TRGOVSKI I.I ST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. leto vm. Teieloii M. 552. LJUBLJANA, dne 21. novembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 137. Konsolidiranje valut v Srednji Evropi. Konferenca v Genovi je v aprilu 1922 postavila temelje za mednarodno stabilizacijo izmenjalnih kurzov. Od tedaj se je v razmerju med Zahodno in Srednjo Evropo marsikaj spremenilo, česar gotovo nismo videli naprej. Valutna in inflacijska zmeda se je v teh treh letih in pol premestila ia srede Evrope na njen zahod. V Genovi so v glavnem določili štiri točke kot temelj nove ureditve; izločitev inflacijskih metod iz proračuna, določitev zlate vrednosti denarne enote, prost devizni trg, rezerve pri bankah, ki pa ni treba, da so ravno zlate. Klasičen dokaz da se da Vse to izpeljati, je vrednotna zakonodaja leta 1925 v Avstriji. Ogrski in Češkoslovaški. — Formalno je bila še do 1. marca letos avstrijska /lata krona zakonita baza vrednotnega sistema teh treh držav, 1 dolar = 4.94 kron. S 1. marcem je prešla Avstrija k zlatemu šilingu, 1 dolar = 7.108 šilingov, Ogrska je pred par tedni vpeljala enoto pengo, 1 dolar = 5.648 pengo, Češkoslovaška bo pa s 1. januarjem 1926 vpeljala novo zlato enoto, 1 dolar = 33.78 enot. Upoštevajoč v oktobru lanskega leta v Nemčiji izvedeno valutno reformo, vidimo, da je tekom 15 mesecev dobila L 90 milijoni prebivalcev poseljena pokrajina v Srednji Evropi formalno in zakonito dot vrednostni sitem, zavarovan v zlatu. Cilj teh normalnih razmer je bil dosežen na različne načine: v Češkoslovaški z rigorozno deflacijsko politiko, v Avstriji in na Ogrskem s posredovanjem Zveze narodov, na Nemškem z ureditvijo repara-eijskega vprašanja. Skupno vsem tem štirim reformam je dejstvo, da je med stabilizacijo kurzov in vpeljavo nove zlate enote moral preteči gotov rok. V češkoslovaški je znašal skoraj štiri leta, v Avstriji dve leti in pol, na Ogrskem poldrugo leto, na Nemškem eno leto. Ta prehodna doba je bila potrebna, če se je hotela zakonita devalvacija vpeljati brez nevarnosti. Skušnje, ki so jih imele srednjeevropske države pri povratku k zlati valuti, bodo velikega pomena pri bodoči ureditvi »latinskih« vrednot. Takrat, ko se je vršila konferenca v Genovi, je prevladovalo v teh deželah še splošno mnenje, da se bodo njih papirne vrednote prav lahko dale dvigniti gor na višino zlatega franka. Na noben način jim ni šlo v glavo, da bi bila njih vrednota manj vredna kot zlato, in so bili prepričani, da bi to ne bilo v skladu z narodno častjo. Sedaj je pa čisto drugače. Najbrž bo Belgija prva nastopila težko pot devalvacije in bo stabilizirala belgijski frank na novi zlati bazi. Na Francoskem in v Italiji so psih alogični momenti menda zaenkrat še merodajnejši kakor prava gospodarska kalkulacija in zapirajo edino pet, ki vodi do zdravih valutnih razmer. Predlog zakena o Obrtni banki. Minister trgovine in industrije g. dr. Ivan Krajač je v četrtek predložil Nar. skupščini sledeči zakonski načrt: člen 1. Pooblašča se kraljevska vlada, da da Obrtni banki kraljevine SHS, d. d. s sedežem v Beogradu, ki jo osnujejo obrtniki in njihove organizacijo iz cele države v svrho podpiranja obrtnikov s čim povoljnejšimi krediti in otvarjanja obrtniških zadrug, sledeče privilegije: a) Banka je oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks pri ustanovitvi in pri izdaji akcij, b) Banka je oprošena davkov in doklad, ki jih plačujejo ostale družbe z dolžnostjo javnih položenih računov. V tem oziru je banka oproščena tudi enakih samoupravnih doklad. c) Država se odreka pravici do dividende, ki bi ji pripadala na svoj del vplačanega kapitala, d) Pri hud državne razredne loterije po čl. 11. sl. zakona od dne 31. decembra 1921 in sicer 15% za pomoč obrti in 15% za poljedelsko in hišno industrijo, s katerimi razpolaga minister poljedelstva in vod, bo uporabil minister trgovine in industrije za nakup akcij Obrtne banke največ do '20% vsote, ki se bo vplačala od strani privatnega akcionarskega kapitala in ki se bo odredila po statutu. Akcije ban -ke, ki bodo last države, bo upravljal minister trgovine in industrije. Člen 2. Kraljevska vlada bo vršila nadzor nad celokupnim bančnim poslovanjem pri ministru trgovine in industrije. V to svrho bo imenovan na predlog ministra trgovine s kraljevskim ukazom stalni komisar, ki bo vršil neposredni nadzor nad celokupnim poslovanjem banke, kontroliral knjige itd. ter prisostvoval odborovim sejam in zborom akcionarjev. Komisarjeva plača, ki jo določi minister trgovine, bo šla na breme banke. Čim bo komisar našel, da nasprotuje sklep upravnega odbora ali zbora akcijonar-jev družbenim pravilom, državnim zakonom, državnim ali obrtniškim interesom, bo upravičen, da zabrani izvršitev. O tem bo po komisarju talcoj obveščen minister trgovine in industrije, ki bo moral v roku 10 dni iz-■ dati zaključno rešenje, s katerim odloči ali odobrava postopek komisarja. A ko v tem roku ne bo izdal takega rešen ja, bo stopjl sklep upravnega odbora takoj v veljavo. Člen 3. Z ustanovitvijo banke se istočasno ustanovi glavna