Q^cm
VAiiD
^-JUACICQ • • <
NO. 14
I
, . ,Pfe» Jvf‘


r»Ji \ 15i——
AMfeRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 21, 1963
SLOVCNiAN
HORNING NGWSPAPGR


ŠTEV. LXI - VOL. LXI
Julno-arabske mm
Angleži so svoie glavno oporišče na Arabskem polotoku povezali z ostalim delom Arabije pod svojim nadzorom. — Državljanska vojna v Jemenu se nadaljuje.
ADEN, — Arabski svet je nemiren, stare oblike družabnega in državnega življenja se preživljajo, novim se pa še ni odprla pot. Nemir se kaže v Saudski Arabiji, v Jordaniji, v Siriji! v Jemenu, kjer divja državljansko vojna, pa tudi v obrobnih državicah na 1 jugu in vzhodu polotoka, ki so pod angleško zaščito. Te državice so Angleži povezali že pred časom v Juž-no-arabsko federacijo, ki obsega 11 emiratov in sultanatov s skupnim glavnim mestom Al Ittihad. V to federacijo so sedaj vključili še dosedanjo kolonijo Aden, glavno angleško vojaško oporišče na Arabskem polotoku. Zadevni dogovor je bil podpisan preteklo sredo.
Angleži smatrajo, da je Aden v novi zvezi varnejši, kot je bil doslej kot lastna kolonija. Jemen, sosed Adena, je ponovno zahteval to ozemlje za sebe. Te zahteve bo brez dvoma vzdrževal tudi pod novo republikansko vladoj ki uživa polno podporo Naserja. Angleži se zavedajo, da bi z Adenom izgubili zadnje ostanke svoje oblasti in moči v Arabiji, s tem pa tudi nadzor nad bogatimi ležišči petroleja. Tega bodo držali, kolikor časa bodo le mogli.
v Jemenu državljanske vojne še ni konec
V Jemenu se med tem državljanska vojna med kraljem Radarjem in republikansko vlado nadaljuje. Naser svojih čet iz Jemena ni umaknil, kot je obljubil v času ameriškega priznanja nove republikanske vlade pred Božičem. Njegova letala so celo napadla obmejno mesto v Saudski Arabiji. To je tam povzročilo toliko vznemirjenje, da je vlada oklicala mobilizacijo in začela nabirati prostovoljce. Poleg Savdske Arabije podpira kraljevo stran v državljanski vojni tudi Jordanija.
Ameriški načrt za pomiritev spora in za končanje državljanske vojne se M obnesel. Tako so Združene države pokazale javno da ne mislijo Savdske Arabije pustiti na milost in nemilost Naserja. Washington je objavil osebno Kennedyevo pismo predsedniku savdske vlade Fejsalu, v katerem poudarja a-meriški predsednik zveze ZDA s Savdijo. Ameriška vojna mornarica pa je poslala eno svojih ladij na obisk v Džido, glavno pristanišče v Savdski Arabiji ob Rdečem morju.
Angleži nove jemenske vlade še niso priznali, skušajo pa obnoviti diplomatske stike s Savdsko Arabijo, ki jih je ta pretrgala jeseni 1956 ob izraelsko-franc osko-angleškem nastopu preti Naserju.

Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, zelo mrzlo. Najvišja temperatura čez dan 6, ponoči -5. Danes zjutraj ob 7.30 je kazal termometer v Clevelandu -4.	_
Novi grobovi
John Krebelj
Po več mesecih bolezni je umrl sinoči v Huron Rd. bolnišnici John Krebelj z 104 E. 200 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb, zavod na St. Clair Ave.
Angela Zuppan Včeraj je umrla 50 let stara Angela Zuppan z 10717 Woodland Ave., rojena v Clevelandu, članica Podr. št. 47 SŽZ. Zapustila je sina Williama, brata Josepha in Franka ter sestro Mary Richard. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Nekateri Francovi pristaši nezadovoljni z njegovo politiko
MADRID, Šp. — španski diktator Franco js moral doživeti isto, kar dočaka vsak dikator, ki hoče omiliti svojo diktaturo: kritiko v vrstah svojih lastnih pristašev. Vicen, ki je nekdaj vodil Francove miličnike, ga je začel kritizirati v listu Stara garda češ, da je začel preveč popuščati v boju z liberalnimi idejami.
Vicen je prepričan, da bo to prineslo Španiji samo veliko nesrečo. Te ne bodo mogle odtehtati koristi, ki bi jih* Španija imela, ako bi se vključila v Evropsko gospodarsko skupnost.
Vicen je napisal kritiko na last-no- odgovornost, zato ni dognano, koliko falangistov se strinja z njim. Vsekakor kritika namiguje, da so tudi v Francovi last- i ni politični organizaciji razpo-'ohio ke. So majhne, toda razpoke so vendarle.
Fanfani odnesel kar lep uspeh iz Amerike
Združene države bodo ukinile svoja oporišča za rakete v Italiji. Njihovo nalogo bodo prevzele rakete Polaris v atomskih podmornicah.
WASHINGTON, D.C. — Italijanski ministrski predsednik Fanfani je odnesel lep uspeh iz Amerike. Sporazumel se je z predsednikom Kennedyem, da bo Amerika opustila svoja oporišča za rakete na srednje daljave (rakete Jupiter) v Italiji, da bodo pa zato Italijo branile ameriške Polaris podmornice. Tako ne bo Italija v morebitni vojni več tarča za tuje rakete, ker bo brez vsakih oporišč.
Ameriških oporišč se je že znebila Anglija. Verjetno se jih bo sedaj tudi Turčija, kajti tudi tam se nepotrebna, ako so lahko podmornice s Polaris raketami v bližini. Za Ameriko je zadeva ugodno rešena tudi v tem smislu, da nam ne bo več treba vzdrževati oporišč, kar je navadno zelo draga stvar.
V Argentini bodo letos predsedniške volitve
BUENOS AIRES, Argent. — Vlada Guida je dklicala, da bodo v Argentini 23. junija predsedniške volitve. Obenem bo izvoljen tudi podpredsednik. Novi predsednik bo prevzel oblast 12. oktobra.
Napoved se lepo skušnja trdi, da ,se
Predsednikov svak bo reorganiziral nekatere demokratske organizacije
WASHINGTON, D.C. — Glavni demokratski odbor je ob tihem p r i s t a nku predsednika K e n n edya izbral njegovega svaka Smitha in mu naročil, da reorganizira demokratske organizacije v tistih državah, ki v njih ni zadnjič Kennedy zma-jgal. Mednje spadata tudi državi in Pennsylvania.
Smith se je pri zadnjih predsedniških volitvah dobro obnesel kot organizator agitacije v nekaterih državah sredi dežele in na zapadu. Sedanjo nalogo bo izvrševal brez vsake odškodnine.
Hud® je, še ima dmm pijanea za predsednika
QUITO, Ekv. — Ekvador je republika, ki ima notoričnega pijanca za predsednika. Je to Arcsemena, ki je prišel do oblasti s pomočjo liberalne stranke. Liberalna stranka sedaj vidi, da je napravila napako, in se predsednika otresa. Napada ga pa konservativna stranka, ki mu o-čita celo vrsto neumnosti, ki jih je napravil v pijanosti.
V novembru je na primer v nekem nočnem lokalu žugal z revolverjem voditelju krščan-oko socijalne stranke Guzma-nu. Ko je bil v Ekvadorju na obisku čilenski predsednik A-lessandri, je bil Arosemena stalno pijan in delal škandale vpričo čilenskih gostov.
