------   264------
Dopisi.
Iz Trsta. — Preiskovalna komisija iz Dunaja je že došla; načelnik jej je c. kr. ministerstva svetovalec baron Franc Hell (v imenu ministerstva notranjstva) ; pridružen mu je c. kr. namestništva svetovalec (bivši prov. delegat v Lombardo-Beneškem), gosp. Hieronim Alesani. Vsak dan od ene do treh komisija zaslišava vsakega, kteri jej ima kaj povedati ali pojasniti zastran undanjih dogodkov. Res čudno je pa to, da baron Hell v gostilničnem prostoru „Hotel de la Ville" ljudi posluša a ne v sodniški sobi. — Pravijo, da okolični batalijon ne le da ne bode se razpustil, marveč še pomnoži da se, in da dobi Častno ime (po cesarici) Eli-zabetin batalijon. — V sredo je prišel v Trst novi gospod deželni poglavar fml. Karol Moering, ter je precej prevzel opravila deželnega poglavarstva. V svojem razglasu pravi med drugim: „Jaz ne delam razločkov stanu, vere in narodnosti. Enake pravice vsem, postavna svoboda vsem! To je moje geslo. Ali na moje spoštovanje do postavnosti oklepa se trdni sklep, krepko in brez ozira na osobne razmere nasproti stopiti njim, ki pravo svobodo gaze, ker njenim postavam odrekujejo pokorščino, ali to svobodo za lastne namene nespodobno rabijo, mir in pokoj motijo, kteri kakor tuji rovarji bi se predrznili,  roko stegniti   zoper celoto države, ktero
je čuječa previdnost poklicala, da izpolni visoko nalogo. Zaupanje in dobrohotnost, odkrito moževo srce Vam sem prinesel. Prinesite mi to tudi Vi." — „Vskipelo nam je srce — piše »Primorec" — ko smo prebrali ta proglas. Vzvideli smo precej, da deželni poglavar, kar se žalibog tako redko godi, govori brez vseh predsodkov naravnost po svojem prepričanji, po svojem srcu. In to je naj veča vrednost njegovega proglasa, ker s tem si je pridobil zaupanje vseh dobromislečih ter prestrašil tisto peščico ljudi, kteri, če tudi pod javno pretvezo, da so svobodomisleči, tajno podpihavajo ljudstvo zoper vse postave." — Bog daj, da se živo to zaupanje nikoli ne omaja.
Iz Istre 7. avg. — Kakor se čuje, ;,Italianissimi" isterski se svojo peticijo, da bi bila gimnazija pa« zinska čisto talijanska, niso srečni. Da-si so nemški liberalci z „Italianissimi" za talijansko gimnazijo glasovali in večino proti Svetčevej strani imeli, vendar je Istrijanom po minist. ukazu na slobodo dano izbrati si slavjanski ali nemški učni jezik — a ne tali* janskega. Kako se bode zdaj ta stvar vredila, ne vemo še. — Marsikteremu kmetovalcu v naših suhih krajih bode drago znati, kdaj naj vsake vrste deteljo in travo seje, kjer setva pomladanska meseca junija ali julija večidel po suši pogine. Po svojej skušnji povem, da se setev jesenska, to je, setev septemberska povse lepo obnaša. Ona se pred zimo dobro vkorenini in na pomlad se že lahko kosi. Ako hočeš gotovo korenja (mrlina) imeti, sej ga tudi septembra meseca,, drugače bode, spomladi vsejan, sicer kalil, al premalo vkorenjen po suši poginil, kakor se je letos večidel tukaj dogodilo. Zavoljo prodaje travnih semen naj se trgovci precej oglase, in naj ne čakajo do aprila, kadar je že prepozno tudi za pomladansko setev.