podružnica v Zagrebu. Po potrebi in po tu navedenem redu pa se lahko otvorijo nato bančne ekspoziture v Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu in po potrebi v ostalih gospodarskih središčih po odobritvi ministra trgovine. Istočasno se mora podružnici in vsaki izspostavi opredeliti poslovno področje. Člen 4. Bančna novčna sredstva skupaj s krediti in z vplačilnim državnim kapitalom se razdele med bančno centralo, podružnico in ekspoziturami po ključu vplačanega kapitala in hranilnih vlog dotičnega področja, upoštevajoč pri tem tudi produktivno sposobnost in potrebe v LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) II. Ustanovitev delniško družbo. Da delniška družba pravno postane, treba, 1. da ima, kakor vsako društvo, pravila, statut; 2. da je podpisana cela delniška glavnica, kajti delniška družba je kapitalska družba, njeni Člani po bistvu delniške družbe niso zavezani k ničemur drugemu, nego da spravijo v j društveni fond oni znesek ali ono imo- 1 vinsko vrednost, ki so se v fond — temeljno glavnico — spraviti jo zavezali s podpisom delnic; 3. da ima državno privolilo za ustanovitev, ki pomeni ob enem državno odobritev statuta, 4. da se vpiše v trgovinski register. Tu govorimo o točki 2. Po načinu, kako se skupi temeljna glavnica, loči nauk siniultansko, naeti-kratno, od sukcesivne, postopne, usta-aovitve po eni, denarno ali navadno od kvalifikovane ustanovitve po drugi strani. A. Siimiltanska in snkcesivnu nstano-vitav. O sinmltanski ustanovitvi govorimo, i% ustanovitelji Kami — najmanj dva, sicer ui družbe — ugotove osnutek pravil in ob enem prevzamejo vse delnice, bodisi s podpisom posebnih podpisnic, bodisi s podpisom osnutka pravil samega. Postopna je ustanovitev takrat, kadar ustanovitelji sicer tudi sestavijo osnutek pravil, pa sami ne prevzamejo nič ali vsaj ne vseh delnic, nego nameravajo celo delniško glavnico ali oni del, ki ga niso prevzeli sami, skupiti s tem, da izven njihovega kroga stoječe osebe podpišejo in tako prevzamejo celo delniško glavnico ali ostali del. Naš trg. zakonik ne ureja podrobnosti, del. regulativ pa je, kakor moderni zakoni sploh, v pivi vrsti prikrojen za postopno ustanovitev. Mislilo se je namreč, da je ta način za občinstvo — bodoče delničarje — nevarnejši, ker po njem seveda ni gotovo, ali se bo cela delniška glavnica sploh podpisala in tako dobila formalna gospodarska podstava za delniško družbo, podpisniki pa morajo redno že pri podpisu plačati vsaj del delniške vsote, ki ga, če ne pride do končne ustanovitve, od nesolidnih ustanovnikov le težko dobe nazaj. Tudi se je računilo s tem, da pri simul-lanski ustanovitvi sodelujejo le kapitalisti, veščaki na onem gospodarskem polju, na katerem s« snuje delniška družba, pri post( pni ustanovitvi pa se k pristopu k družbi poziva neuko široko občinstvo, tnali kapitalisti in varčevalci, ki ne znajo presoditi niti splošnega niti posebnega gospodarskega položaja in se lahko dajo zavesti po lepih obljubah ta-kozvanih prospektov. Te 'male« ljudi hočejo zakoni in naš regulativ ščititi z natančno urejenim postopkom pri postopni ustanovitvi. Dejanski pa se, kolikor morem presoditi, tudi pri nas večina delniških družb ustanavlja formalno simultanski, ustanovitelji prevzeme vse delnice sami, ioda redno tie z namenom obdržati jih ali vsaj ne vseh, nego, da jih o primerni priliki vse ali del spravijo med občinstvo. Kavtele del. regulativa so za tako, formalno simultansko, stvarno pa postopno ustanovitev nezadostne, kajti nevarnosti za občinstvo pri tem načinu ustanovitve pogosto niso manjše nego pri pravi postopni ustanovitvi. V novem zakonu bo treba na to misliti. Nevarna pa je taka neprava simultanska ustanovitev tudi za ustanovitelje same, zlasti za banke, ki kot ustanovitelji finansirajo novo podjetje. Njim se lahko pripeti, in mislim, da se je marsikateri po prevratu res pripetilo, da prevzetih delnic ne more spraviti v občinstvo, »plasirati«, nego da ji ostanejo in jo tako iinobilizujejo; ne-le, da ne more razpečati delnic, nego zgodi ■'« ji lahko, da mora kot veliki delničar podjetju še dajati posojila, da se vzdrži, kajti fe je pusti propasti, je izgubljen tudi v delnice vtaknjeni denar. Proti ti, ustanoviteljem samim preteči nevarnosti vspešnih zakonitih kavtel po mojem mnenju ni lahko najti; ohlapne ne po-magajo, strogo bi lahko škodovale, ker bi ovirale sodelovanje bank pri pospeševanju reelne industrije Ln trgovine. Tu vseh področjih, o čemer odloča sporazumno glavni odbor in odbor podružnice odnosno ekspoziture. Centrala, podružnica in ekspozitura dovoljujejo neposredne kredite na področju svojega delokroga, kar se bo natančno določilo s statutom. Člen 5. Bančne akcije se glase na ime in so nedeljive. Na zboru akcijo-narskega društva dajejo po tri akcije imejitelju pravico do enega glasu. Z društvenimi pravili se lahko določi, koliko glasov sme imeti en akcijonar ki razpolaga z večjim številom akcij. Noben akcijonar pa ne sme imeti več kot 25 glasov, najsi ima akcij kolikor hoče. Člen 6. Na temelju svojega sodelovanja pri akcijonarski glavnici