Predsednikovo p i j ančevanje je postalo že javen škandal v Ekvadorju, toda stranke ne morejo najti načina, kako bi ga pripravila od odstopa. Da se ga še niso znebile, je d el cm a treba pripisovati dejstvu, da je podpredsednik Varea, ki bi postal naslednik Arosernene, nesposoben upravnik in da zelo vleče na levo. Menda kar očitno drži s Castrom., kar mu zamerijo posebno vOj iški krogi.
Bivši predsednik Truman šel v bolnico
KANSAS CITY, Mo. — Biv ši, 78 let stari predsednik ZDA ! glasi, toda Truman je šel v bolnico na oibi-v Argentini' čajen pregled. Obenem ga bodo do volivnega dneva lahko izvrši tudi operirali na kili. Zdravniki še par revolucij, ki bodo uničile mislijo, da operacija ni nič ne-vse sedanje politične načrte. varna in da tudi pregled ne bo
V republiki Slonokoščena obala se tudi boje nemirov
AROIJAN, Slonokoščena obala. — V Ardijanu je predsednik republike Houpjouet rekonstruiral svojo vlado. Politični opazovalci trdijo, da je rekonstrukcija v zvezi s političnimi nemiri, ki so baje že izbruhnili v notranjosti republike. Vladni krogi celo trdijo, da so odkrili zaroto, ki je hotela umoriti predsednika. Uradno je sedanji režim priznal samo to, da obstoja v deželi “podtalno rovarjenje.”
Kaj je dalo poved za nemire in morebitne zarote, še ni popolnoma jasno. Treba pa je imeti pred očmi, da Slonokoščena o-bala meji na jugu na Gano in ganski diktator Nkrumah rad brodi v političnih poslih svojih sosedov. Če je to storil v Togu, zakaj ne bi tudi v republiki, ki leži ob severni ganski meji.
....
odkril nevarnosti za njegovo zdravje. Mislijo, da bo Truman v bolnici samo teden dni.
V petek zvečer je umrl vodnik angleške delavske stranke Hugh Gaitskell, čigar ugled in vpliv sta v zadnjih mesecih, ko je Velika Britanija zadevala na vedno hujše udarce v zunanji politiki in je doma rastlo število brezposelnih, naglo rastla.
LONDON, Vel. Brit. — DeGaullova zavrnitev Polaris raket in zavračanje sprejetma Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost sta zadala konservativni vladi Mac-niillana nov udarec in izboljšali izglede Delavske stranke /ja zmago pri novih volitvah, ki bodo po vsem sodeč letošnje leto ali pa najkasnejše spomladi 1964. Hugh Gaitskell, 56 let stari vodnik Delavske stranke, čigar ugled v angleški politični javnosti je v zadnjih mesecih zelo porastel, je imel odlične izglede, da postane novi predsednik britanske vlade, da ga ni pretekli petek nepričakovano naglo pobrala smrt.
Gaitskell je zbolel pred dobri-
ma dvema tednoma na hudi influenci, ki se ji je pridružilo vnetje takozvane srčne vrečice in pljuč. Izgledalo ’ je, da se je zdravje bolniku začelo vračati, ka je nepričakovano nastopilo ?e vnetje ledvic. Vsi poskusi, da bi težko bolnemu vodniku angleškega delavstva rešili življenje, so ostali brez uspeha, v petek zvečer je umrl. Njegova smrt je spravila v težko žalost ne samo elavsko stranko, ampak vso deželo, ki je videla v zmernem Gaitskellu bodočega predsednika vlade.
Velika Britanija se nahaja trenutno v največji politični krizi od ponesrečenega pohoda v Egipt jeseni 1956 sem. Konservativna vlada Macmillana je zašla v hudo zagato na eni strani z ustavitvijo dela na raketah Sfcybolt in vzpostavljanjem, novih odnosov med Londonom in Washingtonom, na drugi pa z nasprotovanjem De Gaulla angleški vključitvi v Evropsko gospodarsko skupnost. Macmillan je na tem gradil svojo politiko. Delavska stranka brez vodnika
Hugh Gaitskell je užival u-gled ne samo v vrstah delavstva, ampak prav tako v vrstah meščanstva, iz katearega je sam dejansko tudi izšel. Močan intelektualec se je znal uveljaviti v Delavski stranki, pa tudi v angleški splošni pilitični javnosti, ko je tekom zadnjih volitev preko televizije stopil v skoro vsak angleški dom.
Delavska stranka nima nobenega drugega, ki bi užival v splošni javnosti vsaj približno podoben ugled in zaupanje. Njegov namestnik in začasni naslednik George Brown ne uživa širše opore v sami stranki in je le malo verjetno, da bi mu uspelo vzpostaviti v stranki slogo in jo tako pripraviti na uspešni vo-livni nastop. Browna zavrača zlasti levo krilo stranke.
Počemu je šel Nikita Hruščev v Berlin?
CLEVELAND, O. — Ko se je mo tovariši tretjega razreda, greš nemških komunistov v Počemu je torej Hruščev šel Hruščev šele pripravljal na pot Takim Hruščev ne bo stavil Berlinu ni torej ničesar prispe- v Berlin? Najbrže je imel ta-v Berlin sp ip svpt snmševal svoj ^ predlogov, še manj pa val k pomiritvi med Moskvo in krat, ko se je odločil za pot, res
čemu bo' šel a Dom«!	**?«“> 2 ^	« * v Peipmgom.	jkakšne posebne namene ki mu
„	svojem govoru zmeraj obračal Hruščev tudi ni obnovil uiti- jih je pa politika pozneje predala povod za številna ugiba- naravnost na Peiping/ SeVeda	matuma glede Berlina.	Je sicer	križala. Kar mu je ostalo, je bi-
nja. Mednje spada gotovo tisto, preko Tirane, in predlagal prs-	ponavljal	svoje znane	zahteve,	la	samo prilika, da se osebno
ki je hotelo vedeti, da hoče.mirje v bratskem vojskovanju, kako je treba urediti nemško in'pogovori z Gomulkom, 'ki ga ze-Hruščev zaključiti dolgo vrsto Razlog za premirje je povedal	berlinsko	krizo, toda	ni stavil	j lo	vpošteva, in da je prisoten,
komunističnih kongresov s po- bolj naravnost voditelj poljskih	neb enega	datuma, do kdaj se to	ko	se bo nemški komunist Ul-
selbno važnimi političnimi izja-.komunistov Gomulka, ki je re- mora zgoditi. Tako stališče je bricht javno prelevil iz stalini-vami, ki bi nekaj zalegle v ko-jkel, da bi se za komuniste spo- tudi odgovarjalo njegovi ideji o'sta v pristaša sedanjega mo-
munistični domači in zunanji |dcbilo, da bi prali “■ politiki. Tekom par mesecev so perilo kar sami zase
se' vršili komunistični kongresi kot na tekočem traku. Začeli so se v Sofiji, poteim nadaljevali v Budapešti, Pragi, Rimu, v Zunanji Mongoliji in končno je prišel na vrsto berlinski kongres.