Iz doljnega Staja rja 7. avg. J. V.   (Hvalevreden zvonar.)   V 30. listu „Novic" t. I. je bilo vprašanje od kranjsko-goriške   meje:   kje   bi  dobili  umetnega  zvonarja, ki bi nam dobro vbrane zvonove po nizki ceni vlil in prelil?  Odgovorim:   v dunajskem Novem mestu, pod  napisom:   „Herrn Franz Hilzer,  k.  k.   Hof-glockengiesser  in  Wiener-Neustadt";  — ta daleč sloveči zvonar je mož zato, ki vam vse vaše pogoje   izpolni.    Prvič smo  ga spoznali,   ko je   za Slovensko Bistrico na Stajarskein tri lepo vbrane zvonove vlil (veliki tehta nad 40 centov), ktere so milost-ljivi knezo-škof lavantinski  6.   nedeljo   po   veliki   noči posvetili.  Po vsej okolici je Hilzerjevo ime lepo zaslovelo.    Komaj 6 tednov preteče, in že drugič na slovenskem  Stajarju  zapojo   kaj   lepo   vbrani  in  izvrstni godci iz slavne  Hilzerjeve  zvonarnice,   in sicer v Spi-taliču   (fari Konjiške dekanije,   tri  ure  od Celja) trije novi zvonovi,   ktere  so 5. julija t. 1. milostljivi celjski opat posvetili in slovesno krstili, in sicer: velikega gospodarjem in gospodinjam na čast sv. Jožefa in sv. Ane z  28 centi  in   85 funti,   —   srednjega  mladenčem  na slavo sv. Alojzija in Marije obiskanja (farne patrone) s 14 centi in 55 funti, — in malega dekletom   v spomin na  ime   Marije   brezmadežnega  spočetja  z   8   centi in 77 funti.   Z močno in lično   opravo   vred   veljajo 4570 goldinarjev.   —   Na železnici je  bila (na prošnjo skrbnega  gospoda  župnika  Dragotina  Jakliča   do   vodstva južne železnice na Dunaji)   vožnina znižana na 39 kr. od centa od dunajskega  Novega mesta  do  Poljičan za prepeljavanje   sem   in   nazaj;   bilo je  namreč   vse potrebno orodje   zdvigovanje zvonov   od  tam  sem pripeljano ,   in nazaj bojo  tudi  stari zvonovi poslani.    Lepo vbrani   glas   in   umetno   delo  zvonov  s krasno   opravo kaže izvrstnega mojstra, kajti zvonovom tem v celi okolici para ni. Plačilne prav lahke pogodbe pa oznanujejo ljudomilega, dobrosrčnega in potrpežljivega gospoda; ie
-----   265   -----
poskusite sami in prepričali se boste resnice mojih besed. Vsem sosedom se je umetni zvonar močno prikupil, in so se za enako zvonenje vneli, kakor ga v Spitaliču imajo, in že se Konjičani in Ločani pogovarjajo, da si hočejo tako zvonenje pri g. Hilzerju omisliti. Lepa čast ti bodi miro- in bogoljubna Spitališka fara! da te novi duh cerkvi in duhovščini sovražnih liberalcev Še ni okužil, ampak da še goreča krščanska ljubezen kakor nebeški pas veže tvoje ovčice z dušnim pastirjem; slava ti bodi, da tako sloveče zvonenje imaš, da bi ga človek le poslušal in se mu veselja ginjeno srce taja. Pravijo, da po lepih zvonovih fara daleč slovi, po grdih pa smrdi. Se bolj pa povzdigne gorečnost do svoje cerkve vrlih Spitaličanov to , da so v teh hudih časih v tako malem številu (okoli 1000 duš) si tako lepo zvonenje omislili in tudi že blizo polovico denarja skupaj spravili, akoravno do sedaj še niso peneza od-rajtali. In to tudi zvonarja močno priporoča, ker ne sili ljudi, da bi krava poprej iz hleva šla, kakor pa zvonovi doidejo, ali da bi zvonove na upanje dobili za debele obresti. — Hilzerjev delovodja, ki je k vzdigo-vanju zvonov v turn sam prišel, je pravil, da je pri neki fari za plačilo trdo šlo in da so ga že drugi ljudje priganjali, naj toži; al Hilzer je odgovoril: „bojo že še z božjo pomočjo plačali", in ko so čez 7 let svoj dolg poravnali, je rekel: „glejte, saj sem djal, bo že Bog dal, da bo z lepo šlo." Ni le to lepo? Bog ga živi! — Pošljem vam Hilzerjev zapisnik pod naslovom „Sursum Corda!" za pregled, da vidite z imenom dežele, kraje in cerkve, kterim je od 1841. 1. do danes vlil 497 čez 4 cente težkih zvonov, manjših ni štel.
