St. 20/ FHiĐiaa mauna v gotovini lusie te™« ću u maj v rrstu, ¥ ptttK 31, avgusta 1923. Posamezna številka 20 c^nU Letnik XLV1U fthii. :7.,*eniii poodeljek, vMk Asiškti,. It 20, L nadstropje pbmii ats iprfjfBMjft. tok opisi AaUa Oerbsc. — Ustnik tnifei zm nese: L 7—, 3 mesece 2a faoscmatvo mesečno 4 lire več. — o: ulica sv. PraučttkA urednHtv«. Ne^ki 1J ta odgovor škara« Edinost pol kt^t 32 — In celo f irnijiHr*"" ta uprave it 11-JJ- EDINOST Posamezne MevUke v Tista In okolici po 20 cmL — Oglasi se ftrokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 osmrtnice tsbvale, poslenice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, ntjnutj pa L 2. — naročnina ta reklamacije se poVJajo «fcl|wčno upravi Edinosti, v Trsta, nttca t* FrančiSka Aaifikega štev. 20, L nNtatropJc. — Telefon nrednlttva ta mprmrm I14L BeneSev obisk v Rimu in reSko vprašanje Italijanski nacionalistični tisk si je želel tega obiska in se je na dolgo in široko razpisaval o njega pomembnosti, predvsem z ozirom na potrebo gospodarskih in trgovskih stikov med Italijo in Čehosiovaško. Obenem pa se ga je tudi nekako — bal. „Piccoio" je pred par dnevi ovadil to bo-iazen. Obenem pa je podal tudi razlago. Bali se se, da bi minister za vnanje stvari — kot voditelj Malega sporazuma — kako trižal črte njihove strogo opredeljene nacionalistične politike z ozirom na vprašanja, ki se sedaj rešujejo, odnosno, ki- se bodo se reševala med Italijo in Jugoslavijo. Z vnemo in zgovornostjo človeka, ki prepričuje druge o stvari, v katero on sam ne more resno verovati, je ..Piccolo" na-glašal, da sta na uredbi reškega vprašanja interesiram edino in izkjučno le Italija in Jugoslavija, in da na tem nima prav nebenega interesa nobena druga država, „pa naj tudi pripada k skupini slovanskih narodov". Zaključni stavek govori jasno, da je bilo „Piccolovo" razlaganje napisano na naslov ceho-slovaške države, oziroma nje ministra za \ nanje stvari in milega gosta v Rimu, tira. Beneša. Poziv je bil to, naj nikar ne govori svojemu italijanskemu kolegu o — reškem vprašanju. Mi smo to željo tržaškega lista zavrnili — o tem smo uverjeni — s povsem ve-'javnimi argumenti. Veljavnimi zato, ker so opirali na sočasno realnost v srednjeevropski državno-politični uredbi, na dejstva : da je Mali sporazum važen činitelj v kompleksu evropske politike, da sta kombinacij: Malega sporazuma čehoslovaška republika in Jugoslavija temeljna ogla, da so med državami Malega sporazuma sklenjeni gospodarski dogovori — vsled česar so njihovi gospodarski interesi v medsebojnem spoju — * in da je voditelj te kombinacije u branitelj interesov vseh nje delov ravno Ir. Beneš. Na podlagi teh dejstev smo se ii uprli stališču in naziranju „Piccola". Dr. Beneš je zapustil Rim. O njegovih • zgovorih z gospodom Mussolinijem ie bilo izdano uradno sporočilo, ki na kratko in sumarično našteva razna vprašanja, o katerih sta razpravljala gg. Mussolini in Beneš: sta sklepala v Rapallu conte Storža in Trumbić. Potajili so, ker je bile delikatno za italijansko javnost Za naše uverjenje pa imamo klasično pričo v osebi gospoda — Beneša samega. V izjavah, ki jih je podal poluradni agenciji Štefani, govori češki minister tudi o reškem vprašanja. Izrazil je svoje uverjenje, da bo skoro dosežen sporazum, zadovoljiv za obe strani, ker „imata Italija in Jugoslavija mnogo skupnih interesov, za katere se bo mogla začeti doba aktivnega in plodnega sodelovanja". Dalje je izjavil, da Mali sporazum glede vprašanja reparacij zahteva izvtdbo pogodb. Glede tega vprašanja pa ni smatral v teh zadnjih časih za umestno, da bi posredoval in je v tem sledil zgledu Italije, ki izvaja modro in pazljivo politiko ter čaka s paz-nim žrnislom za resničnosti pravega trennt-ka za posredovanje. Zaključil je, da je temeljna podlaga politike Malega sporazuma ta, da se pridružuje mirovnim smernicam Velikega sporazuma. S temi izjavami se je dr. Beneš izrecno označil kot zastonik Malega sporazuma. Z izjavo o postopanju tega poslednjega z ozirom na vprašanje reparacij, je potrdil, da obramba interesov, spojenih s tem vprašanjem, spada v skupnost gospodarskih interesov vsega Malega sporazuma, ki mu je on glasnik in zaztopnik. Logični zaključek iz teh dejstev je, da je povsem neverjetno, da bi se ne bila gg. Beneš in Mussolini raz-govarjala tudi o reškem vprašanju, s katerim so spojeni veliki gospodarski interesi Jugoslavije in preko nje — z ozirom na gospodarske dogovore med njimi — tudi interesov vseh treh drŽav, ki tvorijo Mali sporazum. In vsiljuje se vprašanje: kako bi bil mogel dr. Beneš izraziti svoje optimistično naziranje glede uredbe reškega vprašanja, če bi se ne bil na razgovorih y Rimu proučil o razvoju in poteku pogajanj v paritetni komisiji?! To je izključeno. Dr. Beneš je preinteligenten, preresen in prevesten državnik, da bi napovedoval ugodno rešitev tako težkega vprašanja, ne da bi poznal materijo, ki se ima razčistiti! Izjava dra Beneša o reškem vprašanju je slovaško so bila predmet rimskih pogovorov in povsod je bil dosežen popoln sporazum. Končno je Beneš izjavil, da ni ni-kakega vzroka za nesporazumljenja