Nobeno ugibanje se ni obneslo. Hruščev ni dal v Berlinu nobene pomembne izjave ne za komunistično notranjo, ne za zunanjo politiko. Da je ne bo dal na polju notranje politike, je bilo vidno že pred začetkom kongresa. Kitajski komunisti so poslali na berlinski kongres delegacijo, ki so jo sestavljali sa-
umazano” mirnem sožitju, ki jo je ponov- slkovokega režima. Seveda je tu-in ne pred no zagovarjal pred odsotnimi' di lahko osebno ugotovil, kako svetovno javnostjo.	kitajskimi tovariši. Ako ima'stoji s komunističnim gospodar-
Ker je Hruščev za premirje, Rus.ja vodikovo 100-megaton-'šivom v Vzhodni Nemčiji, pri ni mogel pristati na kitajski sko bcmibo, ki je za njeno raz-'čemur ni dobil nobenih razve-prsdlog, ki je pa prišel narav- diralno moč še celo vsa zapadna seljivih poročil. Morda potrebuje ravno taka poročila, da bo
nost iz Peipinga, da naj bi se,Evropa premajhna, ako ima A-vseh 81 komunističnih strank'merika “40,000” atomskih in vo-
zbralo na posebnem sestanku in dilkovih bomb, ki lahko uničijo kolena. Hruščev ve namreč do-
lahko Uibrichta spravil čisto na
uredilo svoje^ domače nespora- 700—800 milijonov č 1 o v e ških |bro, da se z nobeno nemško vla-zume. Hruščev ni predloga od- življenj, potem se komunistična do v Bonnu ne more razgovar-
jati, dokler bo držal Uibrichta
bil načelno, rekel je samo, da ideja ne more širiti z ognjem in trenutno ne bi rodil uspeha, 'mečem. Bo pa komunizem zma-kajti dnevi so še prevroči”. Se gal tudi na miren način brez pravi, Hruščev se boji, da ne bi vsakega nasilja, o tem je Himna sestanku potegnilo z njim ščeV prepričan, tako veliko število kemumstič- sam pokopaval
nih delegacij, da bi se kitajski lah, toda za pogrebom komunisti morali vdati. Kon-jhodil.
v Vzhodni Nemčiji. Ulbricht mora postati tako majhen, da se ga Hruščev lahko vsak tre-Ne bo ga sicer'nutek znebi. Tak trenutek pa v raznih deže- lahko nastopi, ko Zapadna
ibo . pa j Nemčija dobi novega kanclerja |in to Ibo še letošnjo jesen. <
Zadnje vesti
NEW YORK, N. Y. — Posredovalni odbor pod vodstvom sen. Morseja je predložil pristaniškemu delavstvu in podjetni kom v pristaniščih oh atlantski in zalivski obali kompromis, ki naj bi končal štrajk. Predstavniki podjetij bodo dali odgovor nocoj. Trdijo, da je kompromisni predlog za nje “drag”, ker da bo stal same nakladalne in skladiščne družbe v newyorškem pristanišču letno preko 25 milijonov novih stroškov.
WASHINGTON, D. C. — Izgled) za sporazum o končanju preskušanja atom. orožja med A-meriko in Rusijo menda še niso bila nikdar tako ugodni, kot so te dni. N. Hruščev je baje pristal na omejeno nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma na ozemlju Rusije in satelitov.
BERLIN, Nem. — Nikita Hruščev je včeraj dobro zastražen obiskal sov jetski vojni sporne nik v Zah. Beidinu, preje je povabil na razgovor v vzhodni Berlin zahodnoberlinskega župana Brandta, ki pa je povabilo vljudno odklonil, ker sma tra Zah. Nemčija, da je vprašanje Berlina stvar, za katero so odgovorne štiri zasedbene sile Nemčije in ne vlada v Bonnu ali berlinski župan. — Kongres vzhodnonemške komunistične partije je danes končan.
PARIZ. Fr. — Danes je prišel sem nemški kancler Dr. Konrad Adenauer, da se z De Gaid-lom pomenita o novih odnosih med obema državama, o ustanovitvi skupne NATO atomske oborožene sile, ki jo predlagajo Združene države, in o angleškem vstopu v Skupni trg, ki ga De Gaulle zavrača, čeprav so se zanj izjavile vse ostale članice.
LEOPOLDVILLE, Kon. — Ratanski predsednik Čombe je na poti v Koivezi s četami ZN, da prepreči morebitni zadnji vojaški odpor svojih pristašev proti četam ZN, ki jim je obljubil polno “svobodo gibanja” v Katangi.
j Iz Clevelanda \ in okolice
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj cd 6. do 7. ure asesment v šoli sv. Vida.
Prvi žrtvi—
V petek zvečer je bila letos prva smrtna prometna nesreča v Clevelandu, v soboto pa v Euclidu.
Časopisni štrajk—
Razgovori med predstavniki časnikarske zveze in lastniki Pressa ter Plain Dealerja so bili čez konec tedna prekinjeni. Izgleda, da se spor še ni premaknil z mrtve točke. Danes izide prva številka lista “Cleveland Reckord”, ki bo v 120,000 izvodih tiskan za čas štrajka.
Pozor, društveni tajniki!—
Tajnike vseh društev, ki imajo v AD letni oglas^ prosimo, da nam vsaj do konca tega tedna pošljejo imena novih uradnikov, da bomo lahko popravili društveni imenik za objavo v februarju!
Rojenice—
Mr. in Mrs. Eugene Hudock s 15800 Grovewood Ave. se je rodil zdrav sinko. S tem je postala Mrs. Theresa Troha z 1880 Braeburn Park Dr. v Euclidu prvič stara mati. Čestitamo!
Seja—
Klub upokojencev v Newbur-gu ima v sredo ob dveh popoldne' sejo v SDL» na 10814 Prince Ave.
Zadušnica—
Danes ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie Velikonja ob 16. obletnici.
Novi odbori—
Klub društev SDD na Recher Ave. ima za 1. 1963 sledeči odbor:	predsed. Frank Segulin,
podpredsed. Jakob Strekal, ta j. Vinko Godina, 19805 Mohawk Ave._ IV 1-6505, blag. John Bar-kovic, zapis. John žigman Sr., nadzor. Josephine Henikman, Ann Kutcher in Frances Julu-lia. Seje so 4. feb., 1 apr., 3. jun., 3. avg., 5. okt. in 2. dec. v SDD na Recher Ave. ob osmih zvečer.
Društvo Danica št. 11 SDZ ima za 1. 1963 sledeči odbor: predsed. Josephine Centa, podpredsed. Pauline Stampfel, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzor. Lillian M. Marinček, Pauline Stamipfel in Frances Homovec, ref. za mlad. Lillian M. Marinček. Seje so vsak 2. torek ob 7:30 zv. v SND na St. Clair Ave., v sobi št. 2.
K molitvi—
Članice Podr. št. 47 SŽZ so vabljene jutri zvečer ob 7:45 v L. Ferfolia pogrebni zavod k molitvi za pok. Angelo Zuppan.
V Tunisu je vojaško sodišče ostro sodilo decembrske zarotnike
TUNIS, Tun. — Vojaško sodišče v Tunisu je izreklo ostro sodbo proti 26 zarotnikom, ki so-pred Božičem skovali zaroto, da umorijo tunizijskega predsednika Burgibo. Od 26 zarotnikov jih je bilo 13 obsojenih na smrt, med njimi sedem aktivnih častnikov.
Javnost je tik pred prazniki zvedela za zaroto in bila radi tega prepadena, kajti Burgiba velja v Tuniziji kot zaveznik Amerike in kot tak tudi dosega, da Amerika tako izdatno podpira deželo.	u

MEmšKti mmomm
f*	d	!Vt I-----:

geSdcHct
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,	^
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
"	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ,4!§s&»83	No. 14 Mon., Jan., 21, 1963
“Bratje, bratje, ali nam ne morete pomagati?”
Tako je prosil eden izmed sibirskih kmetov s solzami v očeh na ameriškem poslaništvu v Moskvi, kamor se je' zatekel s petimi tovariši, 12 ženami in 14 otroci. Njegov tovariš je klical: Tisti, ki verujeta v Boga in Kristusa, po-magjte nam, prosimo vas!