banke bo država imela pravico do večine članov v nadzornem odboru. Minister trgovine bo imenoval dvojico, minister financ enega člana. Od teh članov je lahko eden strokovni uradnik ministrstva trgovine, ostali se morajo imenovati iz vrst višjih uradnikov Narodne banke in Državne hipotekarne banke. V ostalih odborih banke, podružnic in ekspozitur morajo sodelovati aktivni obrtniki z nadpolovično večino. Tozadevni statut predložijo v odobrenje ministrstva trgovine vse centralne organizacije obrtnikov v državi. Člen 7. Banka se ne sme baviti s špekulativnimi posli in se mera omejili na posojila obrtnikom, prejemanje hranilnih vložkov, na otvarjanje tekočih računov, sprejemanje depozitov v varstvo in upravljanje, končno na obrtne fonde, na oddajanje kavcij in garantnih pisem obrtnikom za licitacije ter za nakup in prodajo tujih valut na račun obrtnikov in obrtnih zadrug. To dvoje samo z istočasnim popolnim kritjem v gotovini. Člen 8. Narodna banka bo sprejemala v reeskont portfeljske menice Obrtne banke Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev d. d. v smislu člena 11. točka 10. zakona v Narodni banki. Minister trgovine pa bo določil vsa- velja: men, not tneasures: banke se morajo previdno voditi. B. Navadna in kvalifikovana ustanovitev. Velika večina naših novih delniških družb je ustanovljena formalno tako, da se delnice popolnoma plačajo z gotovino, kar je po zakonu in del. regulativu redni način pridobitve temeljne glavnice. V resnici pa vemo, da se je mnogo delniških družb ustanovilo tako, da so se prevzela že obstoječa podjetja, ki so dejanski, včasih pa tudi samo formalno, pre-meaila dosedanjega lastnika. V stvari gre torej prav pogosto za kvalifikovano ustanovitev. Te ločimo dve vrsti. Mogoče je in tudi pri nas se je zgodilo' v nekaterih primerih, da je dosedanji lastnik naravnost podpisal delnice tako, da mu jih ni treba plačati z gotovino, nego da na račun delnic vloži v družbeno imovino dosedanje svoje podjetje po določeni ocenitvi. Nevarnost je tu ta, da se tak »stvarni vložek« (aport) oceni previsoko, da nominalna temeljna glavnica presega dejansko vrednost iniovine delniške družbe, kar pred vsem ogroža varnost družbenih upnikov, ako se stvarni vložki v bilanco vpisujejo po previsoki cenitvi. Ako pa se stvarni vložki v bilanci ocenjajo po pravilni vrednosti, ne da bi se znižal številčni znesek delniške glavnice, so prizadeti oni delničarji, ki so delnice plačali z gotovino, in seveda tudi oni, kojih stvarni vložki so žo pri5 podpisovanju delnic ooenili po pravi 'ijsivi 21. novembra l.;Z štev. ifj’ Ico leto na podlagi položaja na denarnem trgu, za koliko sme prekašati obrestna mera kreditov, ki jih bo dajala Obrtna banka kraljevine SHS, d. d., obresti Narodne banke kraljevine SHS. Člen 9. Zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v Službenih Novi-nah . Priporočamo našemu ministru trgovine, da zakon obnaroduje in da skrbi za njega izvršitev. Oblastem pa zapovedujemo, da se po njem ravnajo, vsem in vsakomur, da se mu pokoravajo. Pozdravljati moramo dejstvo, da se je za pospeševanje obrtništva v zadnji uri vendar napravil korak naprej. Načrt o ustanovitvi Državne obrtne banke, o kateri smo v našem listu že večkrat obširneje razpravljali, stoji pred realizacijo. Realizacija načrta v formi, kakor nam je bil priobčen, . pa nikakor ne odgovarja potrebam in I ponovnokrat izraženim zahtevam na- j šega obrtništva. Čl 3. določuje, da se ’ istočasno z ustanovitvijo banke usta- ; novi glavna podružnica v Zagrebu. I Po potrebi in po tu navedenem redu j pa se lahko otvorijo nato bančne eks- i poziture v Ljubljani, Sarajevu itd. Za- j hteva našega obrtništva je šla za tem, I da se ustanovijo podružnice v Ljub- ! Ijani in Mariboru, načrt pa predvideva j glavno podružnico v Zagrebu, in po j potrebi se lahko otvorijo bančne ! ekspoziture v Ljubljani in drugih ; mestih, med katerimi se Maribor i sploh ne omenja. V novem načrtu J obrtne banke vidimo zopet nov korak ! zapostavljanja naših gospodarskih in- ! teresov, nov člen v verigi, ki hoče go- j spodarstvo Slovenije popolnoma izo- j lirati. Proti taki gospodarski degra- j daciji Slovenije moramo odločno pro- j testirati. Denar s katerim participira država na novi Obrtni banki, pripada sorazmerno največ davkoplačevalcem iz Slovenije, zato zahtevamo, da se nas tudi pri dovoljevanju kreditov upošte- I va najmanj tako, kakor davkoplačevalce iz drugih pokrajin. Toda kaj ima ! pričakovati slovenski obrtnik, ako mu j bo delil kredite Zagreb ali Beograd?! . i K. Tiefengruber: j Galalith. Danes industrija že zdavno več ne izhaja z naravnimi surovinami pri izdelavi bižuterijskih izdelkov in po- j dobnih predmetov, za katere je treba rogovino, slonovo kost, biserno mačico ali sličnih snovi. Pred vsem pri le . lak materijal predrag, potem pa količine sploh ne zadostujejo več; poseči je bilo treba po nadomestilih. Iznajdba celuloida je ustvarila jako obširno industrijo, ta tvarina dopušča jako raznovrstno obdelavo, ima vrednosti; ti (Jobivajo prenizko dividendo. N. pr. stvarni vložek je ocenjen za