med Italijo in Češkoslovaško. Minister Beneš se bo med potoma ustavil nekoliko dni v Milanu, kjer si bo ogledal spomenike mesta, velike industrijskd tovar-nice in dirkališča v Monzi. Važna vprašanja v pogovorih med Mussolinijem in Benešem RIM, 30. Iz verodostojnega vira poroča „Messaggero", da se je na sestanku Beneša z Mussolinijem razpravljalo med drugim o državnem premoženju bivše Avstro-Ogr-ske, o podonavskem brodovju in o posojilu Ogrski. Posebno o tem poslednjem vprašanju se je zelo podrobno razpravljalo. Kakor znano, se je najprej čehoslovaška vlada protivila dovolitvi tega posojila, a je potem na konferenci Male ente.4e v Sinaji spremenila svoje stališče, ampak s pridržkom, da mora Ogrska del posojila porabiti za plačanje odškodnin. Temu pogoju pa se je uprla Anglija, kateri se je v tem oziru pridružila misti Radi rezerviranosti vlade se pojavljajo v beograjski politični javnosti znaki vznemirjenosti in nezadovoljstva, kar je dobilo izraza tudi v beograjskem tisku. Jugoslov. vlada je za nove italijanske predloge, odločno pa se protivi italijanski zahtevi glede Baroša in Delte, ki ostaneta 99 let pod upravo mešanega konzorcija. Beograjski politični krogi z zanimanjem zasledujejo tudi sestanek dr. Beneša z Mussolinijem. Računajo pa tudi na to, da bo dr. Beneš porabil priliko za intervencijo čim prejšnjega sporazuma med rimsko in beograjsko vlado. Računajo pa tudi na to, da bo jugoslov. vlada, če že ne doseže ugodnega sporazuma, primorana v smislu santmargheritskih konvencij pozvati predsednika švicarske republike, da končno razsodi jugoslov. spor radi Reke. Poročilo jugoslo venske delegacije t Rimu. Jugoslovenski odgovor italijanski vladi. LJUBLJANA, 30. «Jutro» javlja iz Beograda: Odgovor jugoslov. vlade na italijanske predloge ima tri dele. V prvem konstatira vlada, da je Italija končno priznala Barcš in Delto jugoslov. državi. K italijan- loHln^hS "h!tVsa^n tfhnTn zahtevi, naj se Baroš in Delta šele te- sojilo porabiti za imancno obnovo Ogrske., j . , , .. , LJ Na prizadevanje Muasolimja. ki je V £»«S&fr ££ in o katerih da je prišlo med njima do po-j torej za vsakega razsodnega človeka listina, polnega sporazuma. To sporočilo ne ome- ki dokazuje, kako krivo je bilo tolmačenje nja reškega vprašanja. To dejstvo pa nam ne jemlje uverjenja, da sta gospoda ministra vendar-le govorila o perečem reškem vprašanju. Predvsem treba vedeti, kako skrbno in previdno se sestavljajo poročila o r.-izgovorih med državniki o važnih in deV:..i'.mh stvareh. Zamolčujejo se stvari, ki »iso le važne, marveč tudi delikatne; stvari torej, ki bi jih javnost najrajše vedela. Saj Tm ^ M n .1 M rl M a A, ■ n nn 4- «-i ■ /4rtrrn»»ln r v tržaškem listu, češ, da uredba reškega problema ne zanima prav nikogar, razun Italijo in Jugoslavijo. Morebitna domneva, da bi bila agencija »Štefani" tako važne izjave odličnega državnika ob taki priliki podala netočno, ali celo da bi jih bila potvo-rila, se nam zdi izključena z ozirom na poluradni značaj te agencije. Zato ostajamo pri svojem uverjenju, da sta gg. Mussolini in je znano, da javnost ni doznala takoj, kar i Beneš razpravljala tudi o reškem vprašanju. Stalila ! govorom na angleško spomenico zavzela .... A « , f. . T | popolnoma samostojno stališče. Belgija se Italijanska nota Grčip radi pokolja pri Ja- s tem odgovorom približuje Italiji. Posamez nini: Svečana počastitev Italije, stroge kazni za krivce, 50 milijonov odškodnine. RIM, 30. Agencija Štefani poroča: < Rani znaki in natančna preiskava na mestu strašanskega pokolja pri Janini s odogtTali, da pada vsa odgovornost za ta čin na grško vlado. Radi tega je ministrski pred- ne zavezniške vlade stojijo danes sicer vsaka na svojem posebnem stališču, a nobena se ne upa dati povoda za prelom med zavezniki. — Kar se tiče reškega vprašanja, je Mussolini poročal, da je dne S. avgusta urgiral pri paritetni komisiji, naj podviza z delom. In res uspeh tega sednik, v svesti si, da izrazi na ta način j pisma se že kaže; kajti to vprašanje bo globoko zgražanje vsega italijanskega na- j za Italijo v kratkem povoljno rešeno, reda, pooblastil ministra Montagno, da naj j Glede Beneševega obiska govori poro-predloži grški vladi pismeno noto, kjer za-1 čilo o zelo zadovoljivih uspehih, hteva Italija sledeče: ' j Zaradi strašnega pokolja italijanske de- 1) Vsetransko in uradno opravičbo, ki jo legacije v Aibaniji je ministrski predsednik >ra podati italijanski vladi najvišje grško vojaško oblastvo na italijanskem poslaništvu v Atenah. 2) Svečane pogrebne obrede za žrtve pokolja, kateri se morajo izvršiti v stolni katoliški cerkvi v Atenah ob navzočnosti vseh članov grške vlade. 3) Počeščenje italijanske zastave s strani grškega brodovja v pirejski luki, kamor bo nalašč v ta namen prispela italijanska pomorska divizija. Ob tej priliki bo izstreljenih 21 strelov iz topa, medtem ko bodo iiorale imeti grške ladje na glavnih jamborih irvešeno italijansko zastavo. 4) Grška oblastva bodo morala izvršiti strogo preiskavo na mestu zločina ob navzočnosti vojaškega kr. zastopnika polkovnika Perrone, ki stoji pod neposredno zaščito grške vlade. Ta preiskava se bo morala izvršiti tekom 5 dni po sprejetju teh zahtev. 