5 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) JUBILEJI Akademik dr. Vasilij Melik – osemdesetletnik ^loveku, ki prof. V asilija Melika sre~uje vsaj nekajkrat na teden ter se z njim ob kavici pogo- varja o zgodovini in literaturi, a tudi povsem vsakdanjih, trivialnih stvareh, se zdi skoraj neverjetno, da se mu je na hrbet nalo‘ilo ‘e osemdeset kri‘ev. Le kako, saj se na{ ugledni profesor sploh ni spremenil. Ne po izgledu in {e manj po zna~aju. Še vedno je isti: zvedav in razpo- sajen, poln zgodb in sve‘ih idej, vesel ‘ivljenja in dobrodu{en. ^lovek z veliko za~etnico. Mo‘ ogromnega znanja in modrosti, ki nas je kolege kar nekako razvadil, da se za nasvete in informa- cije najprej obra~amo nanj in {ele potem listamo po debelih priro~nikih. Prof. Melik se je rodil 17. januarja 1921 v dru‘ini znanega slovenskega geografa, univerzi- tetnega profesorja in akademika dr. Antona Melika. Po kon~ani klasi~ni gimnaziji v Ljublja- ni (1939), ki mu je prinesla izjemno splo{no izo- brazbo, je na Filozofski fakulteti {tudiral zgodo- vino in geografijo ter primerjalno knji‘evnost ({tudij je dokon~al leta 1943, sredi vojne vihre, ki tudi njemu ni prizanesla, saj je bil med drugim dele‘en italijanske internacije v Gonarsu in prisilnega dela v Postojni), po vojni pa so ga zavoljo znanja jezikov pritegnili k tiskovni agenciji TANJUG, kjer je delal v najte‘jih mesecih obstoja ljubljanske pod- ru‘nice omenjene agencije. Od tam je pre{el k ljubljanskemu Mestnemu arhivu in Slovanski knji‘nici, kjer je v dvojni funkciji – kot pomo~nik arhivarja in bibliotekar – v letih 1945–47 pomagal postavljati na noge obe za Ljubljano {e danes izjemno pomembni ustanovi. Ob delu v arhivu in knji‘nici se je ‘e od samega za~etka usmeril v na~rtno znanstveno-raziskovalno delo, njegovi prvi kvalitetni rezultati pa so ga ‘e leta 1947 pripeljali na Filozofsko fakulteto. Tako je bil v letih 1947–1952 zaposlen kot asistent na Filozofski fakulteti, hkrati pa je na tedaj ustanovljeni Vi{ji pedago{ki {oli predaval slovensko zgodovino. V letih 1952–1959 je na Ekonomski fakulteti predaval gospodarsko zgodovino, ko pa so leta 1959 omenjeni predmet ukinili, se je vrnil na Filozofsko fakulteto, kjer je kot predavatelj ostal vse do svoje upokojitve leta 1991 (in {e dlje). Po zagovoru doktorske disertacije o Volitvah na Slovenskem (1959) je bil leta 1960 izvoljen za docenta, leta 1969 za izrednega profesorja in leta 1974 za rednega profesorja. Na fakulteti je predaval predvsem zgodovino jugoslovanskih narodov in slovensko zgodovino od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, od leta 1982 pa tudi Uvod v {tudij zgodovine in od leta 1986 {e kulturno zgodovino za slaviste. Vmes je bil v letih 1972–74 prodekan, prav v ~asu silovitih pritiskov v zvezi z reorganizacijo fakultete pa je dva mandata (1974–77) opravljal tudi nehvale‘no funkcijo dekana Filozofske fakultete. Nedvomno je prav prof. Melik s svojo spretno politiko in ob popolni enotnosti zaposlenih najve~ prispe- val, da ni uspel na~rt “tozdiranja” fakultete. 