prevzem delnic na 1,000.000 Din, dejanski je vreden 750.000 Din. Delniška glavnica bodi 1,500.000 Din, razdeljena na 1500 delnic. Kot dividenda naj se razdeli vsota 150.000 Din, na delnico 100 dinarjev; aportanl ho dobil 100.000 Din, ostali delničarji skupaj 50.000 Din. Po pravi vrednosti stvarnega vložka pa bi smel dobiti aportant le tri petine cele dividende (750.000:500.000), torej 90.000 dinarjev, ostali delničarji, ki so plačali delnice z. gotovino, pa 60.000 Din. Drugače rečeno, aportantova dividenda bi znašala 1 %%%, dividenda ostalih delničarjev pa samo 10%, mesto da bi bila enaka, 12%. Krivica je jasna, za njo tiči skrit ustanoviteljski dobiček. Vendar pa je aportant delničar in kot tak osebno prizadet po vspehu ali nevspehu družbe. (Dalje sledi.) pa razven občutne upaljivosti še precejšnjo vrsto pomanjkljivosti, ki izključujejo njeno splošno porabo. Pod imenom ebonit se je našlo sicer imenitno nadomestilo za rogovino, pa zavoljo premajhne prožnosti mu manjka obdelovalna sposobnost naravne kosti. Cela vrsta surovin je zadnja lela kot surogat za naravne snovi prišla v industrijsko preizkušnjo, dokler se nemški kemiji po naključbi ni posrečilo najti v galalithu materijal, ki odgovarja vsestransko zahtevam po dragocenih surovinah, v gotovem oziru jih sploh izpodriva. Izraz galalith je grškega izvora ter pomeni mlečni kamen , snov torej, ki se sistematično proizvaja iz mleka in je trda kakor kamen. Proizvajalni način je danes sicer še industrijska tajnost nemških tovarn, ki skrbno čuvajo dotične recepte, pa toliko se je dognalo, da se gre pri tein umetnem rogovju za kemično pre-paracijo sira oziroma njegovih odpadkov. Kemična analiza galalitha ugotavlja izumrle bakterije sira, homogeno združene v snov približno tretje trdin-ske stopnje v mineralogičnem smislu. Neobdelana surovina, ki še ni z umetnimi barvami prepojena, napravi na opazovalca utis posušenega govejega sira. Galalith se proizvaja v oblikah, ki jih rabi obdelovalna industrija za neštete predmete. Ta materijal pride na trg v deskah do 20 mm debeline, v palicah, kockah itd. Proizvaja se v vseh barvnih niancah in večbarvnih kompozicijah v bleskečih vzorcih, kot imitacija biserne matice, ahata in drugih tvarin. V vsaki zaželjeni ali mogoči zunanji obliki se da galalith kot surovina proizvajati. Obdelovalna sposobnost se približa skoraj trdemu suhemu lesu. Galalith se da rezati, žagati, vrtati, klesati, stružiti, seveda tudi žebljati itd. Te lastnosti so galalitu pridobile prvenstvo v vseh sintetičnih surovinah. Vsled popolne izločitve požarne nevarnosti si je galalith že prisvojil tudi take stroke industrije, ki so doslej obratovale s celuloidom. Izdelki iz galalita se dajo tako in- | tenzivno likati, da jih v tem oziru ne j doseže nobeden do sedaj znan su- ! rogat, in prekašajo celo predmete iz ! naravnih snovi. V intenzivno blestečih barvah iz- j delani predmeti so si v kratkem pri- | svojili svetovni trg. Razven tisočerih drobnarij vsakdanje rabe, kakor gumbi, peresniki, držala, ustniki itd., se iz galalita izdelujejo raznovrstne domače potrebščine, za katere se je doslej rabil les ali rogovje. Galalith kot surovina v ploščah in palicah je danes med umetnimi su rogati še najcenejša tvarina. Obdelovalni način je jako priprost podoben obdelovanju trdega lesa, ter ne zahteva posebnih priprav. Jako priporočljivo bi bilo zanimanje za to novo tvarino, s katero bi se lahko ustvarila pri nas nova industrija takih Izdelkov, ki se nam vsiljujejo sedaj iz tujine. Cialalitha je na nemškem trgu kot surovine dovolj, pri nizki specifični teži bi uvoz ne bil predrag, v domači obrti pa bi brezdvomno blago prišlo v enaki kakovosti v promet, kakor ga sedaj drago plačujemo v inozemstvu. Ko pa se udomači enkrat galalitna industrija pri nas, bo padla polagoma tudi zavesa, ki še krije tajnost nemške iznadbe, in se bo tudi našim kemikom posrečila rešitev uganke sintetične sestavine mlečnega kamna . visoko, da so v južnih krajih Kjer je v prometu še precej zlata, plačevali carino v zlatu, tako da se je agio moral znižati za 100% (od 1100%—1000%) ker se jo bilo bati da se sicer nabere preveč zlata. — Carina se je brez, posvetovanj enostavno zvišala za vse predmete ne glede na lo, da li se isti v naši državi izdelujejo ali ne in to je hiba, proti kateri moram ugovarjati. Nekatere predmete naj hrže še 20, 30 ali še več let ne bodemo izdelovali, za nekatere morda nikdar ne bo prišel čas. Zakaj potem taka carina na vse? Vse to sem že enkrat na teni mestu pojasnil, a kakor vidim brez vspeha. Konsument niti ne sanja koliko plača carine in obdolžuje samo trgovca zbog visokih cen. Deloma se je povišanje izvršilo na zahtevo naše industrije same, ter je-v tem oziru do gotove meje carina tudi upravičena. Ali da bi morali že v naprej plačevati carine na blago, ki ga v naši državi še nikjer ne izdelujemo in ga najbrže tudi ne bomo, je vendar absurdno. — Da se je obremenilo celokupno ljudstvo samo pri tekstilnem blagu za cele milijone se to končno ni storilo iz same ljubezni do industrije ampak radi tega, ker potrebuje država