5) Najstrožjo kazen za krivce. 6} Odškodnino 50 milijonov italijanskih lir, ki se morajo izplačati v teku 5 dni po predložitvi te note. 7) Vojaške časti za trupla žrtev pokolja o priliki njihovega vkrcanja v Prevesi na italijansko ladio. Seja ministrskega syeta. - StaJ/šče italijanske viade v odškodninskem vprašanju. Izjave ministrskega predsednika o reškem vprašanju in o zadnjih dogodkih ▼ vnanji politiki. - Poročilo o notranjem položaju. Volitve so še daleč! RIM, 30. Danes zjutraj ob 10. uri se je pod predsedstvom Mussolinija sestal ministrski svet. Ministrski predsednik Mussolini je kot zunanji minister poročal o zunanji politiki. Dotaknil se je predvsem odškodninskega vprašanja: Od 8. junija, t. j. od dneva, ko je Mussolini poročal v senatu o tem vprašanju, do danes lahko rečemo, da je odškodninsko vprašanje na isti točki kaor je bilo takrat. Stališče italijanske vlade je ostalo tudi neizpremenje-no. Edino nove vesti bi bile, da je padla Cunova vlada ter da je Belgija s svojim od- ukrenil potrebne korake za zadoščenje. Ministrski predsednik je nato govoril o položaju v notranjosti in se je izrazil o njem povoljno kljub posameznim incidentom tupatam. Vse stranke, vštevši faši-stovsko, se nahajajo v dobi revizije in morda preurejevanja. Posebno vaien dogodek je biio zborovanje Splošne delovne zveze. Sprejeta resolucija vsebuje trditve, ki so lahko simpatične veliki večini Italijanov. Končno se govori o «veIikosti Italije*, besedi, ki se je zdela tuja socialistični literaturi. Formula tehničnega sodelovanja se mora še pojasniti. Na vsak način pa treba upoštevati pri ocenjevanju važnosti tega glasovanja, da ima Splošna delovna zveza komaj polovico članov iz 1. 1920. Glede volitev je ministrski predsednik izjavil, da niso blizu. Po njegovem mnenju si ljudstvo ne želi drugega, nego da more v miru delati. — Ministrski svet je odobril izjave ministrskega predsednika. Pred itaiijansko-čehoslovaškim gospodarskim dogovorom. RIM, 30. Čehoslovaški zunanji minister je izjavil uredniku „Tribune", da bo prišla septembra meseca v Rim posebna čehoslovaška komisija, ki se bo s tehničnimi izvedenci italijanske vlade pogajala s medsebojnih pogojih za sklenitev gospodarskega dogovora med obema državama. Ob tej priliki se bo tudi izdelal načrt za čehosiovaško — italijansko trgovsko pogodbo. Minister Beneš odpotoval v Ženevo Rim, 30. Sinoči je odpotoval čehoslovaški minister za zunanje stvari Beneš v Ženevo, kjer se bo udeležil zasedanja sveta Zveze narodov. Pred svojim odhodom je izjavil agenciji Štefani, da zapušča Rim s popolnim zadoščenjem za sprejem, ki mu ga je priredil Musolini in drugi člani vlade, tiska in italijansko ljudstvo. Nad vse so ga pa zadovoljili uspehi njegovega delovanja v Rimu, posebno na gospodarskem polju. Vsa vprašanja, viseča med Italijo in Ceho- zoril Beneša na pereče vprašanje ogrskih financ, se je čehoslovaški zunanji minister pridružil v tem vprašanju anglo-italijanske-mu stališču. Razen o teh vprašanjih, ki se v prvi vrsti tičejo odškodninskega vprašanja, se je razpravljalo tudi o pripravah za predstoječa trgovinska pogajanja med Italijo in Čehosiovaško, o dogovoru glede tržaške luke, o vprašanju železniških tarif in o zavarovanjih. Discipline manjka. RIM, 30. Tiskovni urad fašistovske stranke je izdal okrožnico, v kateri poziva fašiste k disciplini. «Potreba, da se izboljša notranji položaj v državi v vseh ozirih: gospodarskem, socialnem, produktivnem, varnostnem itd. in kočijivost mednarodnega položaja in vseh vprašanj, ki zanimajo direktno Italijo, nalagata sedaj bolj kot kedaj vsem Italijanom in predvsem fašistom smisel za najbolj vdano in absolutno disciplino.* Poročilo pravi nadalje, da so se že prepogostoma zakrivila nečedna dejanja pod «zvestobo« do stranke in da je čas, da se to konča; «Opomin nima samo platonične naravi — zaključuje okrožnica — je to samo priprava za odločen in strog nastop vodstva stranke.» Izprememba t lastništva «Avan£ija» MILAN, 30. Dosedanja lastnica lista «Avanti» Cooperativa Edificatrice bo — kakor javlja «Avanti» — razpuščena in list bo prešel v last vodstva socialistične stranke. Poslopje in stroji bodo oddani skupini kapitalistov pod vodstvom dr. Eckharda Longonija za 2,200.000 lir. Soželje inozemskih vlad radi atentata. RIM, 30. Poleg francoskega poslanika so se podali v ministrstvo za zunanje zadeve, da izrazijo sožalje radi pretresljivega napada na italijansko misijo, tudi zastopniki naslednjih držav: Jugoslavija, Belgija, Nemčije, Avstrija in AJbanija. Narodni za cerkveno glasbo Vicenzi. VICSNZA, 30. Od 11. do vštevši 13. septembra se bo vršil tu narodni kongres za cerkveno glasbo. Papež je sporočil tukajšnjemu škofu, da ga bo zastopal na kongresu kardinal Bisleti. K evharističnemu kongresu v Vidmu. VIDEM, 30. Sinoči je prispel kardinal , # « » i f • li na uu^uuupjv, uu ov uvuu iuc Bisleti, ki bo zastopal sv. stoheo na cvVuprU vsaki oj strani jugoslov harii,ličnem kongresu. Na postaji so ga pričakovali prelekt avv. Pisenti, župan