Iz Kamnika. J. O. — Quousque tandem! — utegne kdo nevoljno vprašati — bote li  še dremali vi Kamni-čanje? kako dolgo bote še odlašali očitno pričati svetu slovenskemu,   da  se tudi  vi zavedate tega,   kar mora drago in sveto biti, kakor slehernemu posamesnemu človeku, tako tudi vsemu narodu, ki hoče, da ga svet spoštuje?    Dan danes  se povsod bliska in treska:  ni dovolj,   da bi kar leno navskriž držali roke,  pred seboj gledali v oblake in djali: naj pride, kar hoče!    Morajo se tudi šibe lomiti, grmada kuriti in pihati, da se kadi, kadi!   Da! prišel je čas izbuje in napredovanja.    Kdor še zdaj nepremekljivo stoji, ta gre" nazaj. Kdor tudi po-sihmal meži, utegne pozneje gledati — debelo!    Bralec dragi!   čaki, moram ti nekoliko pojasniti našega mesta okoliščine, da nas ne boš preostro in krivo sodil.    Me-ščanje kamniški, večidel vsi pomorejo si s trudapolnimi rokami, bodi-si, da z raznimi obrtnijstvi in rokodelstvi, bodi-si,   da   mnogi   tudi tekajo   za  brazdami  po  polji. Vrtoglave špekulante in  večerne  politikarje pri vrčkih piva bi pri  nas kmalu slana vzela.    Vsled tacega sicer lepega značaja našega   mesta   pa je  celo naravno,   da zanimanje in navduševanje za kaj blažega  in vzvišene-jega, kakor je samo blagostanje materijalno, prihaja k nam celo polagoma — še le popoldan. „Slovenec", Rodoljub",   ,;narodnost",   „čitalnica" — ta in druga taka lepa imena cula so se tudi  pri  nas že precej davno in vskliknilo se sem ter tje: že velja! naj velja! a — kaj druzega več še ne.   Vsaka stvar, ki je dobra, hvali in priporoča se sama po sebi ter zadobi si pred ali pozneje posnemanje.    Ko smo tedaj tukaj slišali o blagonosnem vspehu, kteri preko slovenskih krajin čitalnice tako izdatno dosegajo,  jeii smo čutiti,  da tudi nam je treba takošnega narodnega zavoda. In nahajalo se jih je kmalu število, ki so bili pripravljeni tudi z darežljivo roko pomagati mu na noge,   in njih želja bi se bila gotovo že vresničila,   al — živo smo pogrešali moža,  ki bi bil s pravo in neusahljivo gorečnostjo vodil naše ljudi, budil . jih in vnemal:   moža tacega smo pogrešali milo,  in — no pa posihmal bode že, počasi: „Illi inter sese magna vi
brachia tollunt." Saj, kar se dovaža ali vpeljuje v Kamnik, posebno reči, ki so fineje cene, gre nerado in trdo, da vse kar poka in škriplje *), kakor gorjanska kola v breg: „lani in letos nismo klali, lani in letos nismo klali" itd.; kajti sredi mesta imamo klanec, jako napet. — Ali posihmal so vendar že premagane vse veČe ovire: že živi Čitalnica kamniška, in reči smem, da h koncu tega ali s pocetka prihodnjega meseca bode se slovesno odprla. — Tukajšnji pevski zbor, ki nam je s svojim lepo vbranim petjem dozdaj že marsikter lep popoldan-ček napravil, namerja neki tudi posvetiti svoje zmožnosti v prihodnje novorojenej čitalnici. Tudi v okolici kamniškej se je hitro jela izbujati zavest n&rodna. In tako utegne priti novo življenje v naš lepi kraj.