6 J. CVIRN: AKADEMIK DR. VASILIJ MELIK – OSEMDESETLETNIK Prof. Melik si je pridobil izjemne zasluge za razvoj slovenske zgodovinske znanosti ‘e s svojim dolgoletnim pedago{kim delom, za kar so mu ob upokojitvi (1991) upravi~eno podelili naziv zaslu‘nega profesorja. Zaradi nadvse korektnega odnosa do {tudentov, svoje odprtosti za nove ideje, pa nesebi~ne pripravljenosti pomagati vsem, ki jih (je) zanima(la) (slovenska) zgodovina, se je marsikateri {tudent zgodovine kasneje odlo~il za na~rtnej{e znanstveno-raziskovalno delo. Še pomembnej{e pa je gotovo Melikovo raziskovalno delo. Njegova strokovna bibliografija je ve~ kot impozantna, saj obsega skoraj 500 enot iz razli~nih zgodovinskih podro~ij in obdobij. Njegovo razisko- valno delo ni zajemalo zgolj slovenske zgodovine iz obdobja, ki ga je na Oddelku za zgodovino tudi predaval. V posameznih razpravah in diskusijskih prispevkih je prof. Melik nadvse inovativno posegel tako v problematiko srednjeve{ke zgodovine (omenim naj zlasti njegovo razpravo Vpra{anje bitke pri Ljubljani v dobi mad‘arskih napadov, v kateri je ob kriti~ni analizi virov zavrnil neupravi~eno mnenje starej{e historiografije o resni~nosti omenjene bitke, ter razpravo Mesto (civitas) na Slovenskem, v kateri je ob ugotovljenem menjavanju nazivov forum in civitas za mnoge zgodnje me{~anske naselbine na Slovenskem ugotovil, da je vzrok za to iskati v razlikah med stali{~i mestnih gospodov in gledanjih samih me{~anov), kot tudi v obdobje reformacije in protireformacije ter v ~as prve jugoslovanske dr‘ave. (Z ve~ demografskimi in upravnimi {tudijami je segel tudi v ~as po drugi svetovni vojni). Te‘i{~e Melikovega raziskovalnega dela pa je vseeno bila (in je {e) slovenska zgodovina dolgega 19. stoletja, zlasti ~as od obnove ustavnega ‘ivljenja (1861) do razpada dvojne monarhije, torej ~as, ko smo – po njegovem mnenju – “Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je te‘il od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo do‘iveli najve~ji vzpon v vsej na{i zgodovini.” Ob mno‘ici dalj{ih in kraj{ih razprav, v katerih je na novo in izvirno zarisal temeljne probleme slovenskega narodnopoliti~nega razvoja v 19. stoletju (v tem oziru je zlasti pomemben njegov dele‘ pri reviziji slovenske zgodovine druge polovice 19. stoletja, torej za ~as, ki ga je v svoji kulturnopoliti~ni in slovstveni zgodovini zajel Ivan Prijatelj), je ‘e leta 1966 (skupaj s pokojnim prof. dr. Ferdom Gestrinom) izdal sinteti~no Slovensko zgodovino od konca 18. stoletja do leta 1918, ki je (s spremembami, objavljenimi v Zgodovini Slovencev Cankarjeve zalo‘be iz leta 1979) {e vedno temeljno delo za to obdobje. Še pomembnej{a je leto poprej (1965) izdana Melikova monografija (v bistvu predelana doktorska disertacija) Volitve na Slovenskem 1861–1918, v kateri je ob natan~ni analizi staroavstrijskega volilnega sistema in volitev na Slovenskem podrobno predstavil tudi vse glavne probleme, s katerimi se je morala soo~ati slovenska politika v obravnavanem obdobju. Da je Melikova knjiga {e danes “eno temeljnih del za zgodovino Slovencev v ustavni dobi habsbur{ke monarhije, ki jo potrebuje vsak, kdor se ‘eli seznaniti s slovensko zgodovino tega ~asa” (B. Grafenauer), dokazuje tudi njen nem{ki prevod, ki je iz{el leta 1997 pod naslovom Wahlen im alten Österreich pri zalo‘bi Böhlau na Dunaju. V samo jedro slovenske politi~ne zgodovine druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja posegajo tudi njegovi komentarji in ob{irne spremne besede k ponatisu spominov nekaterih pomembnih slovenskih politikov (Vo{njaka, Hribarja, Šukljeta in Ravniharja) ter mno‘ica dalj{ih in kraj{ih razprav v doma~ih in tujih revijah ter zbornikih, izbor katerih naj bi v kratkem iz{el tudi v samostojni knjigi. Ob temah iz politi~ne zgodovine, s katerimi je posegal tudi v {ir{i srednjeevropski in jugoslovanski prostor, pa se je raziskovalno ukvarjal tudi z gospodarsko, demografsko in upravno zgodovino, zgodovino vsakdanjega ‘ivljenja in me{~anstva, pa s kulturno in socialno zgodovino Slovencev. Pri tem zgodovine oz. zgodovinskih tem nikoli ni delil na velike in male, problematiko, ki jo je obdeloval, pa je vedno znal podati na strnjen, jasen na~in. Od konca {estdesetih let je prof. Melik sodeloval v {tevilnih pomembnih mednarodnih projektih in se redno udele‘eval odmevnih doma~ih in tujih znanstvenih sre~anj, na katerih se je kot strokovnjak za zgodovino 19. stoletja (zlasti zgodovino volilnih sistemov in parlamentarizma) uveljavil tudi v evropskih okvirih. Skokovit porast njegove bibliografije in vsebinsko inovativni prispevki zadnjih desetih let pa ka‘ejo, kako resni~ne so njegove besede, ki jih je izrekel ob svoji sedemdesetletnici: “Za nekatere znanosti govorijo, da je uspehe mogo~e dose~i le v mladih letih. Ne vem. Za zgodovino to gotovo ne velja. Zgodovinarju se z leti nabira znanje, bogati pogled na ~as, s katerim se ukvarja, in primerjava z drugimi narodi in ozemlji, raste mu sinteza.” Izjemne zasluge za razvoj slovenske zgodovinske znanosti pa si je Melik pridobil tudi zaradi svojega dolgoletnega urejanja Zgodovinskega ~asopisa. Kot glavni in odgovorni urednik osrednjega glasila slo- venskih zgodovinarjev v letih 1973–2000 je uredil kar 21 letnikov (91 zvezkov) Zgodovinskega ~asopisa ter 21 knjig, ki so iz{le v Zbirki zgodovinskega ~asopisa. Po zaslugi {iroke in odprte uredni{ke politike, ki 7 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 1 (122) pri nekaterih kolegih ni naletela zgolj na odobravanje, se je v slovenskem zgodovinopisju uveljavila cela vrsta zgodovinarjev srednje in mlaj{e generacije, ki so s sve‘imi pristopi in obravnavo prezrtih tem pomembno prispevali k razvoju in {irini slovenskega zgodovinopisja. Zaradi obse‘nega in nadvse raznovrstnega znanstvenega opusa je leta 1991 avstrijska raziskovalna skupnost prof. Meliku podelila presti‘no Gindelyjevo nagrado, leto kasneje pa je dobil {e avstrijski ~astni kri‘ec za znanost in umetnost. Nekoliko kasneje (1993) je postal izredni in leta 1997 {e redni ~lan SAZU. Ob osemdesetletnici (2001) ga je Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije (in ve~ lokalnih zgodovinskih dru{tev) upravi~eno imenovala za svojega ~astnega ~lana, na za~etku leta 2002 pa ga je predsednik republike odlikoval tudi s srebrnim ~astnim znakom republike Slovenije. S tem je tudi na formalni ravni dobil vsaj nekaj tistega priznanja, ki s(m)o mu ga kolegi ‘e zdavnaj dodelili. Spo{tovani profesor! Dragi Vasja! Iskrene ~estitke ob visokem jubileju in {e na mnoga leta. Janez Cvirn Govor predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije doc. dr. Jurija Perov{ka na sve~anosti ob 80. letnici akademika prof. dr. Vasilija