Spezzetti, gen. Aniossi, nadškof De Ha Santa in Fermo. Kard. Bisleti se je podal v stolnico, kjer je otvoril kongres. On. Finzi v pogovoru z dopisnikom „Journala" o fašizmu. PARIZ, 30. „Journal" prinaša pogovor svojega rimskega dopisnika z on. Finzijem. On. Aldo Finzi je rekel: Fašizem je znal vzbuditi zdravo narodno idejo v trenutku, ko bi popoln polom italijanske družbe spričo moskovskih teorij značil konec načel svobode, po katerih je tako težko našim nasprotnikom v državi in inozemstvu. Po mirno dokončani revoluciji je fašizem vzpostavil red in disciplino in s tem tudi pravo svobodo. Vsakdo zna sedaj dostojanstveno ostati na svojem mestu, kar znači, da fašizem spoštuje državno svobodo, a da se ne bo niti zdaleč dal zasužnjiti po drugih strankah. Nasprotno, fašizem je privabil v svoj delokrog najboljše elemente iz liberalne demokracije, socijalnega katolicizma in iz pro-letarskili vrst, ki so se odločile, da nočejo poginiti v brezplodnem razrednem boju. Jusoslavifa Pred rešiftrifo reškega vprašanja. LJUBLJANA, 30. «Slov. narod» javlja iz Beograda: Z ozirom na izročitev jugo-slovenskega odgovora na italijanske predloge v paritetni komisiji, je po poročilih iz Kima pričakovati, da bo reško vprašanje končno rešeno do 31. t. m. Imajo se razjasniti in precizirati še nekatere točke, kar pa obe vladi iz gotovih taktičnih in prav-notehničnih razlogov še varujeta v strogi tajnosti. Vaš dopisnik se je snoči opetovano obrnil na zunanjega ministra dr. Ninčića, ki pa se je omejil samo na izjavo, da ne more ničesar povedati. Zunanji minister je opti- re- šena vsa druga reška vprašanja, predlaga jugoslov. vlada, da se ji Baroš, Delta in tSankin odstopijo 5 dni po doseženem sporazumu. V drugem delu je jugoslov. vlada sprejela predlog IiaOje, da paritetna komisija upravlja Reko, vendar pa pod pogojem, da ta provizorij ne bo trajal dalje kot eno leto. V tretjem delu predlaga jugoslov. vlada, da naj avtomatično nastopi arbitraža, ki je predvidena v rapallski pogodbi, ako bi paritetna komisija tekom enega leta Še ne rešila reškega vprašanja. BEOGRAD, 30. Ministrstvo za zunanje stvari je prejelo nastopno izredno poročilo iz Rima: Štiri točke zadnjih italijanskih predlogov o Reki so bile objavljene neto čno. Povsem napačno je bila objavljena četrta točka, ki se nanaša na baroško luko. Italijanski predlogi niso bili zamišljeni kot ultimativna alternativa, ki jo je treba sprejeti ali odkloniti. To se vidi iz fakta, da so se po predaji nadaljevali pregovori celo z Mussolinijem samim in da so se razpravljala vprašanja, katerih se ti predlogi sploh ne dotikajo. Dr. Ribar vsak dan večkrat konferira s Quartierijem, ta pa s kompe-tentnimi faktorji rimske vlade. Zadnje dni so se pojavile še nove nepričakovane ovire, vendar ne take, da bi se ne mogle premagati. Demonstracije na Sušaku in na Reki. SUŠAK, 30. Tukaj so se vršile ponovno burne demonstracije proti nameravani izsiljeni rešitvi reškega vprašanja. Sploh je napetost med domačim hrvatskim življem in fašisti na Reki zelo velika, tem bolj ker se na Reki ponavljajo incidenti politične naravi. Tako je bil nedavno razbit motorni čoln, ki je imel na krovu jugoslovensko zastavo, zastava pa je bila raztrgana. Te dni je, kakor se sliši, prispela na Reko iz Trsta komisija višjih uradnikov carine in italijanskih drž. železnic. Ta komisija je pregledala reško železniško postajo in vsa skladišča na železnici in v pristanišču. Določila je gotove prostore, kjer se imajo namestiti uradni prostori za jugoslovensko carinsko in železniško osobje. Komisija je končno kompetentnim faktorjem dala nalog, da določene prostore in skladišča takoj izpraznijo in preurede. Z izpraznitvijo so takoj pričeli. Fašisti so po Reki nalepili posebne letake, ki naznanjajo, da se bodo fašisti ren- skih oblasti in da so pripravljeni s krvjo braniti italijanski značaj mesta Reke. Hrvatje že dvesto let poskušajo ugrabiti Reko za sebe, toda ti poskusi so se vedno ponesrečili vsled odpora italijanskega naroda ob A-driji. Fašisti tudi sedaj ne bodo dovolili, da bi se Jugosloveni polastili Reke preko paritetne komisije. Fašisti zahtevajo, da se izvede aneksija Reke. Strašne posledice madžarske propagande v Prekssurju. - Trije orožniki napadeni na živalski način. LJUBLJANA, 30. Listi poročajo o groznem zločinu, ki ga je izvršilo zaslepljeno prebivalstvo v Zgornji Bistrici v Prek-murju. Trije civilno oblečeni orožniki so zasledovali nekega roparja, ki je zbežal iz zaporov. Prišli so v vas, kjer se je ta skril, toda prebivalstvo jih je iz zasede napadlo in preteplo na živinski način. Odpeljali so jih nato v Dolnjo Lendavo, kjer so jih ostali orožniki osvobodili in spremljevalce aretirali. Eden orožnikov je umrl za zadoblje-nimi ranami, druga dva pa se borita s smrtjo. Vsi trije orožniki so Slovenci. Zdi se, da je zločin posledica madžarske propagande med prekmurskimi Slovenci. Tukajšnji listi zahtevajo upravičeno ek-zemplarično kazen za poživinjene zločince. Jugoslovenska delgacija na seji Zveze narodov. BEOGRAD, 30. Minister zunanjih del dr. Ninčić odpotuje v petek dne 31. t. m. v Ženevo, kjer se bo skupno-z