Iz Gorenskega 5. avg. — Da je, kakor v mestih, tako tudi po kmetih, čedalje več revnih ljudi, to je vsacemu le predobro znano, in človek bi moral imeti poseben velik žakelj denarja, da bi obdaroval ljudi, ki so res ubogi. Zato pa nevolja zgrabi človeka, ako vidi, da se ciganijo po svetu sleparji, ki vbogajme prosijo, pa niso milodara vredni. Naj povem eno tako sleparijo, ki smo jo doživeli te dni. Kot pogorelci so prišli unidan trije beračit in to z nemškim pismom županovim iz L., ktero potrjuje pogorelstvo. Ali je kmetiški župan res spisal ta nemški ubožni list ali ne, tega ne moremo vedeti; da pa je bila goljufija vmes, očitno je bilo iz tega, da na ta ubožni list je bil pri-t is njen iz kakega farovškega spričala izrezan pečat z opisom „PFARR MOREUTSCH." Da pa tem ljudem, ki so se za pogorelce lagali, ni bil narejen ta ubožni list, očitno se je pokazalo iz tega, da so jo kar brž popihali „pogorelci", ko je gospod ubožni list natanko ogledovati začel, in še čakali niso, da bi bili kaj — dobili.
Iz Ljubljane. {Mestni zbor), ki je bil 7. dne t. m. pod predsedstvom župana dr. C os te, je obravnaval mestno ubožnico. Ker ubožna kaša ne zmore vseh stroškov, iz mestne blagajnice pa se dosihmal ni nič dajalo ubozim, zato je komisija, ktera oskrbuje ubožne zadeve, nas veto vala zboru, naj sedanjo primanjkavo vzame mestna blagajnica na-se, in da se vprihodnje poravnajo stroški in dohodki ubožnice, naj se vpelje na dedšine (erbščine) davek po pol gold. od 100. Tako ravnajo tudi v Gradcu že od leta 1816. Temu predlogu pa ni pritrdil finančni odsek (kteremu poročevalec je bil odbornik Dežman), ampak nasvetoval je, naj se prodajo vse obligacije, ki so miloščini namenjene in le to naj se iz mestne kaše dodd, kar čez to primanjkuje; vsi ubogi naj se popišejo; za zdaj število iz ubožnice obdarovanih 400 zmanjša na 350; nabirajo naj se prostovoljni darovi; na roko naj se poleti, kar koli je mogoče, ne daje miloščina, in „beraški strah" z do-zdanjim plačilom od 240 gold. naj se odpravi. — Vsi ti predlogi so obveljali, in padel je dr. Orlov modri predlog: naj se mestni odbor obrne do deželnega zbora, da se vstvari deželna postava, po kteri mora vsaka občina (soseska) za svoje reveže skrbeti. — Pravo je to, da se miloščina daje le takim, ki so res ubogi in da se denar ubozih ne trosi nevrednim; al tega pravila se je držala gotovo tudi dozdaj ubožna komisija , in nov popis mestnih beračev bode brž ko ne kazal, da bode število njih še veliko preseglo število od 400. Ljubljani je poslednjih 20 let odšlo mnogo zaslužka;  tudi svobodna „obrtnijska postava" je pomno-
*) Nase meščane, vem, da s tem brž spominjam brezštevilnih barigelj , polovnjakov in četrtnjakov , ki leto za letom romajo po kamniškem klancu v klet našega slovitega vinskega trgovca J. Rode-ta, ki z zdravo in nepopačeno kapljo vinsko od nekdaj že preskrbuje celo mesto, kakor tudi se znameniti del kranjske go-renske strani.