toliko denarja, kakor kaže novi proračun tudi vse to, poleg vseli težkih davkov, ki so itak prekomerni še ne bode zadostovalo. Da smo na ta način napram vsem sosednim državam postali ena najdražjib držav vsaj glede oblačilnega blaga bo menda vsem znano. Zato sem mnenja, da se naj industrija zaščiti tam, kjer je to potrebno, a ne da se carina tako brez sistema zvišuje na vse blago, tudi -na vse predmete, katere ne izdelujemo ali ki jili še dolgo ne bodemo izdelovali, ker se ne bo tudi kljub visoki carini vse rentiralol Uzance za trgovino s kavo in slakor-jeni. V četrtek, dne 18. t. m. se je vršila v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo anketa za ugotovitev trgovskih običajev za trgovanje s kavo in sladkorjem. Anketo je vodil zbornični tajnik g. dr. Ivan Pless, sodeloval je tajnik ljubljanske borze g. dr. M. Dcbrila in strokovnjaki iz sladkorne in kavne trgovine. Na anketi se je definitivno redigiral načrt običajev, ki ho predložen ministrstvu trgovine in industrije v odobritev. Prodaja stare vojaške opreme. Dne 15. decembra t. I. se vrši pri Upravi Odetjka 2. Zavoda za Izradu Vojne Ode-če v Slavonskem Brodu licitacija glede prodaje stare vojaške opreme. Predmetni oglas je z natančnejšimi podatki v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo gled. ,*o,v ^,v J prilepljene na karton, ki po navadi nima nikake reklame. Tretja vrsta je navaden koledar, natisnjen na eni ali ybeh straneh z reklamo ob straneh. Po praksi finančne uprave so koledarji (prav. blok) prve vrste zavezani taksi kot stalna reklama in sicer če vise v javnih lokalih (gostilnah, kavarnah itd.) na leto 4 Din (izpod pol m* v velikosti), betežni koledarji kakor tudi navadni koledarji pa so zavezani taksi od prvega izvoda. Ta taksa znaša za reklamo do 20 cm- površine 0.50 Din, preko 20 do 50 cm- 1 Din, preko 50 do 100 cm- ;! Din in preko 100 cm2 površine 5 Din. Carina. v Ljubljani interesentom na vpo- Davkl in takse. nošt Rab rti m predal in plačam primer prepustitev. — Na vprašanja na no odškodnino za dov v upravi, ozir. elefon št. 552. Trgovina. P KUPUJMO IN PODPIRAJMO I imim Kolinsko cikorijo L dtBafti lid«l«k. ji li K članku: Zakaj naj bo naša tekstilna industrija carinsko zaščitena nam piše trgovec: Da se zaščiti naša domača industrija je vse popolnoma v redu, vendar se z g. članka rje m ne morem z vsem strinjati. Carina je že sedaj za nekatere predmete tako horendno visoka, da to ni v nikakem razmerju z investiranimi izdatki. Vzemimo samo n. pr. volneno blago, ki plačuje po teži in kvaliteti carino v iznosu do skoro G0% vrednosti blaga. — Najprej se je zviševal agio tako Za delniške družbe! Po tarifni postavki 37. taksne tarife k zakonu o taksah in pristojbinah so delniške družbe dolžne plačati za vsak otvorjeni ali tekoči račun na leto 20 Din takse.. V praksi se je vporabljalo to tarifno postavko za vse delniške družbe brez raz- : like. Posebno se je zahtevalo od prod uk- j cijskih družb, da plačajo pristojbino tudi od tekočih računov, katere imajo otvor-jene za svoje odjemalce. Na mnoge pritožbe proti lej praksi je generalna direkcija posrednih davkov v nekem konkretnem primeru z odlokom z. dne H), oktobra 1925 št. 1831 odločila, »da računi; koje vodi industrijsko podjetje N. N. v svojih knjigah o dolžnikih in upnikih, niso zavezani taksi po tarifni postavki 37, ker se taksa po tej tarifni postavki pobira samo od otvorjenih ali tekočih računov pri denarnih zavodih.< Daveli na zaslužek telesnih delavcev. Zbornica ža trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je razposlala na vse stanovske organizacije okrožnico delegacije ministrstva financ v Ljubljani, s katero se način odpreme pobranega davka fakultativno izdatno olajša. Opozarjamo nia to okrožnico vse delodajalce s pripombo, da jo mora vpogledati pri vseh obrtnih zadrugah, trgovskih gremijih in drugih stanovskih organizacijah ali pa neposredno v zbornični pisarni. Reklame na koledarjih itd. — Ob novem letu izdajajo trgovci po stari navadi koledarje različnih vrst. Od teh so najbolj v navadi bloki, brez reklame, pritrjeni na karton, na katerem je vtisnjena letnica in naziv tvrdke, ki koledar poklanja. Druga vrsta koledarjev so betežni koledarji, ki imajo reklamo na beležkah za posamezne tedne In so beležke Poljedelsko orodje je oproščeno carine. — Ministrstvo financ je na zahtevo poljedelskega ministrstva oprostilo vsake uvozne carine poljedelsko orodje in stroje, ako jih uvažajo osebe, ki jih potrebujejo za obdelovanje zemlje. Carina na hmelj v Nemčiji. Izza I. oktobra se je za hmelj, ki se uvaža v Nemčijo, zvišala uvozna carina na 100 mark za 100 kg brutto, vendar velja la i postavka samo za pridelek, ki prihaja iz s držav, ki ne uživajo v Nemčiji največjih ; ugodnosti. Za hmelj iz Jugoslavije se ra-i čilim p rej kosi e j pogodbena postavka, ka-, tera znaša HO mark zu 100 kg brutto. Promet. Obmejni kolodvor v Mariboru. — V kratkem se vrši v Beogradu intermini-sterijalna konferenca, na kateri se bo podrobno razpravljalo o obmejnem kolodvoru v Mariboru. Dočim je minister za finance pripravljen