narodnim poslancem dr. Vaso Jovanovičem udeleževal zasedanja društva narodov. V Ženevo prideta tudi bivši ministre pravde dr. Laza Markovič, ki se sedaj nahaja v Parizu in Miljutin Jovanovič jugoslov. poslanik v Brnu. Za šefa jugoslov. delegacije v Ženevi je imenovan dr. Ninčić. Dr. Ninčić ostane v Ženevi do 16. septembra, nakar se vrne za nekaj časa v Beograd. Med tem časom ga bo v Ženevi zastopal dr. Laza Markovič. Na sejah Zveze narodov se bo predvsem razpravljalo o zaščiti narodnih manjšin. Kralj Aleksander na razstavi v Mariboru MARIBOR, 29. Včeraj je kralj Aleksander obiskal industrijsko-obrtno vzorčno razstavo. Občinstvo mu je priredilo navdužen sprejem. Špalir tisočere množice je segal od razstavnega prostora v Prešernovi ulid preko Aleksandrove ceste, Sodne ulice preko Glavnega trga tja do Tržaške ceste. Prednjo vrsto so tvorili Sokoli v krojih. Mesto je bilo vse v zastavah. Francija Vojno letalo s 6 strojnicami. MARSEILE, 30. Na vežbališču Marignan so preizkusili novo letalo, ki je preskrbljeno s 4 motorji po 260 konjskih sil. V slučaju, da eden ali dva motorja odpovesta, sta ostala dva motorja v stanu obdržati letalo v zraku. Perutnice so iz aluminija. Letalo je oboroženo s 6 strojnicami in 2 puškama. Anglija Hladen sprejem belgijske note v Londonu LONDON, 30. Večina angleških listov je mnenja, da ne pomnožuje belgijski odgovor na angleško noto možnosti za rešitev sedanje krize. Posebno zavrača „Daily Cro-nicleM belgijski predlog za tajna diplomatska pogajanja. Na splošno se zatrjuje, da sloni belgijska nota na slabih osnovah tudi v delu, ki govori o financah, ter se obžaluje, da je Belgija opustila svoj prvotni načrt za izpraznitev Porurja, ker se smatra /a neverjetno, da je v tem oziru Francija izvajala kak pritisk na belgijske- vlado — „West minster gazette" je mnenja, bi bilo nadaljnje izmenjavanje not v tem položaju neprimerno in da je izpraznitev zasedenega ozemlja neobhodno potreben pogoj za obnovo industrijske organ zacije Nemčije, ki bo le tedaj lahko izpolnjevala obveze mednarodnih pogodb. Ker nudijo izvidi malo nade na uspeh angleško-franco-skega reševanja odškodninskega vprašanja, predlaga omenjeni list separatno akci o Anglije, ker mora dobiti nemška spomenica svoj odgovor. Anglija bo predlagala sprejem Nemčije v Zvezo narodov. PARIZ, 30. V pondeljek, 3. septembra, bo angleška delegacija na četrti seji Zveze narodov predložila resolucijo za sprejem Nemčije v ta mednarodni zbor. Francoska delegacija bo nastopila proti temu predlogu. ____ Izid državnozborskih volitev na Irskem Zmaga vladne stranke. De Valera izvoljen. DUBLIN, 30. Dosedanji podatki o volitvah nam kažejo naslednji izid: vladna stranka 27, republikanci 9, najemniki 4, neodvisna stranka 7 in delavska stranka (Labour party) 4 mandate. Ravnatelj irskih poft Walsh je bil izvoljen v Corku; dobil je trikrat več glasov kakor g.čna Mac Swiney, sestra bivšega župana v Corku. Gosp. Gerald, bivši minister za zunanje zadeve je zmagal v Dublinu. V pokrajini Clare je bil izvoljen De Valera. Grška Grčki listi zavračajo atentat na italijansko misijo na Albance. ATENE, 30. Vse tukajšnje časopisje se zgraža nad atentatom na italijansko misijo ter odločno zavrača, da bi bili Grki izvršili atentat; ampak to da so storili Albanci. Vtiski atentata na italijansko misijo v Grčiji na inozemstvo. LONDON, 30. Vest o pokolju italijanske misije na Grškem je tukajšnja javnost sprejela z velikim iznenađenjem. Ker je vest prispela zelo pozno, so prinesli listi samo golo brzojavko brez vsakih pripomb. PARIZ, 30. Ves tisk je edin v obsojanju nečloveškega atentata na italijansko misijo na Grškem. «Journal» piše: To uboj-* stvo bo naletelo po vsem svetu na stud. Francosko javno mnenje enoduano obsoja zločin. *Echo National«: Vpliv Italije na vzhodno jadransko obal zahteva, da italijanska vlada nastopi, in mi nimamo ničesar pripomniti k temu, ker zaupamo politični bistroumnosti poglavarja italijanske! vlade, ki bo znal združiti odločnost z previdnostjo. Monarhistične demonstracije avstrijskih častnikov. DUNAJ, 30. «Arbeiter Zeitung» objavlja z ogorčenjem poročilo o monarhističnih demonstracijah avstrijskih častnikov v republikanski vojski. Dogodek, ki ga opisuje, se je odigral v Brucku an der L. v vojaški kantini, kjer je igrala vojaška godba. Častniki, ki so se zbrali v posebni sobi, so zahtevali od godbe, da igra razne staroav-i strijske in nemške koračnice in med drugimi bivšo avstrijsko himno «Bog ohrani...»i Moštvo, ki se je nahajalo v sosednji sobi(1 je protestiralo, toda zaman. Drugi dan se je zgodilo še to, da so bili vojaki, ki so protestirali proti igranju bivše) avstrijske himne, pozvani od poveljnika na odgovor. _ Priprave za potovanje španske kraljeve dvojice v Rim. MADRID, 30. Minister za zunanje zadeve je poročal ministrskemu svetu o na-» črtu za potovanje kraljeve dvojice v Rim. DNEVNE VESTI Sličice iz Istre. V s vrh o štedenja krčijo jjaSi sedanji gospodarji plače svojih uslužbencev na vseh koncih in krajih. V občini Tinjan pa je hrvatska manjšina v občinskem zastopu — z ozirom na veliko bedo prebivalstva in veliko