Ruski kmetje so prišli iz Černogorska v Sibiriji kakih dva tisoč milj daleč, da bi našli pot v “Izrael,” kjer bi lahko v svobodi častili Boga po svojih lastnih željah in navadah. Trdili so, da jih ruske komunistične oblasti zaradi njihove vere preganjajo in da jim grozita ječa in uničenje, če jim pridejo znova v roke. S silo so prišli mimo straž v poslopje ameriškega poslaništva v prepričanju, da so tam varni pred preganjalci in da bodo od tam lahko odšli v svobodo.
Na poslaništvu so jih spravili pod streho, ker je bil zunaj hud mraz, in jim dali jesti, nato pa so jih skušali prepričati, da jim ne morejo pomagati, ker ne morejo iz Sovjetske zveze brez dovoljenja sovjetskih oblasti. Poslaništvo je končno obvestilo o sibirskih “beguncih” sovjetsko zunanje ministrstvo in sovjetske oblasti so poslale v poslaništvo Svoje ljudi in avtobus, ki jih je po štirih urah odpeljal iz pdslopja poslaništva.
Sovjetski uradniki so beguncem zagotovili, da se jim ne bo nič zgodilo, da bodo le poslani nazaj tja, od koder so prišli. Zastopniku ameriškega poslaništva so dejali, da bodo te ljudi spravili najprej v nek hotel, da se odpočijejo, (nato bodo preiskali njihove pritožbe in odločili, kaj naj se i zgodi.
prašanje pri upravi hotela je odkrilo, da sibirskih v tam ni in jih ni bilo, sploh ni nihče povprašal zaradi njih glede prostora. Ta del sovjetske obljube se je izkazal torej za prazen. Kaj se je z njimi dejansko zgodilo, ni bilo mogoče zvedeti, čeprav je sam poslanik Kohler izjavil, da je zelo “zainteresiran na njihovi usodi.”
Iskanje zatočišča pred verskim preganjanjem v tujem poslaništvu sovjetskega glavnega mesta se tokrat ni dogodilo prvič. Neka skupina je poskusila na podoben način priti lani v angleško poslaništvo, pa so jo preje prestregli.
V	Sovjetski zvezi je po ustavi vera svobodna, svobodna pa je tudi protiverska propaganda. Ta uživa dejansko močno podporo države ali pa vsaj Komunistične partije. Komunistična mladina je glavni nosilec protiverske borbe. Kljub vsem najporom se je vera v veliki meri ohranila ne samo na podeželju, ampak tudi v mestih.
Uradna Ruska pravoslavna cerkev je sklenila s komunistično državo mir in sodelovanje, kot ga je bila vajena v dobi pod carji. Delno dobiva od države tudi podporo za vzdrževanje cerkva, semenišč in najnujnejših drugih ustanov, seveda mora vse to vračati z najrazličnejšimi uslugami.
V	Rusiji so se v preteklih stoletjih ponovno pojavile razne verske skupine, ki so zavračale vsako zvezo z uradno pravoslavno cferkvijo in hodile svojo pot. Take skupine so pod carji preganjale pravoslavne cerkvene in državne oblasti, saj sta bili tedaj cerkev in država tesno povezani in sta druga drugi pomagali. Sovjetske oblasti priznavajo pra-jvoslavno cerkev in njeno organizacijo, ne dajo pa tega dovoljenja drugim krščanskim verskim skupinam češ, da se v njih skriva “protidržavno in protidružbeno gibanje s političnimi cilji.” Človek take možnosti sicer ravno ne more i/jk iVučitii toda le težko je verjeti, da bi kaka taka verska skupina mogla predstavljati resno nevarnost “mogočni sovjetski državni zgradbi.”
Skupina sibirskih kmetov v Černogorsku se je čutila ogrožena, menda so ji hoteli odvzeti otroke, ker da bi jih naj njihovi starši pretepali. Klicala je one, “ki verujejo v Boga” na pomoč. Pomoč je izostala.
Kdo bi se utegnil vprašati: Čemu jih ameriško poslaništvo ni sprejelo in jim nudilo zavetja?
Zastopnik državnega tajništva v Washingtonu Lincoln White je to takole pojasnili: “Nas hudo boli, da obstoje v kaki deželi ovire svobodnemu izražanju vere in drugim osnovnim človeškim pravicam, toda to se v tem slučaju godi sovjetskim državljanom na sovjetskih tleh. Poslaništva Združenih držav v tujini ne nudijo zavetja v takih slučajih in Združene države ne priznavajo tujim zastopstvom v Združenih državah pravice nuditi zavetje komurkoli. Združejne države ne pričakujejo, da bi sovjetsko poslaništvo v Washingtonu posredovalo na pritožbe ameriških državljanov o razmerah v tej deželi.
Edino izjemo v tem pogledu so Združene države napravile v slučaju madžarskega primasa kardinala Mind-szentya, ki se je oktobra 1956 zatekel v ameriško poslaništvo v Budimpešti, potem ko so ruski tanki strli narodni protikomunistični upor in je obstojala nevarnost, da bodo ikardinala, ki je bil komaj rešen iz ječe. znova zaprli. Kardinal Mindszenty živi od tedaj stalno v prostorih ameriškega poslaništva. V zadnjem času se širijo glasovi, da ga
utegne madžarska vlada pomilostiti in mu dati polno svobodo gibanja v deželi. To naj bi bilo v plačilo za črtanje “madžarskega vprašanja” z dnevnega reda zasedanja glavne skupščine Združenih narodov pred letošnjim Božičem.
Ameriška poslaništva in konzulati v tujini smejo dati za(vetje le osebam, ki so v nevarnosti pred podivjano množico, pa še tem le za časa trajanja te nevarnosti, nikakor pa ne osebam, ki bi bežale pred zastopniki oblasti. Namen telh omejitev je izogniti se vsem sitnostim in sporom z vladami držav, v katerih vrše poslaniki in konzuli svoje naloge, če se le da.
Skupina sibirskih kmetov za taka navodila ameriškim zastopnikom v tujini ni vedela, zato je prišla iskat zavetje, pa bila razočarana vrnjena svojim tlačiteljem, četudi morda s težkim srcem.
SENKLERSKE NOVKE IN GOVORICE
Cleveland, O. — K polnočnici sem šel letos k Sv. Vidu, da bi slišal lepe stare slovenske božične pesmi. Nisem bil razočaran. Lira jih je začela prepevati že pol ,ure pred polnočjo. Old Božiča do Novega leta sem šel večkrat pogledat po Senikler-ju, pa tudi počakal na kakem oglu in prisluhnil ljudem. Kljub precejšnjemu mrazu sem pristopil skupini, ki si je izpred vhoda v narodni hram ogledovala življenje in vrvenje po Senklerski cesti. V glavnem so bili zibrani le bolj “progresivni.” Vse, kar so videli, jih je spravljalo v slabo voljo, nič jim ni bilo prav. “Naj vrag vzame vse te kapitaliste, saj nas tako samo izžema-jo,” je dejal eden izmed njih, ki mu je molela “Prosveta” iz žepa. Ko mu ni nihče nič odgovoril, je začel navdušeno hvaliti razmere v Jugoslaviji.
Ko hvale in slavospevov le ni bilo konca, ga je znanec Matt povprašal: “Pa si bil ti kdaj že tam) ko vse tako dobro veš?”
“To ne, pa sem o tem toliko bral in slišal, da prav dobro vem,” je zagotavljal samega sebe in svoje molčeče tovariše o resničnosti in verodostojnosti svojih besedi.
“Pa si tudi kaj slišal ali bral, da nimajo krompirja in fižola ter da v Ljubljani ugibljejo če ne bodo morda zopet dobili enotnega kruha, kot je to meni sestra pisala?” je vprašal dalje Matt.
“To so same begunske laži! Ti ne vidijo doma nič dobrega, vse jim je tam narobe!”