-----    266   —-
žila revščino, po kteri vsak na svoje roke more začeti rokodelstvo , potem pa se brž ženi in razun hlač ali čevljev še bolj pridno otroke dela, kterih živiti ne more, ako dela ne dobi ali sam zboli itd. Skušnje bodo menda učile, da je ubožna komisija se zavedala svojih dolžnosti in da ni trosila denarja brez prevdarka. Ako pa je revščina veča kakor blagaj niča njena, ne bode trdosrčnost sama stvarila „nove aere" — za ubožne zadeve.
—  8 učiteljev kranjskih ljudskih šol je c. k. mini-sterstvo na predlog deželnega odbora poklicalo v učilnico za kmetijstvo, ki bode na Dunaji ta in prihodnji mesec.
—  Že tudi pri nas vidimo kako novo desetico in dvajsetico. Ličen denar je, pa tudi prav lohak; po notranji svoji vrednosti je le 9/is tega, kar po imenu velja. Vendar smo zadovoljni, da se saj umazanih cunj znebimo.
—  Razpisana je bila služba učitelja za kemijo na naši visi realki. Da vlada spoštuje narodno enakopravnost v 19. §. nove ustave, pokazati je menda hotela s tem, da je bila pri izpisu omenjene službe pristavila pogojo, da mora prosilec biti zmožen slovenskega ali kterega sorodnega slovanskega jezika. Al glejte čudo! C. k. ministerstvo je prezrlo začasnega učitelja tega nauka in to službo ravnokar oddalo trdemu Nemcu g. vitezu Pergerju, rojenemu Dunajčanu, ki ne ume niti slovenskega niti kterega slovanskega jezika, niti se ga bode učil, kakor se ga dozdaj ne uči nobeden nemških učiteljev. O zlati 19. §., kako te vendar negujejo, spoštujejo in — zavijajo! — Kdo pazi, da se tako lepo spolnuješ? Ali deželni ali državni zbor? Koliko moči ima deželni zbor, to prav so temeljite Svetčeve interpelacije pokazale ravno o oddaji učiteljskih služeb na naši realki!
— Odlične .,besede" v Čitalnici došlim družbenikom Matice slovenske na čast o IV. občnem zboru, v kteri so čitalnični gospodje pevci popevali lepe pesmi, ne bomo popisovali na široko, omeniti le hočemo to, da je bila ona, kakor veliki zbor sijajen dokaz sloge med Slovenci vseh pokrajin. Temu bo pritrdil, kdor je slišal navdušeno govorjeni in navdušeno sprejeti dr. Razlagov pozdrav slovenske domovine, domoljubnih gospe in go-spic in slovenskih „taboritov". Srčno je odzdravil pozdrav gosp. dr. Jan. Bleiweis in prisrčno govoril g. Nabrgoj iz Proseka v imenu primorskih Slovencev, ki trdno stoje kakor kraške skale za pravično reč slovensko. Ob polnoči so se štajarski gosti ločili od nas, prav zadovoljni z bratovskim sprejemom, in nadjaje se, da tudi Kranjcev in vrlih Sokolcev ne bode pogrešal ljutomerski tabor. Občni zbor in čitalničina beseda sta zopet očitno pokazala, da bratovska sloga biva med Slovenci, in na laž sta postavila strašilo, ki se je po mestu menda zlovoljno trosilo in še celo na kmete razneslo, Češ, da bode velik razpor v zboru. Da bi pač zla volja nehala s poskušnjami netiti ogenj pogubnega razprtja! Čudno, da so med nami ljudje, ktere bratovska sloga bode kakor, trn v peti!