stisko, ki se otepa v nji obftnska uprava — nastopila proti novim nameravanim bremenom ter je predlagala, naj se znižajo plače občinskega tajnika, italijanskega učitelja in italijanskih dveh ufiteljic. Pa glejte vraga: tu je načelo štedenja kar padlo v vodo. Večina jc odbila predlog manjšine. E, če bi šlo za hrvatskega učitelja in hrvatske učiteljice in če bi bili občani res Italijani, bi bilo kaj drugega: plače bi bile že skrčene. Dvojna mera, dvojna pravica, dvojna morala 1 V občini Žminj gospodarijo sedaj Italijani. Odpravili so hrvatsko šolo in jo nadomestili z italijansko. Povsem prav, kajti — čitajte le italijanske liste! - hrvatsna šola ni potrebna. Tam pa imajo tudi dve posojilnici: našo in pa „Cassa ruraie ita-liana di Gimino." Tudi dva mlina poslujeta tam lepo po dualističnem sistemu : eden je naš, eden njihov. Sedaj pa čujte nekaj zelo značilnega za italijanstvo občine žminjske. Evo, kaj piše o tam »pKtski «Jugoslavenski narod* po kratki označbi vatikanske notranje politike nasproti fašistovski vladi in vnaje politike nasproti Slovanom: «G. Smodlaka bo znal v Vatikanu naglasiti voljo našega naroda proti napadom ca njegove interese. Lahko smo zadovoljni z izbero dr. Smo dlake tudi iz tega vzroka, ker je dr. Smodlaka zelo dober poznavalec vprašanja naše glagolice in zadržanja Vatikana v tem našem ne samo verskem, temveč tudi narodnem vprašanju. Za Vatikan bo to vprašanje " kamen preizkušnje glede njegove pravičnosti nasproti nagemu narodu. Upamo, da se bo dr. šmodlaki posrečilo prepričati Vatikan, da so s poginom Avstrije prenehali tudi vsi razlogi, s katerimi so se odklanjale naše pravične zahteve glede glagolice.» Resnica z lahko vestjo odgovarja Pred par dnevi so v neki vasi na Krasu pretepli fašisti posestnika kmeta, ker je dejal, da kadar bo izgnana iz domače cerkve slovenska beseda, tudi njega ne bo več v cerkev. Da je mož dobil po hrbtu, je v naših razmerah še nekaj vsakdanjega. Tudi ni aovo, da ljudstvo izgublja vero v poslanstvo Cerkve, ki je prejela naročilo «Učite vse narode«. Vemo, da nimamo več pravice slišati slo- Njihov mlin se je tako pokvaril da ga sploh vc;re%ridVrpTsmTl%SlS^a med m možno več popraviti, kar je tem čud- nami sl^eJki d&ovnik in redovnik p* nejše, ker lastnica tega mlina je — Cassa ruraie! Čudno in vendar ne čudno. Gre namreč govorica, da se Cassa ruraie nahaja v veliki stiski, ker ima 250.000 lir dolga. N.hče ne ve, kako je zašla v take dolgove. Večina članov te posojilnice so naši nevedni kmetje. Sedaj bi radi izstopili iz posojilnice, ali odbor jim ne pusti. Tako prihaja, če se gospodarske ustanove snujejo, ker niso podani pogoji, marveč v prvi vrsti le iz političnih in gospodarskih ozirov. Pazin je bil nekdaj kulturno središče vse Istre, danes je središče sovraštva. Tu je sedaj često tudi človeško življenje v nevarnosti. Minulega torka sta se napotila iz mesta na postajo dva naša vseučiliščnika. Pri občinskem vrtu pa jih je čakala gruča — junakov, ki so nšaa dijaka neusmiljeno pretepli in ju pognali v beg. Napadenca sta v postelji. Napedalcev — niso aretirali! Dulcis in fundo. Ravnokar je minulo leto dni, ko so imeli fašisti kongres v Puli. Sprejeli so štiri resolucije, naperjene proti istrskim Slovanom. Izpolnile so se. A zgodilo se je tudi nekaj drugega: sprli so se med seboj tako hudo, da je bil fascio raz- {mščen. Eden pa, velik faktotum, se ne ude-ežuje tega vrvenja, ker sedi v — zaporu baje radi neke tatvine v arzenalu je baje — seveda ne na svojih ramenih — nič manje nego 4? kvintalov medi. Sic transit gloria mundis ! pravice obstanka, in da imamo vse te dobrote le po milosti, kjer jih še imamo, imamo pa pravico zahtevati jasen odgovor na vprašanje: Ali je prokletstvo naš delež, ker smo izmed BS)SAa|-ših med rodovi zemlje? Kdo je poklican, da pogumno in z isto besedo odgovori kraljevi rimski vladi in primorskim Slovanom? Čas je, da tudi v tem oziru razčistimo rafcmerje, — n. Ta dopis je le eden od mnogoštevilnih, ki jih dobivamo dnevno o tem vprašanju. Cerkvene razmere so posebno v Istri naravnost nevzdržne, pa tudi v Trstu samem, kjer gotove stvari pridejo lažje v javnost, in naše ljudstvo nič manj zapostavljamo v cerkvi nego drugod. Trdno smo prepričani, da glas našega ljudstva ne ostane brez odziva. Pr. ur. Blažena naivnost! V rimski „Tribuni* od 29. t. m. čitamo v dolgem povočilu o prihodu čehoslovaškega ministra vnanjih stvari v Rim med drugim tudi o „čudežnem* postanku „mlade, a že življenja zmožne in bogate čehoslovaške republike." Po ugotovitvi, da so trije možje ustvarili čehoslovaško republiko: doktorja Masaryk in Beneš ter astronom Ste-fanik, pripoveduje list, kako se je zgodil „čudež." Evo: Nekega dne v avgustu leta 1914. je prišel k častiti j iveri!