bila naloga izven našega programa in smo jo sprejeli v svoj program z vso resnostjo. V času priprav za sprejem smo imenovali odbor, ki je bil odgovoren za izvedbo te akcije. Razen tega odbora smo tu angažirali še druge dejavnike, ki so sodelovali v samem programu. Tako so nam v pomoč priskočili tovarniška godba, naši gasilci, društvo LT, sindikalna organizacija, seveda pa tudi ni manjkalo vrste posredovanj naših služb, za kar vsem
ba. Sodelovali smo tudi v predajah, ki so prenesle štafetno palico. V teh predajah so sodelovali naši mladinci in mladinke iz večine obratov, tako da je letošnjo štafetno palico nosilo več mladincev iz našega kolektiva, kar je bila izredna priložnost.
Aktiv je s tem dokazal, da je sposoben opraviti marsikatero nalogo, važno je le, da je treba imeti za take akcije tudi razumevanje.
Fric Kotnik
Po poteh partizanske Ljubljane
Naši mladinci že vrsto let sodelujejo na vseslovenski manifestaciji »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je vsako leto v prvih dneh meseca maja. Tako kot po naši tradiciji smo za letošnji pohod zopet pripravili dve ekipi, ki sta zastopali naše vrste na mani-festativnem pohodu, ki je bil dolg 10 km. Ves čas pohoda po celi trasi smo imeli možnost videti svoje tovariše še iz nekaterih delovnih kolektivov in šol, kateri so pod
svojimi prapori ali športnimi dresi izpopolnjevali že tako pisano množico udeležencev. Seveda tu ni manjkalo veselih pesmi in harmonike, ki že skoraj obvezno spadajo v takše vrste prireditev. Vsem udeležencem je ta prireditev ostala v prijetnem spominu. V prihodnjem letu pa zopet na pot »s številkami«, so dejali sotovariši na letošnjem pohodu.
Fric Kotnik
ČLANI NOVEGA DS
Na volitvah delavskega sveta in drugih organov upravljanja, ki so bile dne 18. maja 1972 so bili izvoljeni za člane DS naslednji sodelavci:
1.	Apat Fric — emajlirnica
2.	Antloga Jožica — emajlirnica
3.	Blaznik Anton — poncinko-valnica
4.	Belak Ervin — obr. radiatorjev
5.	Beznik Franc — obr. kotlov
6.	Cocej Stanko — obr. predel, kovin
7.	Cepuš Greta — emajlirnica
8.	Centrih Ivan — orodjarna
9.	Cater Ivan — rež. enote
10.	Černelč Jože — rež. enote
11.	Fabjan Ivan — TOBI
12.	Gomboc Alojz — TOBI
13.	Grubenšek Franc — vzdrževanje
14.	Gruber Edi — vzdrževanje
15.	Hribovšek Zlata — emajlirnica
16.	Hrovat Vlado — rež. enote
17.	Javornik Drago — obrat pred. kovin
18.	Jakopek Ernest — emajlirnica
19.	Jazbinšek Jože — emajlirnica
20.	Jeki Pavla — emajlirnica
21.	Jeler Roman — emajlirnica
22.	Kelnar Jožica — obrat pred. kovin
23.	Krebs Marija — emajlirnica
24.	Kavalar Srečko — emajlirnica
25.	Kostič Vlastimir — obrat Kruševac
Nadaljevanje na 4. strani
Podelitev mladinskih plaket
Na občinski konferenci zveze mladine že par let nazaj podeljujejo zaslužnim mladinskim delavcem mladinske plakete. Te plakete lahko prejme posameznik kakor tudi aktiv ali pa katera izmed specializiranih skupin. Ta mladinska plaketa še ni najvišje priznanje za mladinsko dejavnost. Obstoja še ena stopnja plakete mladosti, ki pa se podeljuje ob dnevu republike.
Tako se jejetos po precej burni razpravi podelilo nekaj plaket po-edincem, med katerimi sta tudi dva naša: Žvižej Adolf, tehnolog in Zdolšek Marjan iz službe var-
stva pri delu. Za prejete mladinske plakete obema čestitamo.
Plakete so še prejeli: Jože Planinc iz Metke, Zdravko Melanšek, Milan Seničar — novinar Novega tednika, Hilda Vrhovšek iz Aera, Milena Zupančič iz šolskega centra za zdravstvene delavce; od aktivov Izletnik in EŠC; od interesnih skupin pa prosvetno društvo »Zarja« Trnovlje.
Mislim, da je tak način uveljavljanja plakete res pravilen, saj se le z dobrim izborom izoblikuje tudi namen vročitve plakete in se zato tudi tako podeljuje.
Fric Kotnik
ŠTUDIJA DELA
Nadaljevanje s 1. strani
da postavimo čas, ki je potreben povprečno usposobljenemu delavcu z ustrezno kvalifikacijo za izpolnitev nekega dela ob normalnem prizadevanju in utrujenosti.
Da bi te cilje dosegli, se področje študija dela deli na:
Študij in analiza časov (normiranje); s tem se bavi analitik ča-kateremu je cilj določanje potrebnega časa izdelave in norme. Ime »normiranje« opuščamo in se ga izogibamo, ker ne odgovarja, in uporabljamo študij in analiza časa iz dveh razlogov:
Normiranje je na zelo slabem glasu. To pa zaradi tega, ker ga ljudje ne poznajo dovolj, a na žalost tudi tisti, ki se z njim ukvarjajo ga zelo slabo uporabljajo, zato je razumljivo, da je »normiranje« diskuditirano tako pri delavcih, kot pri upravi podjetja.
Samo ime »normiranje« za to področje ni dovolj, ker je čas izdelave potrebno najprej ugotoviti, potem analizirati tako čas izdelave, kot čas izgube in šele tedaj izračunati potreben čas izdelave in norme, to pa je zahtevnejše delo kot normiranje. Normirati pomeni vpisati izračunane podatek o času, ki je potrebno za izdelavo operacije, v nek dokument kot normativ ali kot bazo za plačilo delavcu!
Kot vidimo delo analitika časa ni samo normiranje, ampak mnogo več — študij, analiza in izračun realnega časa, zato se uporablja ta izraz.
Poenostavitev dela (racionalizacija); s tem se ukvarja analitik dela, ki ima za nalogo olajšati delo delavcem in iskanje novih tehnoloških metod dela, da bi bili novi procesi bolj ekonomični in najprimernejši za izvedbo.
Poenostavitev dela ne sme v nobenem slučaju iti na račun hitrosti dela, ampak za najpriklad-nejši ritem dela. Posledica poenostavljanja dela, povzroči povečanje proizvodnje pri istem ali manjšem naporu delavcev kot prej.