“Le počasi”, se je zopet oglasil Matt. “Moja sestra ni noben begunec. Je doma in je bila med vojno celo v Osvobodilni fronti!” Mattu je nejevolja naglo prešla in je med smehom dejal: “Vidiš, ti si ves čas tu zabavljal čez Ameriko in kapitaliste, ki te samo izrabljajo. Nič lepega in dobrega ne veš o Ameriki, kjer ti nič ne manjka in lahko svobodno zabavljaš. Pri tem očitaš beguncem, da ne vidijo nič dobrega na titovcih in komunizmu sploh. Oni so se pred komunizmom umaknili v svobodni svet, ki jim je bolj všeč. Ti zabavljaš čezenj in hvališ rdečo Jugoslavijo, pa vendar ne greš tja. Bodi dosleden; če verjameš, kar pripoveduješ, poberi svoje stvari in pojdi za svojim srcem!”
Nič več ni rekel, le grdo j s pogledal, pljunil v stran in zavil
v klet, da si ob bari ohladi jezo.
*
Silvestrovali smo letos nekaj časa doma, nato pa sem jo za kratek čas mahnil v narodni hram, kjer je bilo veselo, čeprav ne preveč živahno. Večina je ob pijači pozabila na težave in skozi omotico gledala v bolj rožnato bodočnost, čeprav je pogled po mizah zadoščal, da od nje ne bi mogel od navzočih skoraj nihče več kaj prida pričakovati. Skoraj vsi smo bili že plešasti ali sivi, z negotovimi koraki in tresočimi se rokami, prenekaterim se je celo že jezik zapletal.... Oziral sem se, da bi videl, če je kje kak mlad človek. Ob bari sta stala dva, pa se komaj kaj menila za ostale.
Dvignil sem se, ker se mi je zdelo prepusto. Namenil sem se k Erštetu, ker sva bila s pokojnim Lujem dobra prijatelja. —
Pred Kominom me je ustavil eden od ta novih in me pregovoril, da sem šel z njim “pogledat” v Baragov dom. Nič kaj rad nisem šel, ker mi nekateri v narodnem hramu že tako očitajo, da ‘držim z begunci’. Kljub vsemu sem šel, ko mi znanec ni dal miru. Tam je bilo vse živo. V obeh dvoranah je bilo ljudi, da so se kar trli. Največ je bilo mladih in takih srednjih let, pa tudi nekaj starejših sem videl, med njimi tudi par starih znancev, ki so se počutili tam kakor doma.
Z znancem sva prisedla k neki mizi, kjer so se stiskali že drugi. Naročila sva “slovenskega” in si začela ogledovati prostor in ljudi. Bil je prijeten pogled na to množico mladih živahnih ljudi, polnih življenja. Spomnil sem se na one v narodnem hramu in bilo mi je jasno, kje je še bodočnost slovenskega življenja v Clevelandu.
*
Oni dan smo se zbrali upokojenci in.se menili o starih časih, o deprešnu -n težkem življenju v onih dneh, o mladini, ki vsega tega ni skusila, in se pritožuje nad “sedanjimi težkimi razmerami”.
Jože, ki mu ni bilo do tega razpravljanja, je povedal, da se klubi upokojencev pripravljajo na izlet v domovino. Organizirali bodo skupine po najmanj 25 oseb in za $404 poleteli iz New Yorka v Zagieb, ko pa se bodo doma naveličali, pa za ta denar še nazaj v Ameriko. Tole pa res ni drago, samo $404 za tja in nazaj! Jože je dejal: Sem se mislil pridružiti izletu Prosvete, pa pojdem rajše z upokojenci, je za dobro tretjino cenejše! Čemu bi denar stran metal, ga rajši doma dam bratovim otrokom ali pa z njim dalj časa tam ostanem. Vsi smo dali Jožetu prav, pa četudi ne mislimo letos potovati preko luže.
e
Frank G. Lavrich; ki je nekdaj živel na Edna Ave. in leta 1953 kandidiral v mestni odbor kot predstavnik 23. varde, kasneje za državnega poslanca in jeseni za sodnika na Common Pleas Court v Geauga okraju, pa bil vselej poražen, je končno dosegal svoj ciljj ko ga je guv. Michael DiSalle imenoval za sodnika na Probate Court v Geauga okraju. Frank se je z družino preselil tja že 1. 1956.
Prijaznemu rojaku, ki je dober dal; svojega življenja prebil v naši Senklerski okolici, k imenovanju čestitam in mu želim uspeha. Spomnim se še, ko je s sodnikom začel svojo pot Frank Lausche. Bil je nekako v
isti starosti kot je F. Lavrich.
*
Pretekli pon edeljek so v mestnem svetu rešetali nove meje mestnih vard. Tudi našo hočejo spremeniti. Na vsak način bi nam radi vrinili del mesta onstran Superior med E. 55 St. in Giddings pa do Wade, katerega prebivalstvo ni na posebno dobrem glasu, čeprav je še zmeraj na boljšem kot ono okoli Hough.
uisipešen, bomo nemara vedeli že nocoj.
O tem utegnem reči še kako besedo drugič, če ne bodo že drugi vsega opravili.
Joe B.
------o------
Prvi darovi iz Clevelanda za cerkev v Hamiltonu
Cleveland, O. — Podpisani nisem pričakoval tako hitrega in tolikšnega odziva med nami v Clevelandu na prošnjo za prispevke za novo slovensko župnijsko cerkev sv. Gregorija v Hamiltonu, Ont. Kanada, ki je bila Objavljena v AD 7. t. m. Priznanj da sem zelo presenečen nad izrednim uspehom. Do danes, 13. januarja sem namreč prejel v označeni namen naslednje darove:
neimenovana oseba $10 g. Anton Sernl $10 ga. Angela Mišic $100 “zaobljubljena pomoč od neimenovane” $50 prvi obrok dveh neimenovanih $25.
Znani naš sloven, brivec v Collinwoodu g. John Petrič pa me je poklical po telefonu, naj se oglasim pri njem. Ko sem prišel, mi je rekel: Mr. Johna Teracha hodim strič na dom; ravnokar mi je dal $20; polovico od tega dam “za 4 kvadratne čevlje sveta za cerkev v Hamiltonu,” in sicer na Teračevo ime. — Skupno sem. nabral v komaj teden dneh $205. — Zares, cerkev ne zidamo ljudje; te zida Bog. Brez Njegove posebne pomoči si namreč ni mogoče misliti tolikšne darežljivosti v teh časih!
Nabrane prispevke sem takoj
odposlal v Hamilton. Kdor bi
želel še kaj dati, to še vedno
lahko stori. Moj naslov je: Matt
Tekavec 20531 Goller Ave. Eu-1
clid 19, O. odnosno telefon: IV 1-3437.
Matte Tekavec.
ijifiiljansfd nadškof 1« ¥cwff m Surini postelji
Trst, It. — Nadškof A. Vovk je v bolnici. Prejel je sv. zakramente za umirajoče. Odkar je prišel iz Rima, kjer je prisostvoval sejam vesoljnega zbora katoliške Cerkve, se mu je bolezen hudo poslabšala. Že med bivanjem v Rimu je oslepel. To ga je tudi duševno zelo potrlo. ---------------o--------
To bo vesela zabada
Cleveland, O. — Ali ste se že odločili, kam greste v soboto? Prav sedaj je čas, da se vrtimo in zabavamo, zato priredi Kresova plesna skupina predpustno veselico v soboto, 26. januar-jaj zvečer v Baragovem domu.
Kresova plesna skupina je dobro znana z raznih nastopov pri domačih društvih, pa tudi z nastopov z drugimi naredi. Tako bo na primer prihodnji mesec zastopala Slovence na mednarodnem festivalu v Music Hall.