staviti na razpolago kredite, potrebne za preureditev kolodvora, ima notranje ministrstvo pomisleke proti skupnemu kolodvoru v j Mariboru v prvi vrsti radi pomanjkanja i stanovanj, katerih primanjkuje še za ! domačine in bo naselitev inozemskega j uradništva stanovanjsko bedo še po-| ostrila. Splošno se pričakuje, da bo mo-’ goče vprašanje skupnega kolodvora j klj’ub tem oviram povoljno rešiti, kakor : to zahtevajo interesi naše države. Nove pristojbine za dostavo vagonov n« privatne dovozne tire. 7.a računanje j pristojbin za dostavo vagonov na privatne dovozne tire je izdala generalna direkcija državnih železnic nov pravilnik, I ki je stopil v veljavo dne 15.. novembra iti. — Po tem pravilniku znaša pristojbina za dostavo vagona na privatni dovozni tir za prvih 300 metrov 10.50 Din, za daljave preko 300 m do 1000 m za vsakih začetih 100 m 3.50 Din in za da-, ljave preko 1000 m za vsakih začetih ! 100 ni 3 Din. Daljava se računi od sredi-; ne postaje do kraja, na katerega se vagon postavlja. Za dovozne tire iz odprte proge '/.naša pristojbina ravnotoliko, a za dostavo vagona po odprti prOgi se računi za vsak začeti kilometer pristojbina 12 Din. Za prevoz kosovnega blaga, ako je dovoljen, se računi do teže 1000 kg 25%, do teže 5000 kg in preko 5000 kg 100% normalne pristojbine za dostavo vagonov na industrijski tir. Posebej se še plačuje pristojbina za sodelovanje železniškega osobja pri dostavi vagonov, ako jih 'dostavlja železniško osobje, in sicer za vsakih 15 minut po 50 Din. — O določilih novega pravilnika obveste postaje lastnike dovoznih tirov pismeno. Kdor ne bo pristal na nove pristojbine, temu se odpove pogodba o dovoznem tiru, z onimi, ki pa pristanejo na nove pristojbine, pa se napravi dodatna pogodba. iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Celju razglaša: Na podstavi odloka tukajšnjega srezkega poglavarja štev. 17.071 z dne-28. oktobra t. I. opozarja greniij vse svoje člane, da se imajo v trgovinah izstavljati računi v dinarski veljavi, na katero se tudi glase monopolizirani obrazci računov po tar. post. 34., pripombi 3. taksnega zakona. Prestopki tega odloka se bodo kaznovali po obrtnem redu. — Načelstvo, Najugodnejši nakup OBLEKE Vam nudi JOS. ROJENA, Ljubljana Denarstvo. Notiranje červonca na Dunaju. Na Dunaju se že dolgo časa razpravlja, ali naj Avstrijska Narodna banka vpelje noti ranje červonca ali ne. Prej so bili zlasti Angleži proti temu, da bi se danrno tako slaba država kot je Avstrija spuščala v nevarne finančne špekulacije. Najbolj je zahtevala denarni promet z Rusijo avstrijska industrija, ki je na vseh straneh obdana s carinskimi mejami in ki vidi v Rusiji naravnega odjemalca. Opozarjala je, da je naloženega pri avstrijskih vele-bankah zadosti ruskega kapitala, ki bi se ga v slučaju slabih skušenj s sovjeti lahko oprijeli. Avstrijci so pa angleške ugovore vpoštevali in se niso hoteli spustiti v nobene špekulacije. Proti notaciji červonca in : Kabla Moskve« pa pravijo, da ni nobene ovire. Obseg trgovine z Rusijo je v zadnjem času tako narasel, da so tako avstrijski, kakor ruski interesenti izrazili željo po direktni notaciji červonca na Dunaju. Pogajanja še niso zaključena, ker je odpotoval ravnatelj Ruske državne banke, Katzenellen-baum, v Italijo, da se tudi tam pogaja o j notaciji červonca in obenem o zvezah zasebnih bank z Rusko državno banko. Ko se bo vrnil, se bodo pogajanja zaključila; medtem je pa Avstrijska Narodna banka v industrijskih krogih vprašala, če obseg avstrijsko-ruske trgovine notacijo červonca upravičuje. — Zanimivo je, da je ruski gospodarski list »Ekono-mičeskaja žizn 10. novembra sklep Avstrijske Narodne banke za notacijo čer-vonca prinesel že kot dejstvo. Pravi, da je ta notacija potrebna, ker. je dosegla trgovina med Avstrijo in Sovjetsko Rusijo v dobi c-d 1. oktobra 1924 do 1. julija 1925 vsoto desetih milijonov zlatih rubljev 115 milijonov šilingov (šiling je ca 7.95—7.9(1 Din). Doslej so morali avstrijski trgovci sklepati kupčije z Rusi v funtih ali dolarjih, pri čemer so bili tako Avstrijci kakor Rusi na zgubi; odslej bi to ne bilo več potrebno. G zaključku pogajanj bomo seveda poročali. Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj! mWmii RAZNO. Kongres zavarovalnih družb v Ljubljani. — Zveza zavarovalnih družb priredi svoj letošnji kongres v Ljubljani. Na kongresu bodo zastopane vse naše zavarovalne 'družbe. Na dnevnem redu kongresa je med drugim razprava o osnutku specijalnega zakona o zavarovalnih družbah, s katerim se izenačijo sedaj različni zakoni, ki veljajo v posameznih pokrajinah. K pritožbam proti osnutku zakona o izkoriseevauju vodnih sil. Kakor čujemo, je dobila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo od ministrstva poljoprivrede i voda dopis, v katerem le-to izjavlja, da se nahaja projekt tega zakona še v stadiju ptoučavanja in ko se prouči in sestavi bo objavljen prej nego bo predložen narodni skupščini v reševanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih izterjevalnih stroškov poravnajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Urad