Potrebno je vsem razložiti prednosti in posledice novega, boljšega načina dela, ker je najvažnejše, da ta novi način dela sprejmejo tisti, ki ga bodo uporabljali, drugače je ves trud zaman. Zato je važno ljudi zainteresirati, da sodelujejo pri izboljšanju, ker sodelovanje vseh za-
interesiranih v iskanju novega načina dela, prispeva k odpravljanju naravne privrženosti ljudi, da z nezaupanjem gleda jo. na vse novo. Najboljši način dela ni nikdar najboljši, če delavec ni v to prepričan.
Razvijanje sodelovanja, ki zajema oba dela — študija dela, kateremu je osnova psihofiziologija dela in medljudski odnosi, ima za nalogo, da ustvari dobro sodelovanje ljudi in analitikov časa in dela, tako da se te metode študija dela lahko dobro izvedejo.
Čeprav to področje ni del študija dela, ga nujno spremlja, ker je človek vseeno pri vsakem delu najvažnejši. Z razvojem tehnike so postali odnosi med človekom in strojem zelo komplicirani, ker ne obstajajo samo naloge v tehničnem smislu, ki jih moramo rešiti, ampak tudi fiziološke in psihološke narave, katere moramo prav tako rešiti z ozirom na človeka kot zaradi proizvodnje same.
Najprej so pri določanju časa izdelave stremeli za tem, da se poveča proizvodnja na račun povečanega učinka s strani delavca, šele pozneje je prišlo do spoznanja, da je proizvodnja en organizem, ki deluje dobro samo v primeru, če ne skrbimo samo za stroje ampak tudi za ljudi, ki na njih delajo. Napačno bi bilo in nekoristno tako za delavca kot za podjetje, povečati proizvodnjo, a da se pri tem ne misli na delavca in na njegov delež pri' tem delu. Zaradi tega je potrebno prilagoditi naprave, stroje in delovna mesta človeku, da bi z najmanjšim naporom lahko dosegel maksimalni efekt dela. Za ljudi, ki se ukvarjajo s študijem dela ni dovolj samo dobro poznavanje dela, ampak je potrebno, da se znajo pravilno obračati ljudem, biti morajo potrpežljivi pri delu, prenašati prigovore ter da znajo svoje ideje in vrednosti pravilno tomačiti drugim in jih pridobiti za sodelovanje.
Analitiki, ki se ukvarjajo s študijem dela, morajo vedno misliti, da imajo opravka z ljudmi, to se pravi, da je človek najvažnejši v proizvodnji ter da se mu mora olajšati delo, ker bo proizvodnja samo v tem primeru normalno tekla, če so usklajeni odnosi človek — stroj.
Kunstek Slavko
3
£*na\ftiec>
Prva seja novega delavskega sveta
Novo izvoljeni delavski svet je imel prvo sejo dne 30. maja letos. Kazno je, da se je prve seje u-deležilo od 61 izvoljenih članov le 49, 7 je bilo opravičenih, 5 članov pa neopravičeno odsotnih. Razumljivo je, da zaradi take odsotnosti članov DS seja ni mogla potekati tako kot je bilo zastavljeno z dnevnim redom. Upajmo, da se bodo člani DS v bodoče bolje zavedali svoje odgovornosti do kolektiva.
Do izvolitve predsednika DS je vodil sejo najstarejši član DS Edi Gruber.
Za novega predsednika DS je bil izvoljen Ervin Belak iz obrata radiatorjev, za njegovega namestnika pa Anton Matko iz e-majlirnice. Nato je delavski svet izvolil kolegijske izvršilne organe.
Poslovni odbor
ČELIK Rafael, predsednik, SP STRAŠEK Franc, namestnik, SK JELEN Roman, član, emajlirnica ŠARH Drago, član, »TOBI« ŽVIŽEJ Danijel, član, odpreski ŠIBANC Ferdo, član, kleparski KOVAČIČ Gusti, član vzdrževanje
KNEZ Tomo, član, nabava ŠPES Janez, član, GAS KRIŽNIK Anica, član, emajlirnica
TREBAR Marko, član, laboratorij
GAJŠEK Anton, član, SK COKLIč Edi, član, izd. ročajev — alu oddelek
Namestniki
BELAK Franc, dekor LIPOVŠEK Amalija, izd. ročajev PODRGAJS Anton, izd. kotlov RAMŠAK Milan, radiatorski
Komisija za delovna razmerja
GRUBER Edi, predsednik, mizarska delavnica RATAJ Rihard, prodaja KUNSTEK Slavko, študij časa DOBERŠEK Mirko, orodjarna VODEB Jakob, kleparski KOK Marjan, odpreski GROŠELJ Nada, MC
Komisija za varnost pri delu
SKAMEN Slavko, predsednik, surovinski
OCVIRK Marjan, orodna služba GRUBENŠEK Franc, elektro del. ZDOLŠEK Marjan, HTV PINTER Jože, emajlirnica VREČER Anton, izd. kotlov
Komisija za stanovanjske zadeve
KORPNIK Stane, predsednik, SK ODAR Otmar, GAS VINKO Karolina, emajlirnica ANTLOGA Jožica, emajlirnica KRAMŽAR Ivanka, GAS PETERNEL Franjo ml., orodjarna
DURDEVIČ Šalih, SETR
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti
ČATER Ivan, predsednik, SPO STROPNIK Ivan, surovinski KOROŠEC Vinko, skl. got. izd. ODLAZEK Stanko, radiatorski ŠIFER Jožica, dekor
Namestniki KOTNIK Franc, str. ključ.
CEKIČ Olga, zavijalnica REJC Edi, servis
Komisija za tehnične izume in tehnične izpopolnitve
ROJC Ivo, predsednik, emajlirnica
ČRETNIK Branko, surovinski MOŽINA Marjan, orodna služba HUDEJ Slavko, str. ključ.