Za ples bodo igrali “trije mornarji” same poskočne melodije in se boste ogreli brez plinske peči. Kuharice bodo poskrbele za kuhinjo, fantje bodo nalivali pijačo vseh vrst. Tako ne ko treba, da bi ostal kdo lačen ali žejen.
Pridite na našo zabavo, da nas bo čim več in da bomo čim bolj veseli!
Na svidenje v Baragovem domu v soboto zvečer!
Odbor.
Lep uspeh rojaka
New York, N. Y. — Begunci, ki so bili v taborišču San Antonio v Italiji, se bodo verjetno še spominjali živahnega fanta Dušana Mraka iz škofjeloške doline, ki je rad prepeval in s svojo dobro voljo še druge bodril. Ker v tistih letih iz Italije ni bilo Ameriko, je šel v Afriko, kjer se je po začetnih težavah dokopal do služ-
Pravijo, da se je kancelman E.. Turk prav po turško vrgel v boj za obrambo naše varde. V koliko je bil in je njegov boj
emigracije' v Južno
VESTI


^ L. w I

ri&r eU''
mm
Izvoz in uvoz
Po uradnih podatkih zvezne vlade je Jugoslavija izvozila tekom leta 1962 raznega blaga v skupni vrednosti 207.3 bilijona dinarjev ali nekako 276 milijonov dolarjev (računano po u-radnem tečaju 750 dinarjev za dolar). Izvoz je presegel za 6.3 bilijona dinarjev predvideno vsoto, najvišjo, kar jih je Jugoslavija dosegla v letih po drugi svetovni vojni. V ‘istem času je Jugoslavija uvozila raznega blaga v skupni vrednosti 266 bilijonov dolarjev, okoli 6 bilijonov manj kot leta 1961. Primanjkljaj je znašal torej še vedno 59 bilijonov, kar je vsekakor manj kot kdajkoli v letih po drugi svetovni vojni.
Kaj mislijo vse pridelati
Po načrtu za poljedelstvo za leto 1963 upajo pridelati v Jugoslaviji letošnje leto 4.2 milijona ton pšenice, 6 milijonov ton, koruze, 5 milijonov ton sladkorne pese in prirediti živine da bo dala skupno 650,000 ton mesa. Vse to pravijo, da bodo lahko dosegli^ če bo vreme povprečno “normalno.”
V vsem gospodarstvu bi letos radi ustvarili 120,000 novih delovnih mest, dvignili izvoz za 13 odstotkov, uvoz pa le za 7 odstotkov.
Zahodna Nemčija noče dati odškodnine
Titova vlada se je obrnila še jeseni na Zahodno Nemčijo z zahtevo, naj plača žrtvam nacističnega nasilja tekom druge svetovne vojne odškodnino. Gre predvsem za one, ki so bili v koncentracijskih in prisilnih delavskih taboriščih. Iz Bonna doslej še niso poslali nobenega odgovora. Zahodna Nemčija je prekinila z Jugoslavijo redne diplomatske stike, ko je ta priznala Vzhodno Nemčijo. Ou tedaj ne mara z Jugoslavijo reševati nobenih spornih vprašanj in zahtev.	V k
Nastopi beograjskega?1 Kola in zagrebške Filharmonije v Nemčiji odpovedani
Beograjsko Kolo in zagrebški filharmonični orkester sta imela dogovorjeno gostovanje v Zah. Nemčiji. To je bilo odpovedano, ker so se odnosi med Nemčijo in Jugoslavijo po napadu hrvaških nacionalistov na titovsko poslaništvo v Bonnu poslabšali. Titovci ae na vso moč jeze nad zvezno vlado v Bonnu, ker ne nastopi dovolj “odločno” proti hrvaškim in drugim političnim emigrantom iz Jugoslavije. Zahtevali so, da jih nemške oblasti primejo in izroče Jugoslaviji, kot so storili Angleži maja 1945 z domobranci in četniki. V Bonnu seveda na kaj takega niti ne mislijo in tega prav nič ne tajijo.
Posebno je jezilo jugoslovanske komunistične oblasti, da je nemška televizija dovolila predstavnikom hrvaških nacionalistov, da so napad na titovsko poslaništvo in njegovo ozadje razložili nemški javnosti. Protestirale so tudi proti širšemu posvetovanju Hrvaškega narodnega odbora v Muenchenu koncem preteklega leta. Njegove člane so kratko in malo proglasili za vojne zločince in zahtevali njihovo izročitev Jugoslaviji.. V Bonnu se seveda zopet ni nihče zmenil ne za protest ne za zahtevo po izročitvi. Hrvate so pustili v miru zborovati.
be pri državni turistični organizaciji.
S svojim znanjem jezikov j s. dosegel, da je bil poslan v Nem-I čijo, pred nekaj meseci je pa prispel v New York kot pedrav-natelj Južnoafriškega turisti-1 čnega urada v Rockefeller Centru. Mladega rojaka iskreno pozdravljamo med nami in mu k uspehu čestitamo.
A. D.
Bis'eromasnik Alojzij Vole umrl
V	Soteski na Dolenjskem je 4. januarja umrl 84 let stari bi-seromašnik, župnik v pokoju Alojzij Vole. Pogreba se je udeležilo veliko njegovih prijateljev, med njimi 19 duhovni-kov. Pokojni je bil član Ciril-metodijiskega društva katoliških duhovnikov v Sloveniji, v katerem po povezani duhovniki, ki sie zavzemajo za dobre odnose s komunističnimi oblastmi.
Slovenija oskrbuje z elektriko južne kraje
Slovenija producira letno o-koli 29 odstotkov vse električne energije v Jugoslaviji. Glavni del električne energij e dajejo hidroelektrarne na Dravi in Soči, ki imata največ vode v poletnih mesecih. V zimski dobi je Slovenija vezana v precejšnji meri na elektriko iz kaloričnih elektrarn in na “posojila” elektrike iz jugo-slovanskih hidrocentral na Dinarskem področju ter iz Italije in Avstrije.
Hidrocemtrale so v Sloveniji dale na primer lani v februarju komaj 81 milijonov kwh, v juniju pa kar 219 milijonov. V tem času so vračale “posojeno” električno silo Avstriji in Italiji, pa tudi jugoslovanskim hidrocen-tralam na Hrvaškem in dalje na jugu, kjer je največ vodne sile v pozni jeseni in zgodnji pomladi. Hidfocentrale v Sloveniji se dejansko dopolnjujejo z onimi na Hrvaškem in drugih južnih predelov, zato je tudi potrebna sorazmerna gradnja novih na obeh področjih, če naj ves sistem zadovoljivo deluje. V Sloveniji se zavzemajo posebno za gradnjo nove hidrocenta-le na Dravi pri Hajdošah.
Nova elektrarna na Soči
V	Sloveniji so se odločili, ds bedo zgradili novo elektrarne na Soči. Jez bodo zgradili med Žago in Bovcem. Umetno jieze-ro za tem jezom bo preplavilo ve[s Čezsočo. Vodo bodo skozi predor ped Polovnikom speljali do vasi Trnovo pri Kobaridu, kjer bodo nameščene turbine. Gradbena dela bodo začeli predvidoma leta 1965.
‘Teko” čevlji prihajajo v ZDA
V	Tržiču na Gorenjskem obstoja že preko pol stoletja tovarna čevljev Peter Kozina ali kratko “Peko.” Izdelki te tovarne so si utrli zaradi svoje dobre kakovosti pot na domači in na tuje trge. V zadnjem času je podjetje zopet začelo izvažati svoje izdelke v države zahodne Evrope in tudi v Združene države Amerike. Lani so upali, da bodo prodali v Združene države okoli, 70,000 parov čevljev. Ali so to nalogo izpolnili ali ne, še ni znano.