—  Iz Stajarskega došli naši „Sokoli" in drugi ne morejo dosti dopovedati, kako sijajin je bil shod (tabor) slovenskega naroda v Ljutomeru v nedeljo popoldne. Obširniši popis pustivši za prihodnji list povemo danes le to: Naroda se je sešlo nad 6000 (toliko ga je štel sam ces. komisar, c. k. okrajni predstojnik gosp. Glo-bočnik), — v angeljskem miru so se pretresale narodne stvari, ki so bile predmet skupščini; v vsem od konca do kraja je vladal najlepši red, — slovenski narod je pokazal svetu, da je zrel za politično življenje. Gosp. dr. Razlag je izvrstno vodil zbor, kteremu so govorniki bili gospodje: dr. Klemenčič, Kukovec,
dr. Zarnik, Bo ž. Raič, dr. Prelog in dr. Vos-njak. Izreklo se je, in to soglasno, v prvem tem taboru, da v §. 19. osnovnih državnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler
1.   slovenski jezik na Slovenskem ne bode izklju-čivno uradni jezik in dokler se ne bode v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlagoma določil obrok od pol leta, do kterega morajo znati slovenščino v besedi in pismu;
2.   dokler na Slovenskem ne bode cerkvena vlada uradovala v slovenskem jeziku in dokler ne bodo v bo-goslovnici predmeti, kteri se dozdaj nemški predavajo, odslej slovenski razlagali;
3.  dokler ne bodo ljudske učilnice čisto slovenske, dokler ne bode v srednjih učilnicah učni jezik slovenski; nemški jezik ostane učni predmet;
4.   dokler se ne bodo iz deželnega zaklada štajar-skega v razmerji na število Slovencev in v razmerji njihovih prineskov napravili, podpirali in vzdržavali slovenski zavodi, na pr. realke, gospodarske učilnice itd., naj se poravnajo tudi naše reke, p. Mura in Drava itd.;
5.  dokler se po postavnem poti ne združijo Slovenci v zedinjeno Slovensko z narodno upravo;
6.  dokler ne bodo temu §. zvršilne postave dodane in iste djansko izpeljane.
—  Te dni začne v Ljubljani izhajati nemšk političen časnik pod imenom „Laibacher Tagblatt", kteremu oče je tukajšnji „konstitutioneller Verein." Kakor telegraf" pravi, mu je mladi gosp. Otmar Bamberg le po imenu vrednik, pravi vrednik mu je gosp. Dežman. Program je obširen; med drugim pravi, da „hoče osebno, politično in versko svobodo"; zarad narodnosti pa ne pravi, dajo „hoče" , ampak le da „priznava veliko vrednost narodnega raz vitka." Se ve, da bi Slovencem narodno pravo le Tantalovo jabelko ostalo, ako bi narod naš zagovarjal „Tagblatt". * Cena mu je pa res tako nizka, da izdatelj lahko reče, da ga ni tukaj cenejšega lista, pa tudi drugej ne, kjer časniku ne dohaja kakošna podpora. „Tagblatt-e" ima svet od tistega časa, ko je vlada nameravala po vseh nemških deželah ^Kreuzerolatte", po slovanskih pa „Dnevnike", za dispozitionsfondlerje. V „Laibacherici", kteri, kakor vladnemu listu, vprihodnje ne bo več treba svojih v vodnih člankov pod nadpis „Eingesendet" stiskati, sicer izdatelj „Tagblatt-a" dementuje skrivno podporo in tudi dr. Keesbacher je temu prikladal v poslednji seji konsti-tutionalnega društva; al kolikrat so že stara in nova „Pressa", „Fremdenblatt" in drugi listi z debelo besedo dementovali svojo odvisnost — pa jim nihče ne verjame. Le 6 fl. naročnine na leto, ko že sami kolek iznaša 3 fl., kako je to mogoče brez pomoči dobrih prijatlov  — kterih koli?
—  Danes je po dolgi bolezni umrl gosp. Z al ar, lastnik znane gostilnice „pri slonu."
—  Slavni dr. Jordan, vrednik „Zukunft-i", je potovaje po Stajarskem, došel včeraj v Ljubljano.
—  Dramatično društvo bo igralo 14. dne t. m. na čast dijaškemu shodu v čitalnici igri: „Ultra" in „Fi-lozof."    Začetek ob 7!/2 zvečer.