COCEJ Stanko, tehnologija ČERNE Dimitrij, tehnologija
Komisija za dohodek in sistem nagrajevanja
PAVLOVIČ Ljubomir, predsednik, SP
TURKL Franc, SPO HEMT Drago, radiatorski VODEB Vera, kleparski KAČ Marica, kalkulacija PRATNEKAR Stevo, SK
Komisija za prošnje in pritožbe
KREMPUŠ Mirko, predsednik, skl. materiala KOROŠEC Maks, SPO GOGIČ Anica, GAS KRŠLIN Jože, surovinski ZALAR Marija, emajlirnica
Komisija za družbeni standard
KOSEC Anton, predsednik, SPO IVANČIČ Zmago, SK MURŠIČ Marjan, orodjarna JORDAN Silva, GAS ŠROT Edi, konstrukcija HABJAN Slavko, stalna inventura
CEPUŠ Greta, emajlirnica
Komisija za informacije in tisk
ČERNELIČ Jože, predsednik, stan. enota
GLEŠČIČ Ivo, tehnolog MAURI Andrej, STP PAVLIN Milena, orodna služba KEREB Jože, SETR FLIS Milan, zidarska dela
Komisija za štipendije in izobraževanje
ŽLENDER Emil, predsednik, radiatorski
KRIVEC Marjan, emajlirnica SORČAN Jelka, nabava ČANDER Jože, dekor KOCEK Elizabeta, tehnološka STAJNKO Vlado, SK
Komisija za notranjo arbitražo
ROJEC Anton, predsednik, SPO PANZA Franjo, SPO TURNŠEK Jože, SP
Namestniki
VIDENŠEK Peter, skl. got. izdel. VRABIČ Franc, vzdrževanje MIHELIN Angelca, GAS
Komisija za varstvo žena, mladine in borcev
PODPEČAN Slava, predsednik, emajlirnica
KNIFIC Stane, energetika MEŽNARIČ Alfred, str. ključ. GRIČAR Marija, tehnološki KOVAČ Anica, radiatorski Na dnevnem redu seje DS je bila tudi postavitev novega di-rektorja.
Predsednik komisije za razpis delovnega mesta »glavni direktor« je poročal, da so se na razpis prijavili Avgust Peperko, Miroslav Jančigaj, Ante Mahkovec in Peter Žmavc.
Kot edinega kandidata, ki je izpolnjeval pogoje razpisa je komisija predlagala DS za glavnega direktorja Petra Žmavca, dipl. ing. strojništva.
Ta kandidat pa pri glasovanju ni prejel dovoljno število glasov.
Ob zaključku se je je DS imenoval še tri člane v sanacijski odbor in to: Milana Uranjeka, Zorana Tratnika in Draga Mravljaka.
Izredna seja DS
Ker glasovanje za postavitev glavnega direktorja ni uspelo, je bila sklicana izredna seja DS dne 31. maja, na kateri so imenovali za vršilca dolžnosti glavnega direktorja Jančigaj Miroslava. Obenem je DS imenoval komisijo za ponoven razpis delovnega mesta »glavni direktor« v naslednjem sestavu:
Prva redna seja poslovnega odbora
Na prvi redni seji PO dne 31. maja je bil izvoljen za predsednika tovariš Rafael Čelik, za njegovega namestnika pa tovariš Franc Strašek.
NAŠA BESEDA 72
Kot smo že poročali je naš aktiv sodeloval na prireditvi »Naša beseda 72« in to v likovnem delu. Naša razstavljalca Bark Stane in Zdolšek Marjan sta dosegla lep uspeh, kar je vsekakor vzpodbuda, da se v našem okviru razvija takšna dejavnost, ki bi povezovala take skrite talente in jih ob takih priložnostih organizirano vključevala v razne prireditve. O-
bema razstavljalcema čestitamo in upamo še na več sodelovanja v takih akcijah.
Kotnik Fric
DOPISUJTE V MAŠ LIST
Tečaj plamenskih varilcev
Kakor vsako leto, je tudi letos Izobraževalni center tovarne EMO organiziral tečaj za plamen-ske varilce, katerega se je ude-žilo 11 kandidatov. Pričel se je 28. 3. 1972 in je trajal štiri tedne.
Tudi ta tečaj sta vodila dva mojstra varenja in sicer praktični del državni in republiški prvak v varenju tov. LEDERER Anton in teoretični del tehnik tov. DROFENIK Lojze. Tečaj so vsi tečajniki uspešno končali, tako da so bili na koncu vsi zadovoljni.
Izpitna komisija v sestavu ing. Vajdetič, ing. Veninšek, varilni tehnik Drofenik ter Lederer je svoje delo dobro opravila. Predsednik komisije tov. Vajdetič je
na koncu vsem kandidatom čestital in jim dejal, da morajo še veliko napraviti, da bodo postali dobri varilci. Po opravljenem izpitu so se člani komisije in vsi tečajniki zbrali v gostilni Belej in kot je v navadi, izpit tudi proslavili.
Prav bi bilo, da na koncu omenim še to, da je ta tečaj verjetno zadnji pod vodstvom tov. Ledererja, 1. 8. 1972 gre namreč v zasluženi pokoj. Zato se mu vsi zahvaljujemo za delo, ki ga je opravil. Vrsto let je svoje mojstrsko znanje uspešno prenašal na druge, tako da v tovarni ni varilca, ki ne bi bil pri njem v šoli.
Mihelak Mišo
rw

Smofftiee
4
SVETI DELOVNIH ENOT
Objavljamo sezname novo izvoljenih članov svetov delovnih enot.
Obrat predelave kovin
Antloga Edi. Črepinšek Olga, Debel jcik Jože, Golouh Franc, Germ Franc, Hribovšek Anton, Hostnik Mirko, Javornik Drago, Kelhar Jožica, Klopotan Slavko, Kršlin Jože, Pevec Slavko, Rojnik Stanko, Ružič Marinka, Steber-
granc Stanko, Gmajner Jožica, Klenovšek Lovro, Križnik Anica, Kvartič Marjan, Lesjak Helena, Marot Milan, Mikola Alojz, Mulej Marija, Oberžan Ivan, Planko Metka, Poček Bojan, Požek Avgust, Preložnik Ivan, Pustek Majda, Rakič Vlastimir, Ramšak Marija, Reberšak Slava, Rojc Ivo, Stožir Berta, Stropnik Ivica, Štrk Marjan, Tauzes Justa in Zalar Marija.
Na volišču v obratu orodjarna so bili veselo razpoloženi
nak Janez, Stropnik Ivan, Vinko Avgust, Vodeb Jakob, Vrečer Vinko in Žgajner Martin.
Režijske enote
Cvek Marjan, Glinšek Franc, Golob Fanika, Kastelic Vili, Ki-ker Rudi, Kokalj Marjan, Končan Peter, Korošec Vili, Košir Silvo, Lednik Mira, Napret Zvonko, Peternel Franjo, Rajh Marija, Rejc Marjan, Selič Marija, Selič Marjan, Škrubej Antonija, Veber Marjan, Vizjak Slavko in Žohar Karel.
Obrat emajlirnica
Arčan Marija, Brečko Mirko, Cavš Fanika, Čuden Cvetka, Drame Hinko, Fidler Vlado, Golo-
Obrat emajlirnica v Kruševcu
Dokič Sibinka, Bordevič Rad-man, Kostič Vlasta, Milenkovič Ljuba, Milenkovič Milosav, Petrovič Ljubiša, Petrovič Drago-slav, Radojčič Tomislav, Radosavljevič Vela, Rankovič Hristi-voje, Rankovič Miodrag, Rodoj-kovič Miroljub, Spasojevič Jablan, Stankovič Miodrag, Tomič Radman.
