Zgodovina v šolskih knjigah Ob priliki izdaje »Orisa zgodovine Jugoslovanov«, ki ga ie sestavil Jan Šedivv in založila Mohorjeva družba v Celju 1. 1935., strani 334, cena vez. 56 Din, broš. 42 Din. nekaj misli o šolskih učbenikih in učiteljevih priročnikih za zgodov. pouk. Naše dnevno časopisje je sprejelo Šedivyjev »Oris zgodovine Jugoslovanov« jako pohvalno, simpatično. Pisec — kakor sam pravi v uvodu — je brez ozira na znanstveno razdelitev razkosal snov v pregledna poglavja, da bi se tem lažje seznaniHi z našo minulostjo tudi tisti, ki nimajo mnogo časa. Nadalje poudarja avtor, da bo to skrom.no delce korisltilo maturantom pri panavljanju snovi iz domače zgodovine, učitelfstvu pri pouku v višjih narodnih in meščanskih solah, pa tudi mladim učiteljem in profesorjem pri pripravah za praktieni izpit (podortal poročevalec). Naše pcročilo o Šedivyjevi knjigi moramo Tadi tega opirati na avtorjeve uvodme misli in namene, ki jim »Oris zgodovine Jugoslovanov« hoče •shižiti in koristiti v podrobnem šolskem delu. * Vsekakor moramo priznati. da ima Šedivyjev »Oris<c nekatere prednosti in posebnosti pred drugimi podobnim'i zgodovin. pomožnimi priročniki in učbeniki. Knjiga je pisana res popularno, v tekočem jezdku, in. obsežna snov je razidrofoljena v 190 kratkih poglavij in dispozicij. Podatke za to delo je črpal pisec po večini iz naših strokovnih zgodoviaskih knjig in monografij (Kos, Grudien, Šišič. Stanojevič, Jireček, Čorovič) in tako dopolnil to ali ono podrobnost z novejšimi, bolj1 zanesljivimi podatki. Komur je podrobno znana imenovana strokovno - zgodov. literatuTa, k'i je tvorila osnovo Šedivyjevi pbljudno pregledni zgodovini, se ne more kako bogato koristiti z »Orisom«, vendar v toliko, da najde na hitro roko v njem najnujnejše in bolj splošne podatke, ki so zbrani pod posameznimi poglavji knjige. V tej zbirki obravnava pisec nekoliko bolj natančno in vestno zlasti bolgarsko zgodovino (V. N. Zlatarski) v kolikor je bila ta v posredni ali neposredni zvezi z naišo narodno zgodovino v poedinih razdobjih naše preteklosti. Nekaitere zgodovinske osebe iri družine (Neflipiči, Šubiči) so obdelane v tem »Orisu« nekoliko bolj podrobno kakor v učnih zbirkah, vendair v celoti ne segajo daleč preko okvirja širših in splošnih podatkov._ Celotna zgodovinska snov je zajeta bolj biografsko ter je zato razčlenjena po osebnostih (gl. kazalo), ki bi na.j bile osrednje točke ljudske zgodovine in zgodovinskega razvoja sploh. V tem oziru se naš avtor ni ravno mnogo osamosvoji'1 od naših šolskih zgodovinarjev, ki dajejo mnogim zgodov. osebam in njihovim idejam v svojih knjigah široko polnomočje in tskono glavno besedo v socialnem razvoju narodbv in plemen. Kdor bi se postavil na nasprotoo filozofsiko stališče. bi seveda moral to ali ono ugotovitev naših šolskih zgodovinarjev v marsičem popraviti ali jih vsaj' izpolniti z razlogi socialno - ekonomskega značaja dotične dobe in šele potem bi postala dejanska zgodovinska slika s stališča dobe in njenih razmer bolj jasna in plastična. Znarustvena v pravem pomenu besede! Hrvatski pedagog J. Turic popolnoma pravilno pravi, »da politička povijest ne smiie da ostane povijest vladara i njihovih porodica i ratova ni u vrijeme, kada je vladareva vol.ja prividno odlučivala sudbinom naroda, i kad su se ratovi vodili poradi vladara i njihovih porodica«. (Metodika škble rada, str. 59.) Sploh pa je opaziti, da prevladuje v šolskih knjigah enostranska politična zgodovina! V Šedivyjevem »Orisu« me je zlasti zanirnala kulturna zgodovina m njen obseg. Pisec jo obrarvnava ločeno na dveh mestih (str. 85—104 in str. 187—199), skupno itorej na 30 straneh, kar obsega komaj eno desetino obsega knjige. J. Šedivy sicer sam pravi, da se je moral radi omejenega prostora omejiti v kulturni zgodovini samo na nekatere najvažnejše stvari, v najnovejlši dobi pa se bavi ž njo le mimogrede..., kar se mi pa ne zdi spričo pedagoško- vzgojne važnosti kulturne zgodovine dovolj upravičemo. Res je sicer, da nim^mo iz zgodnjega srednjega veka na razpolago mnogo virov. vendar bi bilo treba v šolske svrhe obdelati ta poglavja v širšem obsegu, zaito pa krajšati ali celo izločati manj pomembna poglavja in odstavke iz politične zgodovine. Zakaj ncki morajo biti v šolskih knjigah zastopani skoro vsi kraji, plemiči in njihovi sorodniki. ki so kdaj vladali med našim ljudstvom? In kako naj čitatelj pojmuje zgodovinstko osebo, če jo knjiga omenja v brzojavnem stilu z 10-ali 20-imi besedami, v 2 ali 3 kratkih vrsticah? Moderna metodika zgodovinskega pouka je največja nasprotnica takih splošnosti in dedukcij in vendar itiči šol. zgodovina še vedno v tem suženjstvu ... Kdor bi hotel n. pr. prešteti iz naših učnih in pomožnih knjig imena oseb in osebic, ki jih posamezni avtorji omenjajo (da, samo »omenjajo«) v svojih zbirkah, bi mu najbrže zmanjikalo sape, toliko jih je! Nič ne pretiravamo, če rečemo, da omenja sikoro vsaka deseta, petnajsta beseda šolsko-zgodovinskega teksta kako lastno ime, ki je še pogostokrat podprto s kako malopomembno letnico. Ni torej čudno, če smatrajo nemški metodiiki take priročnike za navaden zgodovinski »adresari-j«. Naše .