* doktorju Masaryku, ki je bil učitelj vsej češki mladini, v obiske eden njegovih bivših učencev, komaj 30!etni profesor dr. Beneš. — Treba je kaj narediti — je dejal učenec. — Začel sem že — je odgovoril učitelj. Toda pripomnil je žalostno : Za revolucijo je treba denarja. Doktor Beneš je šel iskatgdenar. In posrečilo se mu je dobiti na posodo od svojih prijateljev somišljenikov 1200 frankov! S to svoto je Masaryk, danes predsednik čehoslovaške republike, odpotoval na Ho-landsko in začel propagando po Evropi in nato po Ameriki za češko neodvisnostjo Beneš je zapustil Prago, se zatekel v Pariz, nabral zopet nekoliko denarja in ustanovil revijo „La Nation Tcheque." .... No, in tako je po mnenju onega največjih rimskih listov nastala sedanja čeho-slovaška republika ! Pa pravijo, da ni »lušt'no" na svet'! Dr. Josip Smodlaka, jugosiovensk! poslanik pri Vatikanu ? Listi v Jugoslaviji so te dni objavili vest, ki indirektno zanima tudi nas, Slovane v Italiji: jugoslo venska vlada namerava baje imenovati za svojega poslanika pri Vatikanu dr. Josipa Smcdlako. Se o umoru Morare, deželnega tajnika fašlstovske stranke Že iz včerajšnjega poročila v našem listu j je razvidno, da je usmrtil Moraro Giuseppe Sellaroli, doma iz Beneventa. Poizvedo-! vanja o dosedanjem življenju Sellarolija nam predočujejo morilca kot človeka, ki v boju za obstanek ne pozna nikake meje pri izbiranju sredstev za dosego svojega namena in ki se tudi nasilja, ako a. Sellaroli je med vojno služil v ar- «upwi U) t •• • . a| odnesel mac" kot samtejec ter je pozneje zaprosil pri Tržaškem Lloydu za mesto bolniškega postrežnika. Ker je bil osumljen, da je bil soudeležen pri vlomu v neko blagajno, je bil odpuščen iz službe. Nato je poskusil srečo z reklamskimi publikacijami; izdal je ficer neko tako brošuro, ki pa ni imela uspeha. Pri tej priliki se je seznami z ravnateljem tiskarne «Mutilati ed Invalidi*, Ginom Giordanom. Gino Giordano je naslovil na ravnatelja Hsta «Popolo di Tri-este» pismo, v katerem pravi, da je po izzivalnem nastopu Sellarolija spoznal, da mu streže po življenju. Giordano je nato prosil tržaško kvesturo, naj izžene Sellarolija iz Trsta. Toda kvestura ni tega storila; nasprotno: Sellaroli je potom svojega odvetnika dosegel, da je bil Giordano pozvan na kvesturo, Giordano zaključuje pismo s pozivom na kvesturo, naj že enkrat izčisti Trst onih ljudi, ki ne delajo časti Italiji in ki so se zbrali semkaj iz «najtemnejših kloart Italije.* Ker ni imel Sellaroli sreče z reklamskimi brošurami, je hotel postati šofer in nato dobiti dovoljenje za vožnjo po mestu s ta-ksametrom. Morara pa ni mogel na podlagi prejetih informacij priporočiti Sella-rija, in baje radi tega ga je Sellari usmrtil. Včeraj okoli ene ure je prenesla državna milica zemeljske ostanke umorjenega Morare iz mestne bolnišnice v svoj sedež v ul. Gabriele D'Annunzio, odkoder se bo vršil pogreb danes ob 10. uri. Kako ze bodo izplačevale državne pokojnine Državne pokojnine, ki zapadejo dne 31. t. m. in 1. prih. mM se bodo izplačevale pri tukajšnjem oddelku kr. Zakladnice, ki se nahaja na trgu N. Tomaseo, in sicer po vrsti, na podlagi Številk pokojninskih knjižic. Izplačcvalni red je sledeči: I. Civilni in vojaški vpokojenci bivše vladavine, kakor tudi vpokojenci Južne železnice in duhovščina: a) Vdove in sirote: 31. avgusta od št. 1 do it 609; 1. septembra od št. 610 do št. 1204; 3. septembra od 8t. 1205 do it. £»49; 4. septembra od št. 2050 do št 3008; 5. sep- « Ettore Berti in učitelj Antonio d'Angelo. Prvi tembra od it 3009 do št. 8638; 6. septembra | ie bil do nedavna član triumvirala, ki je uprav-od št. 8639 do it. 10626; 7. septembra od it. ijai goriški iašjo, poslednji pa je bil izključen 10527 dalje. ------ Vhod za stranke v ulici Canal piccolo. b) Vpokojenci sami: 31. avgusta od št. 1 do št. 1060; t. septembra od it. 1061 do št. 2480; 3. septembra od št. 2481 do št. 7098; 4. septembra od št. 7099 do št. 9998; 5. septembra od it. 9999 do št 12658; 6. septembra od št 12659 do št. 14339; 7. septembra od št. 14340 dalje. Vhod za stranke na trgu Verdi. II. Invalidi, vdove in sirote bivše avstrijske vojske (ali začasne podpore): c.) Invalidi: 8. septembra od št. 1 do it. 2000; 10. septembra od št. 2001 do št. 9000; 11. septembra od št. I90G1 do št. 18000; 12. septembra od št 18000 ! dalje. Vhod za stranke od strani trga Verdi. ' d.) Vdove In sirote: 8. septembra od Št. 1 do št. 500; 10. septembra od št. 501 do št. 1300; j 11. septembra od št. 1301 do št. 4000; 12,- septembra od št. 4001 do št. 11000; 13. septembra od št. 11001 dalje. Vhod iz ulice Canal piccolo. Vpokojenci iz starih pokrajin se morajo predstaviti kakor navadno dne 6. — oziroma 13 — 21., ali 25. pri omenjenem oddelku kr. Zakladnice. Svote, ki jih imajo stranke dobiti na račun zaplembe in allmentov, se bodo izplačale izključno le dne 7. septembra. Vpokojenci, ki se ne predstavijo v za nje določenih dneh, bodo morali čakati, da se izplačajo vse vrste in se1 predstaviti še-le dne 13 septembra. Vpokojenci se opozarjajo, da morajo prinesti s seboj pokojninsko knjižico, opremljeno z lastno fotografijo, ki mora biti postavno potrjeni po občinskem oblastvu ali po kakem kr. notarju. _ Poroka. Povodom poroke našega milega tovariša pri «istarski Riječi*, g. Ante Iveša, z gospico Marico Gržiničevo, hčerko poznanega rodoljuba in trgovca v Roču, izrekamo novo-poročencema najiskrenejše čestitke želeč jima vse dobro vsikdar in povsod. Vldemski prefekt Plsenti