Obrat TOBI v Bistrici
Gerhold Majda, Heric Frida, Jert Stanko, Ketiš Stanko,, Kramer Mirko, Kristl Vera, Meglič Stanko, Škerbot Marica, Šulc Miro, Tancer Jožica, Urlep Jože st., Vodovnik Feliks, Volmaier Ana, Zorko Ivan, Žvegle Valentin.
Člani novega DS
Nadaljevanje z 2. strani
26.	Krivec Jože — orodjarna
27.	Kovačič Gusti — vzdrževanje
28.	Knez Tomo — rež. enote
29.	Koprnik Stanko — rež. enote
30.	Košec Anton — rež. enote
31.	Kramžar Ivana — rež. enote
32.	Krempuš Mirko — rež. enote
33.	Lipovšek Amalija — obrat pred. kovin
31 Mikola Albin — obrat pred. kovin
35. Matko Anton — emajlirnica 38. Novak Milica — rež. enote
37.	Pinter Jože — emajlirnica
38.	Podgoršek Mirko — emajlirnica
39.	Prapertnik Stanko — TOBI
40.	Pavlovič Ljubo — rež. enote
41.	Pocajt Stanislav — rež. enote
-2. Rojec Anton — rež. enote
43.	Rojn.k Stanko — obrat pred.
kovin
44.	Rumež Danica — emajlirnica
45.	Skamen Slavko — obrat pred. kovin
46.	Slokar Rudi — emajlirnica
47.	Strašek Franc — rež. enote
48.	Skalicki Jože — kemični obrat
49.	Šibanc Ferdo — obrat pred. kovin
50.	Šavli Angela — emajlirnica
51.	Šifer Jožica — emajlirnica
52.	Šarh Drago — TOBI
53.	Šekoranja Alojz — obrat od-preskov
54.	Špes Janez — rež. enote
55.	Trup Vili — TOBI
56.	Tofant Anton — TOBI
57.	Tauzes Justa — emajlirnica
58.	Vedlin Janko — rež. enote
59.	Zavšek Miha — obrat pred. kovin
60.	Žlender Emil — obr. radiatorjev
61.	Žvižej Danijel — obr. od-preskov
Obrat radiatorjev
Anderluh Anton, Andrešek Vlado, Bolarič Ivan, Bračun Vekoslav, Goričan Jože, Gorjup Silvester, Hostnik Martin, Kovač Ivanka, Kovač Jožica, Koželj Franc, Kužnar Adolf, Lešek Ludvik, Meznarič Franc, Oprešnik Srečko, Perkovič Drago, Reberšak Slava, Reberšak Slavko, Šumeč Anton, Zupanc Jože, Žolnir Dušan.
Obrat kotlov
Adamič Vlado, Črešnovar Janez, Durič Veljko, Feldin Ernest, Iršič Janez, Knez Jože, Korošec Alfonz, Kračun Ivan, Krajšek A-lojz, Krivec Jože, Majcen Marjan, Mesarič Miroslav, Polak Franc, Tamše Vinko, Turnšek Vinko.
Obrat odpreskov in avtokoles
Arnšek Ivan, Baša Franc, Flis Ladislav, Grejan Edvard, Jarm-
šek Emil, Jošt Bernard, Jurše Alojz, Krašovec Jurij, Kumber-ger Marija, Otorepec Ladislav, Pertnjak Karel, Pilih Franc, Stropnik Mihael, Trojak Drago, Vengust Franc.
Obrat orodjarna
Cvirn Konrad, Gorenšek Silvo, Guštin Ivan, Hajnšek Emil, Hojnik Ivan, Jeršič Ferdo, Kos Rado, Koštomaj Adolf, Oštir Emil, Planinšek Marjan, Pirnat Maks, Rojc Ernest, Slokan Ivan, Vindiš Janko, Oštir Silvo.
Vzdrževanje
Amon Jože, Brglez Franc, Čelik Boris, Gregorčič Emil, Horvat Leopold, Janežič Vili, Juras Franjo, Juteršek Ernest, Kladnik Dušan, Kralj Danilo, Kroflič Milan, Lapan Janez, Podgoršek Ivan, Sivka Jakob, Štorman Ivan.
GOSPODARSKE VESTI
BITOLJSKI »METALEC« GRADI EMAJLIRNICO V poslednjih letih je posloval METALEC nerentabilno in se je nekajkrat neuspešno skušal integrirati s tovarno hladilnikov, skopsko železarno in drugimi. Zdaj upajo, da se bodo izvlekli iz težav z novo emaj-lirnico. V gradnjo bodo vložili 2,6 milij. dinarjev. Opremo bodo dobili iz večjega dela stare emajlirnice bitolske tovarne hladilnikov.
ŠE ENA TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV
»Energoinvest« — Sarajevo pripravlja izgradnjo ene največjih tovarn za gospodinjsko opremo po licenci »General Elektric« iz ZDA. Predvidevajo proizvodnjo
15.000	klimatskih naprav,
25.000	strojev za pomivanje posode in 20.000 strojev za sušenje perila'. Po računih »Energoinvesta« bo znašala potreba na našem trgu do leta 1975 okoli 200.000 tovrstnih aparatov, njihova kapaciteta bo pa znašala letno 80.000 enot. Glavni konkurent je »ISKRA« Kranj, ostali so montažerji z letno proizvodnjo 20.000 kosov. Stroje za sušenje perila še nihče ne izdeluje.
»LIFAM« VEČA PROIZVODNJO OLJNIH PEČI
LIFAM iz Stare Pazove bo po planu razvoja do leta 1975 povečala proizvodnjo oljnih peči za 151 % od
35.000	kosov lani na 75.300 kosov leta 1975. Večja bo tudi proizvodnja butank in novih sodobnih peči na olje. Modernizirali bodo površinsko obdelavo oljnih peči, ki jih bodo poslej emajlirali.
NEZADOSTNA OSKRBA S ČRNO PLOČEVINO
Domače železarne planirajo letos proizvodnjo
22.000	ton tanke in fine črne pločevine (lani 21.000 ton); iz uvoza planirajo
18.000	(16.000) ton. Na trgu primanjkujejo predvsem dimenzije 0,5—0,8 mm. Proizvodnja dekapirane pločevine je bila v letošnjem 1. tromesečju nekoliko nižja, kot v istem lanskem obdobju. Predelovalna industrija bo letos rabila 316.000 ton dekapirane in hladno valjane pločevine, od tega
196.000	(180.000) ton iz domačih železarn in 120.000 (110.000) ton.
