Kar moreš danes storiti. ne odlagaj na jutri
Bil seni še mladeni<\ kakih 14 lef star, ko sem hodil v drngo latinsko Solo v Ljubljani. V stanovaaji sera tjil pri nekem 6ievljarskem krpagi, ki nas je dijake prav rad imel, da-si smo časih. kake nedolžne burke uganjali in mn s tem nadlego delali. Na večer nekega poletnega dn6 se apoamim, da še nijiuam naloge v glavi za prihodnji dan, ter si mislim: pametno bi bilo, ako bi zdaj precej knjigo v roke vzel in se do dobrega naučil to, kar ao vam gospodje piofesorji t šoli oaložili, ker jutri te znajo profesor poklicati in slaba se ti bo godila, ako mu ne lioš znal odgovaijati. Ali jaz scm po-slu&d rajži nemamost, ki mi je rekJa: saj imaš jutri še dosti časa, ob Stirih zjutraj vstaneS in do sedme ure se nanfiiS lahko vse, kar se ima§ naučiti. Ko tedaj s črevljarjem odjnolimo sv. rožnivenec, spravimo 3e počasi vsak v svojo ležižfie. Imel sem takrat za p6steljnega tovariša nekega Milioa, ki je zdaj aii premožen tmet v vasi D ., a jaz sem Se zmirom ostal gostač. K sladkemu počitku se spravljajoč, položiva vsak svoje hlače ua skrinjo poleg posteljfi, šiaeva pod gorko odejo in kraalu sva bila v sladkem kraljestru spijofih, amrSajfiSih in sanjajočih. Kakor ysak vž, so poletenske noči mladim m zdiavim Ijudžju šo vse prckiatko.
154
Solnee je stalo vU Tisoko Gez najvišje gorč. Miheo zleze poprej iz postelje nego jaz. Seže po hlačah, ali joj! nitjer jih nij na skrinji; išče jih po vseh kotih, stiknje pod posteljo. omaro, mizo in pod stoli, ali vse zaniin, hlač nij in jih le nij nikjer. Zdaj se začne jokati in aa vse grlo upiti: ,joj, joj, kje so moje hlače! jedne same sem imel, a zdaj še teh nij; za božjo voljo. kako bom pa šel v žolo ?" — Vsi se mu Finejejo, a llihec se joka, da bi se ga kamen moral ustuiliti. Zdaj se jaa prebudim ter Tprašam jokajoeega n>Tariša: ,,nn, kaj ti pa je, da tako tiiliS in ropotaS kakor da bi Toda gorela. „1 kaj bi ne," odgovori Mihec, ,,glej, hlače so mi ukradeae, kako bom pa zdaj Sel t šolo; tvojil ne morem obleči, ker mi so prcTelike.4' — ,,No," si mislim, ,,s»j je meni tudi aže 8as, da vs-Une/n.- sem aie tako predolgo dreto vlekel." To rekši odgraem odejo in glej čtido! Mihčeve hla6e ogledam na sebi- Zdaj potolažim ubogega Mihca reko6: ,,ne jokaj več, ubogo rev§e; evo, tvojih hlačic, pošten tat jih ima na sebi!" Smeha nij bilo zdaj konoa ne kraja. —
A zdaj vam moram še povedati, kako se je to zgodilo, da so bile Hili8eTe hl&ča na meni. Postašajte, to js bilo tako ¦. ,,Meni je rojila Tedno skrb po glari, da bo treba zjntraj zgodaj vstati in se to n&učiti, kar nijsem hotel po-prejšni ve6er storiti. Zatorej se po noei zbudim, vstanem iz postelje, sežem po hlade, a namosto svojih dobiin Mihčeve v roke, ter jih vlečem na svoje noge. Ker mi so pa bile pretesne in prekratke, trudim se dolgo l njiini, da M jih spravil na stoj ži?ot, a zaman je bil ves moj trad. Naposled se naveMam tega dela in ker je bila če tema, mislil sem si na pol zaspan, da je še pre-zgodaj iu se še tudi ne vidi čitati. Paderu tedaj nazaj y posteljo — to se v6 z Mihčevimi hlačanii — ter kmalu trdo zaspim.
Ii tega reEuiSaega dogodka sc lehko užite, kako je treba ivest6 svoje dolžnosti spolttov&ti, kdor želi nmao in sladko spati. Zapomnite si tedaj pri-gOTOr, ki pravi: Kar moreš danos storiti, ne odlagaj na jutri.
Vlaho