šolske in pomožne knjige navadno samo registrira.jo zgodovinska dejstva in pojave, dostikrat samo v obliki brzojavnih poročil in insfiratnih notic, na mesto da bi učno snov in poedine dogodke podrobno opisovale in jih improvizirale v življenjske slike, ki so v«zane na določeni kraj. čas, osebe in dejanje. Šolska zgodoviha se mora približevati zgodovinskim povestim, potem je živa in polna! Šele tedaj lahko govorimo o vsebini in doživfetiu! Nemška, metodika Weirich in Linke sta že davno pokazala novo smer in pot v beleženju zgodovinske snovi. Njuno geslb je: pripovedovanje in opisavan.je, detajlirajije in fabuliziranje... in to tako, da ostanei točnost zgodbvinskih dogodkov in pojavov neokrnjena. Podbbno obravnavo zagovarja tudi J. Turič, ko pravi: Hisitorijski dogadaj bit če 'tek onda, jasno prikazan, ako je jasno prikazan svagdašnji život obično-g čovjeka onoga vremena. Tako na pr. za seobe Slovena na Balkan i za njihova dolaska ovamo mora biti prikazan njihov način stanovanja, putovanja, prirediva.tija hrane, svagdašnji privredni rad, medusobno opčenje, mod, koja ih drži skupa.« (Str. 63.) Zato je ves dosedanj'i način eksoerpiranja, registriranja in krajšania učne snovi samo po znanstveno-strokovnih vidikih, ne da bi se poudarjale tudi zahteve didaktike in specialne metodike, zgrešeno in napa;čno! Učiteljeva priprava na pouk in na zgodovinsko uro, ki naj resnično uspe, zahiteva temeIjitejše podatke in obšiTnejšo snov strokovne literature, ne pa samo par generalnih podat- kov. Dostikrat je strokovni drobiž veliko zanimivejši in lepše ilustrira zgodovinske enote kakor pa splošne dedukcije in široki zaklju6ki odraslih ljudi in strokovnjakov. Tako prahajamo do vprašanja učiteljevega priročnika (za zgodovinski pouk), ki učitelju narodhe šole ne more biiti n. pr. navadna srednješolska učna knjiga, kakor to mislijo nekateri avtorji in založniki takih knjig. Kaj torej naj vsebuje tak učiteljev zgodovinski priročnik za pouk v narodnih in nižjih srednjih šolah? Nič drugega kaikor zbirko podrobne učne »novi, tvarino in glrar divo iz naše narodne zgodovine, material strokovne vsebine in pa važnejše zgodovinske vke in dokumente. Podrobnosti, ne pa same preglede in posnetke! V takih zbirkah učne tvarine najf bi bila odlično zastopama poleg politične tudi gospodarsko - kulturna zgodovina po možnosti v širokih življenjskih izsekih in razvojnih slikah. Ni treba, da bi morala biti stroikovnia snov tudi metodofoško oblikovana do zadnje 'črte, ikajti tako oblivanje mora biti prepuščeno učitelju samemu, da si potrebno snov sam prikroji v duhu svoje metode in prakse. Individualno in svobodno! V duhu delovno-produktivne šole!... in knjig, če bi se lotili takega zibiranja. Vsak zvezek bi naj obravnaval samo eno določeno dobo z njenimi najbolj karakterističnimi dbgodki in pojavi. Taika razdobja bi bila: dbba naseljevanja in pokristjanjenja, doba srednjeveških južno-slovanskih držav, doba srbske sužnosti pod Turki, doba kmetske tlaike, uporov in reformacije, doba iznajdb in izumov, doba srbskih ustankov etc.... Možne in primerne pa so tudi druge razdelitve zgodovine ipo gospodarsko-iproduktivnih Vidikih (Kardelj: Potovanje skozi oais). Tako podrobno zbiranje gradiva naj bi vršilo več strakovnjakov in zgodovinarjev po načinu delitve dela in po sikupnem ozirorna enotnem načrtu. Redakcijski odbor take išblsko-zgodbvinske enciklopedije bi se moral spopolniti tudi s pedagoškimi strokovnjaki, kajti le tedaj bi utegnilo biti delo res popolno in vsastransko praktično. Z izdajanjem takih perijodičnih zbink učne snovi bi se katerakoli založba lepo oddolžila posebnim kulturnim nalogam, zlasti in v prvi vrsti pa vsemu učiteljstvu, ki je mad našimi intelektualnimi sloji najzvestejši in številčno najmočnejši konzument slovenske knjige. Z dosedanjimi izd'ajami strokovnih spisov v splošne namene si šole in učiteljstvo pri pouku ne morejo veliiko pomagati, kajti ena in ista knjiga določene stroke ne moTe hkrati služiti vsem gospodaTJem in mojstrom. Zlasfi šolska literatura ima svojevrstne naloge in zahteve, potrebe iki probleme! Naša šola je vredna tega zanimanja! Albert Žerjav, Maribor.