Melika 9. januarja 2001 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Spo{tovani slavljenec gospod akademik prof. dr. Vasilij Melik! V posebno ~ast mi je, da Vas lahko v imenu na{e vsedr‘avne stanovske organizacije – Zveze zgodo- vinskih dru{tev Slovenije – ob sve~ani proslavi Va{ega ‘ivljenjskega jubileja pozdravim kot enega od utemeljiteljev sodobnega slovenskega zgodovinopisja. V esel sem, da V as lahko pozdravim med zbranimi kolegi in prijatelji vseh generacij, med njimi tudi tistih, ki ste jim bili v resnici priljubljeni profesor in mnogim – tudi danes – pretanjeni ocenjevalec in mentor pri oblikovanju magistrskih in doktorskih del. O ‘ivljenjski poti ter pedago{kem, znanstvenem in drugem javnem dru‘benem delu akademika prof. dr. V asilija Melika, je danes ‘e bila izre~ena posebna beseda. Zato se ne bi ustavil pri njej. Poudaril pa bi, da med slovenskimi zgodovinarji prof. Melik ne izstopa le kot univerzitetni u~itelj, akademik in avtor ‘e omenjenih prelomnih zgodovinopisnih del in sistemati~nih raziskovalnih obravnav, kot nosilec visokih in uglednih dru‘benih in strokovnih dol‘nosti ter doma~ih in tujih nagrad in priznanj, pa~ pa tudi kot eden prvih predsednikov Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, to je nove vseslovenske zgodovinarske orga- nizacije, v katero se je leta 1980 preoblikovalo tedanje Zgodovinsko dru{tvo za Slovenijo. Zvezo je vodil v letih 1982–1985, v ~asu, ko se je slovenska javnost ‘e upirala zlove{~im jugoslovanskim unitaristi~nim pritiskom na duhovnem podro~ju in podro~ju dru‘boslovnega {tudija. Tako je Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije poleg svoje redne strokovne in organizacijske dejavnosti, na svojem 22. zborovanju leta 1984 v Bre‘icah in Kr{kem, v posebni resoluciji odlo~no zavrnila prizadevanja po oblikovanju skupnih pro- gramskih jeder za zgodovino v okviru na~rtovanih sprememb v tedanjem jugoslovanskem izobra‘eval- nem sistemu. Zavzela se je za samosvoje, po slovenskem kriteriju uravnano oblikovanje u~nih na~rtov za zgodovino v Sloveniji. Obenem je poudarila {e nujo po reformi takratnega usmerjenega izobra‘evanja in ponovila ‘e ve~krat utemeljevano stali{~e, da mora imeti zgodovina osrednje mesto med predmeti dru‘bo- slovnega izobra‘evanja. Poleg vodenja Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, ji je prof. Melik vtisnil trajen pe~at kot glavni in odgovorni urednik njenega osrednjega glasila – Zgodovinskega ~asopisa. Urejal ga je od leta 1973 do leta 2000. S tem je urednik Zgodovinskega ~asopisa z najdalj{o uredni{ko dobo. V tem ~asu je iz{lo 27 letnikov Zgodovinskega ~asopisa z 91 zvezki in 35 {tevilkami ponatisov Zgodovinskega ~asopisa. Usta- novljena je bila tudi knji‘na zbirka Zgodovinskega ~asopisa, v kateri je iz{lo 21 knjig. To, brez posebnega pojasnila govori o monumentalnem uredni{kem delu prof. Melika kot tudi njegovih najo‘jih sodelavcev. Ob tem pa moramo poudariti {e eno, za razvoj slovenskega zgodovinopisja izjemno pomembno kvaliteto uredni{kega dela prof. Melika. V ~asu, ko je urejal Zgodovinski ~asopis, so se njegove strani odprle mlaj{im zgodovinarjem in novim zgodovinopisnim pogledom, ki so se s tem lahko uveljavili v sloven- skem in {ir{em zgodovinopisnem prostoru.