gre odločno po začrtani poti dalje. Včeraj je razpustil občinski svet v Kanalu ter imenoval na mesto sedanjega župana Kristjana Baudaža g. Peternela za komisarja. — K stvari se še povrnemo. Odprava poštnih uradov. Poštno ravnateljstvo nam javlja, da bodo s 1. septembra odpravljeni ti-Ie poštni uradi: Sv. Peter v Šumi, Sv. Sobota, Trst 11 (postaja pri Sv. Andreju) iri Turjak. Smrtna kosa. Umrl je dne 29. t m. Josip Bratina, dolgoletni uslužbenc znane naše tvrd-ke Josip Mankoč. Priprost mož je bil pokojnik, ali slovenski poštenjak v vsakem pogledu. Vsled svoje vestnosti in pridnosti je užival polno zaupanje svojih šefov. Med njegovimi znanci-delavci je smrt Bratine izzvala splošno sočutje. Popravek. V prvi koloni včerajšnjega uvodnika se ima v 3. vrstici od zgoraj brati: name-6tu «in je izvolila za svojega predsednika» pravilno v Idriji. Prosilci, vešči tudi špecerijske trgovine, bodo imeli prednost. Prošnje je opremiti s potrebnimi spričevali.« __1188 V SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazza Libertž, se prodajajo popolne spalne sobe z mizico in dvema stolicama po L 1000.—. druge iz hrastovega, bukovega, hruškovega, jelkovega, jesenovega, mahagonijevega, čreši njevega in topolovega lesa po jako znižanih cenah. Obedna soba iz palisandra, hrastova in mahagonijeva. Pohištvo za pisarno, popolne kuhinje z mramorjem, vpogljiva železna postelja, pisalne mize, masivne iz trdega lesa L 400.—, stene za predsobe, stolice, naslonjači. Samo v ulici Pauliana 1, Vogal Piazza Stazione._ 1190 LOKAL, obstoječ iz skladišča in prodajalnicc, v neposredni bližini centr. kolodvora ev. tudi z inventarjem se po ceni odda. -- Vprašati Via deila Geppa 12 (Mlekarna). i 1191 srebro, zlate inljriljante plača več kot drugi Pertot. via S. Francesco 15. II. 45i krone, srebro, zlato in platin kupi^c-nj. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al bert, Trst, via Mazzini 46._ 855 šTaro železo, kovine, papir, cunje, vrvi«, kosti, gumi se kupujejo v ulici Sanita 16 po najvišjih cenah. 11 SO INFGRMAC UE in naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje so dobijo v Ljubljani pri g. Likar, Poljanska cesta 87, «vila Bergrnan-o. 118.3 KRONE, goldinarje, srebro, zlat denar, plačam dražje kot drugi. Zlatarnica, Ponte delta Fabbra. 1134 Vesti * GorKkesa Garieve ovc«. Na poziv zveznega tajništva sta bila nk$u£eaa iz goriškega fašja Železničar PODLISTEK ANNDE VTVANTI: KIRKA Roman Marije i&rnovskc. - Poslovenila G« & Toda grof Kamarovskij me Je vodil boli gotovi bodočnosti nasproti: Bil )c bogat, dober in me je ljubil. Moj zakon z Vasilijem — sedaj lako dolgo ie prazna vez — te j« razvozlal s bližajočo se rezporoko že dekretirano od cerkvenega zbora. Kamarovskij me prosil, naj r poročim. Njegova žalost in ona Granje me ganila in uvidela sem« da bi ob strani tega plemenitega moža zopet pridobila ugled, aa bi ti znova osvojila prostor ob solncu, ki sem ga tako neumno zapustila ob prvem vplivu Mae nos ti. Videla sem, da mi preti ob strani Prgukova neizogibna poguba in propast. Odpotoval je za nekaj dni iz Moskve. Toda vnal te bo; poi&stil se bo zopet moje šibke duše in mojega šibkega telesa... In ostati v njegovi družbi bi bil zadnji padec, višek nepoštenja. Tedaj sem prisegla Bogu, objemajoč zlato-lasi glavici Tjoke in Granje, s solzami resničnega kessnja, da bom obema dobra in zvesta mati, vredna visoke naloge, ki mi je bila dodeljena po božji milostL Kamarovskij je jokal ob nojih nogah, poln hvaležnosti. «Ti mi vračaš življenje*, je pravil, dvignivši dobre oči, polne solz. «Nisem vreden tolike sreče.* «Moičl, molči!« In sklonila sem obraz, ki je zaradi nove sramote mojega življenja zarudel. «Sem jaz, sam jaz nevredna 1...» Toda Kamarovskij mi je pretrgal besedo. «Yem Matija, da si trpela, Zobozdravnik 47ft Naša bodo zlasti DAROVI «Pepe Burgarjev Šramel» nabral na svatbi gdč. Marjetice Zigman iz Koč z g. Fran Požar iz Št. Petra 102 L (enstodve liri) za pogorclce v Matenjivasi. Svota je bila izročena Županstvu občine Slavina. Srčna hvala kapelniku in godcem!» Borzna Valuta na ogrske krone • • • • • avstrijske krone . . . čeSkaslovaSke kr -ne . dinarji « , • • . • . Icji ••••••••• ir.acke • ••••••• dolarji francoski franki » • • Švicarski franki • • • angfeSkt funti papirnati Borocila, tržaškem trga. 0.16 0.0330 63.10 94 70 11.- liiMi MM M15181 registrovana zadruga z omejenim uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge knjižice, vloge t»a tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje mr- p© 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižb2, menjice, zastave ta osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. HrcdAe ure za strtroke od 9 do Ji Ob nedeljah In praznikih je urad zaprl. Št. telef. 25-67. ......... • • • . . 0.0320 • • • • • a i -80.— • • • • • -4.40.— .....10/>0." . . . • 0.000260 0.000350 . . . . . 23.15 23.25 ..........130.75 131.25 • • • • • 41*.—.—421.— • • • • • 105.80 10+;.— BBSbTSSBKESSEUSKOBSi lueaSBEBiHBSB 11 IB EKKSi 8 VI iDflsr? Irslu i i izAle vsa tis Mu ® točno in solidno I i M Mm k v iti li Mika flsiskega i 11 Sna is t m m i i1