LASTNE TRGOVINE »GORENJA«
»Gorenje« bo razširilo poslovanje še na prodajo svojih izdelkov v lastni prodajni mreži in na nakup nekaterih izdelkov zaradi dopolnitve izbire gospodinjskih predmetov. Maloprodajne trgovine bodo odpirali predvsem v krajih, kjer že imajo vpeljano servisno službo. Prodajali bodo tudi izdelke nekaterih drugih proizvajalcev.
NAD 100.000 KUHALNIKOV IZ »SLOBODE«
»Tara« iz Bajine Bašte (obrat »Slobode«) je zgradila novo halo za proizvodnjo plinskih kuhalnikov, kjer bodo montirali obstoječo in novo opremo in naprave za emajliranje. Letos so planirali proizvodnjo
85.000	kuhalnikov, vendar so jih že do marca izdelali 15.000, zato bodo plan verjetno presegli za okoli
30.000	enot.

s
SAMOUPRAVNE NOVICE DEJAVNOST LT EMO
V zadnjem času sta imela delavski svet in poslovni odbor več važnih sej, s katerih objavljamo važnejše sklepe.
Na dvanajsti izredni seji je DS sprejel naslednje sklepe:
— 0 —
Delavski svet sprejema sklep, da se ukine proizvodnja kopalnih kadi v obratu Kruševac in zadolžuje vodstvo podjetja, da v roku normalne ukinitve, to je treh mesecev poskuša z vsemi sredstvi doseči povišanje cen. V kolikor se to doseže, teče proizvodnja normalno naprej.
Vodstvo podjetja se zadolži, da posreduje delavskemu svetu predlog o nadaljnji usodi prostorov in inventarja v Kruševcu.
O omenjenih sklepih vodstvo podjetja obvesti: Skupščino občine Kruševac, Skupščino občine Celje, Sekretariat za gospodarstvo republike Slovenije in Zvezni sekretariat za gospodarstvo in cene v Beogradu.
Svet delovne enote obrata se zadolži, da formira ekipo, ki bo skupaj s predstavniki EMO o sklepu delavskega sveta obvestila Zvezni zavod za cene in istočasno intervenirala za zvišanje cen kopalnim kadem.
— 0 —
Delavski svet sprejme predlog strokovne službe in PO s tem, da sprejme sklep o ukinitvi oljnega programa in infra grelcev ter vzame na znanje informacijo PO, da je bila formirana komisija za sanacijo, s tem, da se novi program ne bo gibal iznad razpoložljivih sredstev, 32,82 milijona dinarjev.
— 0 —
Delavski svet sprejme poročilo o stanju nove radiatorske proge in predvidenih ukrepih in zadolži tovariše: ing. Uranjeka, ing. Ajdnika ter ing. Jančigaja, da osebno odgovarjajo za čimprejšnjo realizacijo proizvodnje Emoterm radiatorjev do nazivne kapacitete. Mesečno morajo poročati PO o stanju uvajanja proizvodnje.
— 0 —
Poslovni odbor se v tej zvezi zadolžuje, da na sejah delavskega sveta o tem poroča in sprejema sklepe v zvezi še eventuelno potrebnih investicij za to progo.
Informacijo o nelikvidnosti vzame delavski svet na znanje in zadolži PO, da zasleduje izvajanje programa, ki ni bil v celoti realiziran. O uspehih poroča delavskemu svetu.
Na 14. redni seji je DS sprejel naslednje važnejše sklepe:
Poročilo o izvršitvi sklepov DS, ki ga je podal sekretariat organov upravljanja se vzame na znanje s tem, da bo standard v zvezi z najprimernejšim časom in zadolžitvami za obravnavo družbenega plana izdelan do 15. 6. 1972 (2. sklep 11. redne seje DS z dne 20. 1. 1972).
Delavski svet smatra v zvezi s poročilom komisije za pregled izvršenih sklepov, da je nekaj sklepov, ki so v poročilu navedeni priporočilnega karakterja in je bila njihova izvršitev stalna naloga vodstva podjetja in posameznih služb, da pa nekatera vprašanja niso bila v zadostni meri obravnavana in jim bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti, in sicer:
—	programu sanacije podjetja,
—	srednjeročnemu planu emajliranih izdelkov,
—	rentabilnosti podjetja,
—	problematiki formiranja skladov,
—	nelikvidnosti,
—	prihranku materiala in stroškov ter načinu vzpodbujanja vsakega posameznika v tej smeri,
—	nagrajevanju,
—	fluktuaciji delovne sile,
—	izboljšanju kadrovske strukture,
_ — večji zaščiti delavca in
—	izboljšanju pogojev prehrane.
Delavski svet priporoča novemu delavskemu svetu, da posveti vso pozornost navedenim vprašanjem in izvršitvi sklepov, ker bo le tako lahko v celoti odigral vlogo najvišjega predstavniškega samoupravnega organa v podjetju.
Društvo LT si je letos zastavilo obširen program dela, ki ga zaradi zanimanja članov kolektiva objavljamo v stisnjeni obliki.
PLAN DELA DRUŠTVA LT EMO ZA LETO 1972
Vodstvo:
1.
Usmerjanje dela po krožkih in klubih vsebinsko in organizacijsko.
2.
Sprejemanje članstva po krožkih in klubih.
3.
Vodenje evidence o opravljenih tečajih v posameznih krožkih in klubih.
4.
Nudenje pomoči pri izobraževanju šolske mladine.
5.
Nudenje pomoči obč. komisji za varnost v prometu.
6.
Prioritetno izvajanje naročil matičnega podjetja.
7.
Pospeševanje novacijske in racionalizacij ske dejavnosti v društvu in podjetju.
8.
Sodelovanje pri izvajanju akcij v podjetju.
9.
Dopolnjevanje društvene kronike.
10.
Izvedba razgovora z obrato-vodji o organizaciji dela — v februarju.
11.
Informirati delavski svet podjetja o dejavnosti LT.
12
Posvet oziroma razgovor s članstvom o akciji kvalitete v letu 1972 — v aprilu.
13.
Propagiranje — informiranje javnosti o dejavnosti LT.
14.
Izvedba ekskurzije oziroma izleta upravnega in nadzornega odbora — v avgustu.
AVTOMOTO KLUB Ekskurzije
Enodnevna strokovna — ogled podjetja TOMOS Koper za 40 u-deležencev — člani — v avgustu.
Enodnevna strokovna — ogled podjetja MEHANOTEHNIKA za 40 udeležencev, pionirji — v juliju.