delodajalce uljudno opozarja, da onim, ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sod 11 o izterjavo, ne bo dovoljeval nikakih ugodnosti glede plačevanja njihovega "zaostanka. Velesejem v Parizu. Predsedstvo pariškega velesejma, ki se vrši vsako leto meseca maja v Parizu, se je obrnilo na naše poslanstvo v Parizu s prošnjo, da pozove naše trgovske in industrijske kroge, da se v čim večjem številu udeležijo velesejma, ki se bo vršil drugo leto maja meseca in na katerem bodo sodelovala tudi mnoga inozemska, zlasti in-■dustrijska podjetja. Ministrstvo inostra-nih del prosi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da o gornji prireditvi obvesti vse intresente, obenem pa opozarja, da se morajo tvrdke, ki hočejo na sejmu razstaviti svoje izdelke, čimprej prijaviti. ML Južnoameriški kongres železnic. Na H. južnoameriškem kongresu železnic, ki se je vršil septembra meseca leta 1922 v Rio de Janeiro, se je določil j sedež III. kongresa v Santiago de Chile. j Po pravilniku se morajo vršiti kongresi j vsako peto leto, da se vnaprej zbere ma-• terijal, znanstvena proučevanja in vse, j kar je za kongres potrebno. S tem v zve-j zi je sklenila republika Chile prirediti j splošno železniško razstavo, na kateri ! bi se naj pokazalo razvoj in napredek železnic v državi in \ inozemstvu. Ministrstvo gradjevin, trgovine in saolna-čaja v Chile je izdalo topogledno sledeče odredbe: 1. v drugi polovici'septembra 1927 se vrši v Santiago de Chile 111. južnoameriški kongres železnic; 2. sklenilo se je, da se istočasno priredi v -tem mestu splošna železniška razstava; H. čilska narodna komisija južnoameriškega kongresa železnic bo izvršila v Santiago vse priprave za kongres; 4. razstavo bo organiziral poseben odbor, v katerem bodo zastopani strokovnjaki in vsa prizadeta oblastva. Kongres se bo otvoril 15. septembra, razstava pa 17. septembra 1927. leta. Ogrsko gospodarsko pismo. ‘Proračun za gospodarsko leto 1925-26 izkazuje 148 milijonov zlatih kron direktnih davkov, od katerih pride samo na Budimpešto 57 milijonov. Dragih davkov bo 155 milijonov zlatili kron. — Statistični osrednji urad je izračiuiil, da znaša zlata vrednost efektov, ki notirajo po budim-peštanski borzi, samo 11.2% predvojne vrednosti. Skupna vrednost je padla od H971 milijonov švicarskih frankov na 61H milijonov. — število obrtnikov v Budimpešti se je znižalo od leta 1914 do 1925 za 80.000; število javnih nameščencev je naraslo za 14.000, število državnih penzionistov za 9000. Danes je vsak peti rodbinski glavar v državni ali mestni službi. — Z agrarno reformo je šla kakor pri nas tudi na Ogrskem produkcija zelo nazaj. Reforma je zmanjšala srednja in velika posestva za 14 odstotkov in je za ravno toliko povečala mala posestva. Število malih kmetov cenijo na 840.000. V rokah veleposestva je danes 5.890.000 oral, v rokah srednjih posestnikov 2 milijona 650.000, v rokah malih posestnikov pa 8,110.000, torej več kot polovica. Mod veleposestniki je 58 fideikomisov s 944 tisoč orali, en sam fideikomis jih ima 222.000. — Včasih je bila država revna, državljani pa premožni. Danes je narobe. Ob ustanovitvi notne banke je znašala obrestna mera 18%, po osemnajstih mesecih pa je padla na 7%, kritje bankovcev se je pa dvignilo namesto na 20 odst., kakor so računali, na 57.1 odst. itd. Danes je ogrski denar popolnoma stabilen in morda razmeroma bolj krit kakor katerikoli drugi na kontinentu. »Zdravje« s 1. januarjem 1926 bo izšel kot samostojen list zdravstveno poučni mesečnik Zdravje«, ki je dosedaj izhajal kot priloga »Preroda«. Naročnina znaša celoletno 80 Din. Uprava se nahaja v Ljubljani. — Higijenski zavod kraljevine SHS. Drobiž. Na Poljskem so znašali dohodki prvih letošnjih devetih mesecev 1401 milijonov zlatov, preračunjenih je bilo pa 1618 milijonov. Izdatki za teh devet mesecev so bili preračunjeni na 1627 milijonov, znašali so pa 1488 milijonov. — Od januarja do novembra je bilo na ogrskem 1994 iusolvenc, med njimi 888 konkurzov. — Število brezposelnih na Nemškem je naraslo od 15. do 81. oktobra za 22%. — Češka sladkorna produkcija je bila do konca oktobra za 22 tisoč ton večja kot lani; poraba gre nazaj, eksport pa narašča. — Kovinska industrija v Zedinjenih državah Severne Amerike je v želo ugodnem položaju. V avgustu so napravili 2,704.000 angleških ton surovega železa (1 angl. tona — Zlatorog terpentinovo milo, naibolji domači izdelek, ne sne manjkati v nobeni trgovini I Vsak« gospodinja, ka-tega je prala enkrat s tern milom, ne bo več kupibitno rabo, 3-ciovno /n«! ih ziinmfc Orilxner - Atiier - S»JiO»ii.n£. Islolatn poscmcaie dele 70 s'roie In ko-feie, igU’, oije, jerniftro, pnevmatika. IVuk o 'C2?nju r.t) slroj brezp‘<*een ! — Veflclna gnrancljal No val ko ! Na malo I las sloverssIcJJte. premogovnikov vseh kakovosli, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor iudi za industrijska podjetja in razpečava fia debelo inozentski premog in koles vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo upombo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, I!. nadstr. Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odhod iz Splita vsakega 1. meneča „ „ Šibenika „ 4. „ „ „ Sušaka „ 10. „ n » Trsta „ 18. pristaja eventualno v Gružu /.a: Marseille, Barcelono, Valen* cijo, Oran,.Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriife in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah. razpošilja od 100 kg naprej po dinarjev 160 pri polvagonskih aii vagonskih narc čilih ceneje. JOSIP LAH, Moslcaaci. iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: lJatras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, pc potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo. / Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Siišaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena ^ zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. O. Z O. K. carinsko posredniški in spedlcijski burcau LJUBLJANA Naslov brzojavkam „ O H O M " Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zafilopnllili družile spolnih voe Obnvljn vse v So široko »padajoče po»ie najhitreje In pod nujkulunfnlmi pogoji. GRom sr« tkfcpre>»ne poSiljUe. ^ tovarna vinskega kise, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnične in higiienično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljena, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. ARGUS je_ naš najboljši domači inlormačni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike. ARGUS d nje informacije o vsem, posebno pa o imovnem stanju denarnih zavodov trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb._________________________ ARGUS -ove informacije se točne, izčrpne in brze. ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul. 11, Beograd. ARGUS -ov telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus. Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav bi rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki AVTO Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorii-ževa ulica št. 13 Telefon št. 552 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. lastna knjigoveznica. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Ma malol Stran 4. TK-G9 V8KI LIST, 21. ttovenbra Štev. 187. ——n T*niirriirnrrM‘»rr,^~ic..,""1 ■■■■riir ■ nr —m im ...f,■. . >■■■■* .... v*,*,.-«.«•.mmauw -..••.v.vj.v-vM^inua Dtutajske tržišč« jajc (IS. novembra). Položaj se ta teden ni znatnejše spremenil. Povpraševanje po svežem blagu j® živahnejše ,vendar konzum ne kupuje mnogo zaradi visokih cen. Majhni dovozi zadostujejo popolnoma za tekoče potre-I**. Svežega blaga je največ iz Poljske in Musije, vendar je največ konservnih jajc. Nekaj malega se je uvozilo tudi iz Hura unije in se je ponujal komad po ‘22.5 do 23 grošev na debelo, a do kupčije ni prišlo. Vse druge cene so bile nespretne- j njene. N otira j o: prvovrstno jugosloven- J s ko in madžarsko blago 22.5—23, gali- j ;ko 21.5—22, rusko 20.0—21, vloženo v apno 20—20.5, slabo blago 16.5—17 gro- 1 šev v veletrgovini ab Dunaj. Cene živini r Marseju. Na občinski klavnici v Marseju so notirale dne 28. oktobra t. I. naslednje cene: voli in kra- ve 1. vr*te 775—830 frankov, II. vrste 050—750 fr.; koštruni in ovce I. 800 do 1)00 fr, II. 700—775 fr.; teleta I. 1000 do 1100, II. 900—950 fr.; jagnjeta 1. 1100 do 1200, II. 1000—1050 fr.; domače svinje 875—885 fr.; koze 300—500 frankov. Cene plemenitim kovinam. V Parizu so notirale cene plemenitim kovinam dne 30. oktobra t. 1. (računajoč za 1 kg čiste kovine): Zlato, pri nakupu 16.000 frankov, pri prodaji 16.600 fr; srebro, pri nakupu 535, pri prodaji 600; platina, pri nakupu 88.000, pri prodaji 93.000; iridirana platina 25% 158.750; iridijum 350.000, srebrni nitrat 396 frankov. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. novembra i t. 1. ponudbe za dobavo 5000 kg bazične-I ga martinovega piovnega jekla ter za j dobavo raznega mehkega lesa; do 2. de-I cembra t. I. ponudbe za dobavo žične vrvi ter za dobavo 3240 kg drogov iz medenine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 15. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 5000 kg bombaža za ležišča in 500 kg lanenih krp za po-litiranje. — Dne 16. decembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železnega materi-, jala (žeblji za tračnice, spojni vijaki in | Grover-kolute). — Predmetni oglasi z ; natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. f>*Wr«L Direkcija državnih želesttiic v Ljubljani sprejema do 24. novembra i. I. ponudbe za dobavo 1 verige (16 m dolge), za dobavo 500 m nosilnih oprti; do 27. novembra t. 1. ponudbe za dobavo žebljev in tirefonov; do 4. decembra t. 1. za dobavo bakrenih cevi. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. decembra t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave raznega železniškega materiala za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu gle-. de dobave ca. 15,000.000 vijakov, glede I dobave železa za avtogensko varenje ter j glede dobave desk. ['redmetni oglasi z natančnejšimi podatki i so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice I v Ljubljani interesentom na vpogled.