Tovarna “Peko” je v letih po drugi svetovni vojni prešla v državno last in je, kakovost njenih izdelkov močno popustila. V zadnjih letih skuša to popraviti in si trg znova priboriti s modernejšimi modeli in z boljšim delom.
Tudi steklarna v Hrastniku izvaža v Ameriko
Steklarna v Hrastniku, ki je tudi Obstojala že v času pred drugo svetovno vojno, bi morala lani po planu izvoziti v tujino svojih izdelkov v skupni vrednosti 550,000 dolarjev. Del tega izvoza je šel tudi v Zdru-žeen države.
Vodstvo tovarne je bilo prepričano, da bo nalogo ne samo j doseglo, ampak celo preseglo, kot je to storilo v prvi polovici leta. Do tri četrtine vsega izvo-!za steklarne gre v Belgijo, na Nizozemsko, v Zah. Nemčijo, Italijo in Veliko Britanijp. Poleg steklene posode, kozarcev in servisov izvažajo zlasti razsvet-Ijavna telesa.
AMERIŠKA domovina,
PAVEL HEYSE:
Andreja Delfin
Andrea se je grenko nasmehnil. “Nič se jih ne bojim, dragi prijatelj,” j e dejal. “Miroljuben človek sem in moja vest je čista ..
štirje dnevi so prešli po tem razgovoru. Andrea je nadaljeval svoje običajno življenje, hodil redno vsako jutro k svojemu notarju, zvečer pa varoval hišo, čeprav se mu zdaj, ko je prišel z visoko policijo v ožje stike, ni bilo treba več puliti za dober glas na cesti della Cortesia.
V soboto zvečer si je izprosil pri gospe Giovanni hišni ključ. Pohvalila ga je, ker bo vendar napravil izjemo od svoje navade. Danes da se tudi izplača; biti pri osmini za visokim gospodom Venier-jem pri San Roccu bi še njo mikalo. Toda boji da se gneče in nazadnje —• da sam dobro ve, zakaj ji prav ta primer vzbuja neko posebno grozo.
Tudi on da se bo rajši umaknil nočnemu hrumu, je dejal Andrea. V prsih da ga bode. Najel bo gondolo in se peljal proti Lidu.
Tako je zapustil starko in jo mahnil v nasprotni smeri San Rocca. Ura je bila že osem in droben dež je kalil zrak, ki pa vendar ni zadrževal ljudi, da se ne bi zgrinjali proti cerkvi onstran kanala, kjer naj bi se ob tej uri opravila posmrtnica za umorjenim državnim inkvizitorjem. Temne postave, deloma v krinkah, deloma z robom klobuka si zakrivajoč obraz proti ostremu dežju, so bežale mimo njega proti postajališčem za pre->z ali proti Rialtskemu mo-j in zamolklo donenje zvo-iv je brnelo po zraku. V neki ranski ulici se je Andrea ustavil, potegnil iz žepa krinko in si jo privezal. Potem je šel proti bližnjemu kanalu, skočil v neko gondolo in zaklical: “Proti San Roccu!”
! V lepi stari cerkvi je bilo od neštetih sveč tako svetlo kot podnevi i n velikanska množica se je zgrinjala okrog praznega katafalka, ki se je brez cvetja in vencev teman dvigal sredi ladje. Samo velik srebrn križ je stal pri vzglavju in na obeh straneh črnega pregrinjala se je belil grb rodbine Venier. črno pogrnjene sedeže, ki so se kot v amfiteatru dvigali po vsej korni strani, je do zadnjega zasedlo beneško plemstvo, kar se je redko zgodilo tudi ob najvažnejših sejah Velikega sveta. Nihče si ni upal izostati, kajti vsakemu je bilo mnogo na tem, da odkritosrčnost njegove žalosti z a pokojnikom n e vzbudi najrahlejšega dvoma. Na posebni tribuni so sedeli tuji poslaniki. Tudi ti so prišli v polnem številu.
Z višine so zasvirale pozavne svečan uvod rekviema in polnoglasen zbor je ob spremljavi orgel zapel žalostinko, ki se je pretresljivo razlegala po cerkvi in so jo slišale celo množice, ki so se zgrinjale na trgu in po sosednih cestah. Drobni dež, ki je še zmeraj pršil, temina noči, iz katere se je čudovito odražala belina okamenelih rož v cerkvenih oknih, in pritajeno šumenje in brnenje tisočev je razširjalo okrog cerkve tesno grozo, katere se je mogel ubraniti malokdo. čim bolj so se bližali ljudje vhodu v veličastno cerkev, ki je objemala vse, kar je bilo v Benetkah velikega in mogočnega, tem pobožne je so onemele vse. ustnice. Izpod črnih krink, ki so se po stari navadi pojavljale ob žalnih svečanostih in zabavah v veli-
kem številu med množico, je prenekatero oko s tesnobo zrlo na katafalk v svetlem portalu, ki je še bolj slišno kot besedilo speva opominjal na konec stvari in minljivost posvetne moči.
Po stranski cesti, ki se je tedaj iztekala pod temnimi arkadami na trg San Rocco, sta naglo stopala drug poleg drugega dva moška v razgovoru. Nista opazila, da ju je v temi hiš sledil za petami nekdo tretji, ki se je skrbno skril v plašč in krinko in se je zdaj približeval, zdaj oziral nazaj in ju spet puščal naprej. Onadva nista imela krink. Prvi je bil sivobrad gospod odličnega pokolenja, njegov spremljevalec pa je bil videti mlajši in ponižnejšega stanu. Pazljivo je poslušal vsako starčevo besedo in je samo včasi pridal skromno pripombo.
Zdaj sta prišla do mesta, kjer je iz neke razsvetljene hiše padal na ulico močan sij. Neopazno ju je krinka prehitela in ostro prežala, ko sta šla zdajci tik mimo nje, na oba obraza. Poteze tajnika državnih inkvizitorjev so se za trenutek razločno izločile iz teme. Tudi starčev glas se je prav tako že slišal.v sobi tajnega tribunala. Andreu Delfinu je v obraz dejal, da je Candiano.
“Zdaj pojdite nazaj,” je
3Ui
[611718
iMjann
mmm
JANUAR
KI®
'mMMB
3)4
LiHii!
'n
.16117118
24-gS
a
KOLEDAR
društvenih
prireditev
jila so dosegla $960,586,116, kar pomeni porast v preteklem letu. za $89,194,172.
Načelnik The Cleveland Trust Co. je George Gund, predsednik njenega upravnega odbora pa G. F. Karch.
starec zaključil razgovor, “in brez odloga uredite stvar. Veliki kapitan je zaposlen pri San Roccu, kot vam je znano; toda že majhen oddelek njegovih ljudi zadostuje, da oba primete. Zabičajte jim, da je treba vse urediti brez trušča. Prvo zasliševanje izvršite takoj, kajti verjetno je, da se ne bom vrnil pred polnočjo. Če bi bilo kaj nujnega, me pa poiščite po končani slovesnosti pri mojem svaku.”
Tako sta se ločila in starec je odšel skozi samotno stebrišče proti trgu San Rocco. Pravkar je zamrla v cerkvi godba in oči vseh so se obrnile proti prižnici, na katero se je s pomočjo dveh mlajših duhovnikov z muko povzpel snežnobel starček, papeški nucij, 'da bi govoril zbranemu plemstvu in beneškemu ljudstvu. Najmanjšega glasu ni bilo več čuti; starec je začel s slabotnim glasom, ki se je daleč slišal, moliti, da bi se Gospod milostno ozrl nanje in iz zaklada svoje večne modrosti in usmiljenosti blagovolil nakloniti užaloščenim dušam uteho in razsvetliti temo, ki odteza krivdo in zvijačo očesu posvetne pravice, ter uničiti delo teme.