Tekmovanja
Kolesarsko tekmovanje za člane, 30 tekmovalcev — v juniju.
Kolesarsko tekmovanje za pionirje, 30 udeležencev — v juniju.
Spretnostna ocenjevalna vožnja z motornimi vozili za 30 tekmovalcev — v avgustu.
Lov na lisico z motornimi vozili, 30 tekmovalcev — v septembru.
Z go-kart vozili za pionirje, 30 tekmovalcev — v juniju.
Tečaji
Za voznike amaterje B kategorije, 25 tečajnikov — v aprilu.
Za voznike amaterje B kategorije, 25 tečajnikov — v septembru.
Predavanja
S področja prometne varnosti za 30 udeležencev — v aprilu.
S področja varnosti v prometu in spremembe prometnih predpisov, za 30 udeležencev — v oktobru.
Akcije
Pregled opremljenosti koles članov kolektiva — v aprilu.
Pregled opremljenosti koles članov kolektiva — v septembru.
Naloge
Usposobitev 6 inštruktorjev za poučevanje voznikov amaterjev
—	v marcu.
Organizacija 3-članske stalne komisije za prometno vzgojo — v marcu.
Izobraževanje pionirjev prometnih miličnikov, 20 pionirjev
—	v maju.
Informiranje članov kolektiva o dejavnosti avto kluba na oglasni deski.
FOTO-KINO KLUB Ekskurzije
Dvodnevna poučna — Plitvička jezera, 40 udeležencev — v maju.
Enodnevna poučna, ogled razstave za 40 udeležencev — v oktobru.
Tekmovanje
Fotografov amaterjev s posnetki za 6 udeležencev — v oktobru.
Tečaji
Foto A tečaj za 10 tečajnikov — v maju.
Foto A tečaj za 10 tečajnikov
—	v oktobru.
Tečaj za filmanje, 6 tečajnikov
—	v aprilu.
Akcije
Izdelava filma o dejavnosti modelarskega krožka — v maju.
Izdelava filma o letalstvu — v oktobru.
Izdelava igranega filma — v oktobru.
Udeležbe
Na foto razstavi v treh krajih s 30 eksponati po razpisih.
Na republiškem filmskem festivalu z dvema filmoma po razpisu.
RADIO KLUB Ekskurzije
Enodnevna strokovna — ogled podjetja Iskra Kranj za 20 udeležencev — v septembru.
Enodnevna strokovna — ogled podjetja Gorenje za 20 udeležencev — v maju.
Enodnevna strokovna — ogled sejma elektronike za 20 udeležencev — v oktobru.
Tekmovanja
Nadaljevanje na 6. strani
Tudi v obratu radiatorjev je bil volilni odbor veselo razpoložen

DEJAVNOST LT EMO
Nadaljevanje s 5. strani
Telegrafistov za Kup SFRJ za 6 udeležencev — v decembru.
Telegrafistov za Kup ZRS za 6 udeležencev — v juliju.
Telegrafistov za Kup UKV, 4 udeleženci — v juliju.
Telegrafistov na mednarodni mreži KV, 3 udeleženci.
Amaterske gradnje aparatur, 6 udeležencev — nagrada.
Tečaji
A tečaj za 12 tečajnikov — v marcu.
B tečaj za 8 tečajnikov — v septembru.
Za operaterje telegraf, za 6 tečajnikov — v aprilu.
Akcije
Iskanje skritega radiooddajni-ka, 10 udeležencev.
Srečanje radioamaterjev na Kumu z RK Trbovlje, 15 udeležencev — v maju.
EMAJLIRSKI KROŽEK
Ekskurzije
Dvodnevna strokovna — ogled Smalteina Met. Padana, Italija, za 40 udeležencev — v aprilu.
Enodnevna strokovna — ogled Železarne Jesenice, 40 udeležencev — v avgustu.
Enodnevna strokovna — ogled Mehanotehnike Izola, 40 udeležencev — v juniju.
Tekmovanje
Nanosilcev emajla TE in KE za 15 tekmovalcev — v aprilu.
Seminarji
Strokovni simpozij Združenja emajlircev Jugoslavije, 2 člana.
Osvajanje
3	novih ali spremenjenih izdelkov EMO — nagrada.
Nove oblike nočne posode art. 552, s pokrovom.
Nove oblike dimne cevi in kolen iz črne pločevine.
GOSPODINJSKI KROŽEK Ekskurzije
Enodnevna strokovna — ogled Delamaris Izola, 40 udeležencev — v maju.
Dvodnevna strokovna — ogled Podravke Krapina za 40 udeležencev — v septembru.
Tekmovanje
Aranžiranje pogrinkov za 10 tekmovalcev — z nagrado — v septembru.
Tečaji
Kuharski za članice podjetja, 15 tečajnic — v marcu.
Kuharski za članice podjetja, 15 člani — v novembru.
Vkuhalni za članice podjetja, 15 članic — v oktobru.
Predavanje
Zdravstveno ginekološko predavanje, 30 udeležencev — v aprilu.
MODELARSKI KROŽEK Tekmovanja
Z letalskimi modeli, 5 udeležencev za Primorski, Gorenjski, Štajerski pokal in državno ter republiško prvenstvo.
Medklubsko tekmovanje z letalskimi modeli, 5 udeležencev — 2-krat.
Interno medčlansko tekmovanje z 10 tekmovalci — v juniju.
Z brodarskimi modeli na republiškem in državnem prvenstvu, 5 udeležencev.
Interno prvenstvo z brodarskimi modeli, 10 tekmovalcev — v juliju.
V izdelavi najboljših brodarskih modelov, 10 tekmovalcev — v marcu.
Tečaji
B kategorije za izdelavo letalskih in brodarskih modelov, 6 tečajnikov — v februarju.
A začetni za izdelavo letalskih in brodarskih modelov, 6 tečajnikov — v februarju.
Za radijsko vodenje letalskih in brodarskih modelov, 6 tečajnikov — v maju.
KROŽEK ZA PODVODNO DEJAVNOST Ekskurzija
Trodnevna, poučna s potapljanjem na morju, 15 udeležencev — v juniju
Tekmovanja
Dvodnevna v podvodnem ribolovu za 15 udeležencev — v avgustu.
bomo sprejemali nove učence od 22. do 26. junija 1972, dnevno ob
10.	in ob 16. uri.
Novinci izpolnijo predhodno prijavnico (tiskovino dobite v pisarni glasbene šole) in jo oddajo do 2. junija.
Vsi novinci morajo opraviti sprejemni preizkus in pokazati
Za državno prvenstvo izven ka-tegornikov, 6 udeležencev — po razpisu.
Za državno prvenstvo II. kategorije, 4 udeleženci — po razpisu.
Za državno prvenstvo ekipno
—	Hvar, 4 udeleženci — po razpisu.
Za državno prvenstvo s palico, 4 udeleženci — po razpisu.
Interno s palico, 6 udeležencev
—	v juniju.
Akcije
Snemanje pod vodo — v juliju. Predvajanje filma in diapozitivov — v avgustu.
Reševanje na poziv — v avgustu.
KROŽEK ZA PREDELAVO PLOČEVINE
Ekskurzija
Enodnevna strokovna — ogled podjetja, 40 udeležencev — v septembru.
Osvajanje
Treh novih ali spremenjenih izdelkov za podjetje. Predhodno voditi razgovor z razvoj, odd. O-svojeni izdelki bodo nagrajeni.
dovolj sposobnosti za glasbeni študij.
Delavski mladini priporočamo zlasti tele instrumente: violončelo, kontrabas, trobenta, rog, pozavna. Primerna starost za začetek šolanja je 12 do 14 let. Instrumente posoja učencem šola.
Za najmlajše bo glasbena šola
Nove oblike bolniške nočne posode art. 522 s pokrovom — nagrada.
Nove oblike dimnih cevi in kolen iz črne pločevine.
STROJNO-ORODJARSKI
KROŽEK
Ekskurzija
Dvodnevna — ogled podjetja Iskra, 40 udeležencev — v juniju.
Enodnevna — ogled sejma ali strokovne razstave, 40 udeležencev.
Enodnevna — ogled podjetja, 40 udeležencev.
Tečaji
Nemškega jezika za začetnike, 20 tečaj.
Nemškega jezika, nadaljevalni, 20 tečaj.
Predavanja
Predavanje o pnevmatiki in hidravliki ter mali avtomatizaciji, 20 udeležencev — v marcu.
Tekovanja
V	postopku kvalitetnega varjenja — praktično, 10 udeležencev.
Iz Strugarstva v kvaliteti, praktično, 10 udeležencev.
V	številu priglašenih koristnih izboljšav za podjetje.
uvedla v jeseni »malo glasbeno šolo«, v katero bo sprejemala predšolske otroke v starosti 6 let.
Otroke, ki končajo 1. razred o-snovne šole vpisujemo v »pripravnico«.
Starši, poskrbite za glasbeno vzgojo vaših otrok, ki izredno u-godno vpliva na razvoj mladine!
Glasbena šola je odprta vsakemu otroku, ki ima po naravi dovolj razvite glasbene sposobnosti.
Podrobne informacije dobite v pisarni glasbene šole dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Ravnateljstvo glasbene šole Celje
Slomškov trg 10
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov, odpreme in prodaje za tovariško pozornost in lepo darilo, ki ga bom hranil kot drag spomin nanje. Želim jim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Jakob Vengust
ZAHVALA
Mojim dragim sodelavcem in sodelavkam iz oblikovalnice se tem potom prav iskreno zahvaljujem za tako lep in tovariški odnos, ki so mi ga izkazali v času mojega službovanja v njihovi družbi, zlasti pa ob mojem odhodu v pokoj. Lepo darilo mi bo o-stalo kot drag spomin nanje. Želim jim mnogo uspehov pri delu.
Marija Pongrac
GOSPODARSKE VESTI
Nadaljevanje s 4. strani
PROIZVODNJA PLOČEVINE ZMANJŠANA ZARADI POLIZDELKOV
Januarska proizvodnja pločevine je bila manjša kot lani, ker jim je primanjkovalo nekaterih va-Ijarniških polizdelkov. O-skrba je bila kljub temu zadovoljiva, ker so ponekod še obstajale prehodne zaloge. Pač pa se že kaže pomanjkanje pločevine za globoki vlek. Po planu predvidevajo letošnje potrebe na 1,2 milij. ton pločevine, od tega 742.000 ton iz. domačih železarn in 155.000 ton iz uvoza (lani 1,04 milij. ton = 554 : 486). Ta količina ne zajema hlad-novaljanih trakov.
GORENJE LANI IN LETOS
Lani je poslalo Gorenje na trg 35 milij. izdelkov v vrednosti 1,57 milijarde dinarjev. Letošnja proizvodnja je že prodana, plasman
bo na domačem trgu enak lanskemu. Zaradi pomanjkanja materiala grozijo zakasnitve rokov. Lani je dobavila Skopska železarna le 17.000 ton od 25.000 ton dogovorjene pločevine. V ZRN so lani prodali 175.000 velikih in 200.000 malih aparatov. Letos so na Koln-skem sejmu zaključili pogodbe s kupci iz ZRN, Danske, Anglije, Francije, Holandije in ZDA. Na domačem trgu imajo servis v 15 mestih in 700 vozil.
»G. NAUMOV« BO IZDELAL
100.000 HLADILNIKOV
Po planu bo bitolska tovarna izdelala 100.000 hladilnikov po licenci »ZA-NUSSI«. V začetku leta so najavljali večji plan (1.000 enot dnevno), ki je bil zmanjšan zaradi neuspelega dogovora z Zanussijem, ki naj bi plasiral hladilnike preko svoje trgovske mreže v zahodni Evropi.
NA GLASBENI ŠOLI V CELJU

DOGODKI V SLIKI IN BESEDI
Na 1. redni seji delavskega sveta so bili izvoljeni kolegijski organi upravljanja, ne pa nov glavni direktor. Seji so prisostvovali tudi predstavniki občine, občinskega sind. sveta in občinske konf. ZK
Ravno v času volitev je v surovinskem obratu primanjkovalo pločevine in marsikdo ni delal. Kljub temu je bil volilni odbor, ki se je potrudil za dobro izvedbo volitev zadovoljen z opravljenim delom
Čeprav so režijske enote dokaj raztresene, so potekale volitve v redu. Volivci so prihajali organizirano na volišče, volilni odbor pa si je mnogo prizadeval, da so volitve potekale v lepem redu
Člani volilnega odbora v obratu odpreskov in avtokoles so odlično opravili svoje delo. Razočarala jih je godba na pihala, ki jih letos ni razveselila kot običajno na dan volitev
Dne 26. maja 1972 je bilo v sejni dvorani delavskega sveta žrebanje obveznic notranjega posojila. Glavni dobitek, TRIKA kotel je dobil Belej Friderik iz sur. obrata, drugi dobitek KAMIN EMO pa Gorjup Vlado iz servisa. Izžrebanih je bilo 138 dobitkov
Tudi v našem največjem obratu emajlirnici, ni bilo lahko pri izvedbi volitev. Zaradi pomanjkanja pločevine nekaj volilcev ni delalo. Kljub temu je volivnemu odboru uspelo dobro izvesti volitve. Tudi emajlirci so pogrešali godbo
Snafiheo
JGicbtovtke, vesti
hf	V podjetju so se
r 14	zaposlili:
Ademi Marija, Krajnc Vera, Vo-lavc Ivana, Zlodej Marija, Kukec Rozalija, Bukovšek Terezija, Jaz-binšek Vera, Kolar Stanislava, Veber Boris, Spolenak Marjan, Slatinek lože, Vrabič Janez, Na-pret Alojz, Krušič Jože, Vračun Karl, Lončar Milan, Cestnik Beno, Kotnik Franc, Vrane Anton, Čuden Jože, Pohar Jože, Koritnik Drago, Jelenko Franc, Tinče Matija, Falnoga Ivan, Antlej Mirko, Kukovič Vili, Odeb Jože, Lenart Rajko, Motoh Alojz, Kovač Vlado, Bremce Albin, Leskošek Viljem, Seleši Antun, Borenovič Vid, Bedrač Franc.
¡p?	Iz podjetja so
tli	odšli:
SPORAZUMNO SO ZAPUSTILI PODJETJE
Železnik Franc, Mulej Anton, Železnik Anton, Gračnar Ivan, Šimac Vlado, Lipuš Ivan, Mah-mutovič Kemal, Štrakl Jože, Ko-štomaj Jakob, Štefančič Krištof, Šprah Stanko, Jezovšek Ivan, Goleč Rudi, Turnšek Zmagoslav, Jakopin Franc, Krajnc Vinko, Se-ničar Radoslav, Gradišnik Janko, Točko Josip, Soline Martin, Ivenčnik Franc, Knez Dušan, Šuster Cvetko, Šuster Franc, Bernard Albin, Srnko Branko, Pegane Franc, Bizjak Silva, Gorišek Mihaela, Vehovar Nada, Felicijan Slavica, Štuhec Slava, Zdolšek Magda, Lipej Ivana, Brišar Irena, Nežmah Fanika, Artnak Hedvika, Gobec Ljudmila, Oprešnik Slavica, Pogorevc Alojzija, Škorjanc Sonja, Kolar Stanislava.
SAMOVOLJNO SO ZAPUSTILI PODJETJE
Topolovec Jožefa, Špeglič Branislav, Šabec Jože, Dečman Franc, Žlavs Daniel, Štante Franc, Skerbinek Dušan, Lipovšek Dra-

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji AERO Celje
go, Gerjol Anton, Jus Franc, Krk Branko, Košec Jože, Počivavšek Zvonko, Ilešič Franc, Gračner Alojz, Zidar Jakob, Muha Franc, Marčič Vilko, Rakovnik Branko, Turnšek Ivan, Koštomaj Franc, Svečak Štefan, Bobnič Jože.
NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA SO ODŠLI
Lorbek Andrej, Doberšek Bogomil, Resner Stanislav, Mavrin Milko, Ljubek Vladimir, Cvetrež-nik Milan, Gojšnik Silvo, Potočnik Vinko, Tepej Ivan, Kositer Marjan, Točaj Milan, Furman Anton, Vilfan Vlado, Radučič Edi, Hrastnik Franc, Breznik Ivan, Lednik Janez, Hrastnik Zlatko.
UPOKOJENI SO BILI
Borovnik Stanislav, Romih Anton, Zupanek Milan, Žohar Ivan, Vengust Jakob, Košec Franc, Sopar Franc, Cvikl Franc, Hunski Drago, Radi Franc, Drač Irma, Ramšak Štefka, Gril Frančiška, Karmuzelj Zofija, Zupanc Marija.
Poročili so se
Ambrož Vera — ZORKO, Hribovšek Franc, Novak Marija — KUMER, Zupančič Marija — CAJHEN, Cajhen Franc, Batar Milena — LESKOVŠEK, Leskovšek Adolf, Mernik Julijan, Gracar Rozalija — ZUPANC, Jančič Dušan, Gorišek Jelka — PRAŽNI-KAR.
FABRIŠKE
ZDRAHE
Obrati niso delali, ker pločevine ni bilo, med sabo smo se »peglali« kdo odgovoren je za to.
Tu odgovornosti pač ni, saj vse na nitki že visi, tako smo že navajeni, z dobro kožo ustrojeni^
Pa prišel je volitev dan, smo godbo čakali zaman, baje je zdaj že tudi ta, po drugih vižah uglašena.
Izvolili nove smo organe, delavski svet in druge znane, začeli že so delovati, da več ne bomo v zagati.
Delavski svet se je sestal, da nam direktorja bi zbral, bilo je tako glasovanje, da ohrani se še staro stanje.
Ker brez direktorja ne gre, da šlo naprej za silo še, bo kot doslej, postavljen je naš dober znanec za »v. d.«
Okrog teh naših paragrafov, vohljajo rade nam lisice, medtem, ko cvet nam advokatov, razlaga zastarele vice.
ZAHVALA
Ob tragični in bridki izgubi moje ljubljene nepozabljene hčerkice
KARMEN
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so jo spremljali na njeni mnogo prerani zadnji poti in ji darovali cvetje.
Posebna zahvala mojim sodelavcem, sindikalni podružnici, ket celotnemu kolektivu TOBI za /izkazano pomoč in sočustvovanje.
Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Neutolažljiva mamica Anica Sabelnik
ZAHVALI
Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov se prav iskreno zahvaljujem za njihovo pozornost ob mojem odhodu iz podjetja, še posebej pa za lepo darilo in jim želim mnogo uspehov pri delu.
Ivana Recko
Upravnemu odboru društva LT EMO se ob mojem odhodu v pokoj prav iskreno zahvaljujem za njihovo veliko pozornost in darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje.
Vsem mojim sodelavcem pa želim mnogo uspehov pri delu.
Ferdo Voga
ZAHVALA Tragično je preminula naša ljubljena mamica, stara mama in prababica
Taušlokar Marija
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz emajlirnice in dekor oddelka prav iskrena hvala za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Sinova Dori in Jože ter hčerke Anica in Ivica z družinami
ZAHVALA
Zapustila nas je ljubljena in nadvse draga mama
Knez Jožefa
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz gospedarsko-ana-litskega sektorja, skladišča gotovih izdelkov, obrata odpreskov in avtokoles in sektorja tehnične priprave, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali vence in cvetje na grob prav lepa hvala.
Slavko in Ivanka Knez, Leskovarjeva in Škobernetova
iligBBB
Že konec bliža se pomladi, že sonce toplo greje. Pojdimo med zelene veje, po novo moč, ki daje jo narave svet