Komaj je zamrl amen, ko se je dvignil od portala mrmrajoč šum, ki se je z bliskovito naglico razširil po cerkveni ladji in dospel tja do sedežev nobilov, tako da je ogromno zborovanje v trenutku zakolebalo in vzkipelo kot razburkano jezero. Sprva so vsi neodločno sršeli na prag, prek katerega je vdrla osuplost. Zdaj pa so skozi glavni portal opazili, kako z 'veliko naglico vrve plamenice čez temni trg in, ko je medtem vse brez diha prisluhnilo ven, se je po cerkvi nenadoma razlegel iz več grl krik: “Morilec! Morilec! Reši se, kdor se moreš!”
Nepopisno vrvenje in zmeda, kot da se bo zdaj zdaj zviška zrušil cerkveni stolp, sta sledila temu klicu. Ljudstvo in patriciji, duhovščina in lajiki, pevci na koru in straža pid katafalku, moški in ženske
JANUAR 26.—Društvo Kres priredi v Baragovem domu veselico s plesom in zabavnim programom. Začetek o o osmih.
FEBRUAR
2.	—Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. predpustno veselico.
16,—Klub upokojencev v New-burghu priredi maškeradno veselico v Slov. deli. dvorani na Prince Ave.
16.—Baragov dom in Družabni klub Baragovega doma priredita predpustno zabavo s plesom v prostorih Baragovega doma. Začetek ob osmih.
16.	—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi “card party” v šolski dvorani. Začetek ob sedmih.
23.—Pevski zbor Triglav priredi nagradno maškerado s plesom v Slov. domu na 6818 Denison Avenue.
23. — Lilija priredi nagradno maškerado v Slov. domu na Holmes Ave.
MAREC
3.	—Slovenski oder poda v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Sheriifovo dramo KONEC POTI. Začetek ob 3:30 popoldne.
17.	—Dramatsko društvo Lilija poda v Slov. domu na Holmes Ave. “Kralja na Betajnovi”. Začetek ob 3:30 popoldne.
17.—Društvo upokojencev v Euc-lidu ima zabavo v SND na Recher Ave.
APRIL
20.—Slov. tel zveza v Clevelandu priredi telovadno akademi-- jo v velifch.šolski, dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv.
28.—Pevski zbor Jadran priredi
v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.	—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v iSachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo1.
18.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 Sit. ob petih popoldne banket ob 35-letnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
JUNIJ
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
SEPTEMBER
29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
NOVEMBER
17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
lepufilikaitski guverner v Ohiu hoče biti delaven
COLUMBUS^ O. — Novi guverner repu b 1 ikanee James Rhodes hoče pokazati, da ne bo spal v svojem novem poklicu. Za državno zakonodajo je pripravil tri zakonske predloge, ki odgovarjajo njegovim volivnim obljubam.
Prvi zakonski načrt predlaga komisijo 21 članov, ki naj pomaga dvigniti ohajsko gospodarstvo, da bo dobilo 200,000 ljudi nov zaslužek. Komisija bo podpirala gospodarski napredek s posojili. Denar zanje si bo preskrbela s prodajo zadolžnic.
Drugi predlog hoče po^dpreti napredek v naši prosveti. Guverner predlaga 'devetčlansko kcoiiisijo, ki naj da naši državi novo prosvetno politiko. Končno predlaga guverner, naj se primarne volitve v naši državi prestavijo od maja na avgust, da ne bo presledek do novembra predolg.
Ker je ohajska državna zakonodaja v republikanskih rokah, guverner ne bo imel težav s svojim zakonodajnim programom.
tos jih cenijo na nekaj odstotkov višje.
V primeri z 1. 1947-1949 je naše gospodarstvo v preteklem letu napredovalo za 20%. Nismo imeli lani nobene izredne konjunkture, pa tudi nobene krize.
Ženske dobijo delo
Nemčija se pripravlja na gradnjo atomskih elektrarn
BONN, Nem. — Nemčija se je lotila gradnje atomskih elektrarn sorazmerno kasno, pa je zato sedaj nenadno začela hiteti. Nemška atomska industrija se je najprej vezala na ameriško, potem je vzpostavila sorazmerno dobre zveze z britansko, sedaj pa sodeluje tudi s francosko.
Trenutno grade sicer samo eno atomsko elektrarno za redno rabo, toda računajo, da bo imela dežela prej kot v enem deset ietju vsaj osem takih elektrarn poleg večjega števila “poskusnih”.
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, bi imela svojo privatno stanovanje. Kličite FA 1-2068.
Moški dobijo delo
Tits Oiewefsiid frisS Os, fe imela lani dobre Iste
Cleveland, O. — Na letnem zborovanju delničarjev pretekli teden je predsednik družbe povedal, da je največja banka države Ohio The Cleveland Trust Co. imela tretji največji dohodek v vseh letih svojega obstoja, posojila in vloge pa so dosegla novo rekordno višino.
so se slepo rinili proti izhodu, samo starček je s prižnice še vedno dostojanstveno zrl na preplašeno gnečo spodaj in je zapustil svoj prostor šele tedaj, ko ga je samo črni oder sredi prazne cerkve spominjal na besedo, ki mu je bila tako nenadoma prestrižena.
(Dalje prihodnjič)
Delničarji so odobrili povečanje bančne kapitalne osnove za $2,500,000 in povečanje števila delnic od 500,000 na 550,000. čisti dobiček po odbitku davlkov j
Obstrukcija je šola za nove senatorje
WASHINGTON, D.C. — Nobena stvar ni v parlamentarnem življenju tako zoprna kot obvezno poslušanje obstrukcij-skih govorov. Zato je izboroval-na dvorana navadno čisto prazna, kadarkoli obstrukeijski govorniki mlatijo ure in ure prazno slamo. Revež je le predsednik plenuma, ki mora biti navzoč in predsedovati seji. Za tako delo zelo' radi vporabljajo v parlamentih, novodošle člane parlamenta.
Tako je tudi v našem Senatu navada, da za časa obstrukcije sejam predsedujejo novodošli senatorji. Sedaj je na primer med njimi tudi predsednikov brat Teddy. Pravijo, da se je v
v	,	w	. -L J- IU v aj w, U.O. oc I c V
znašal $12,138,6i3 ali $24.28 na {;em poslu zelo hitro izvežbal in delnico v primeri z $14,171,887 ,se ga tudi nave&ai leta 1961. Zmanjšanje dobička je posledica povišanja obrestne mere na hranilne vloge.
V celem preteklem, letu je imel denarni zavod skupno $49,899,604 obratnih stroškov, od kar odpade večji del na obresti raznih vlog.
Kapital in odvišni sklad The Cleveland Trust Co. znašata $130,000,000, s čimer ima denarni zavod pravico dajati trgovska
Vlada objavila prve številke o lanskem gospodarstvu
WASHINGTON, D. C. — Federalna administracija je objavila prve številke in cenitve o lanskem gospodarstvu. Vred-nest narodne proizvodnje cenijo na $554 bilijonov proti $518 v letu 1961. Za letošnje leto napo-posojila do $13,000,000, najvišja vedujejo znesek $575-578 bilijo-v vsem Ohiu. Skupna sredstva' nov.
denarnega zavoda so porasla Osebni dohodki s0 znašali la-lani na $1,505,004,620 za $129,-.ni skupno 440.5 bilijonov proti 077,465 v preteklem letu. Poso-j416.4 bilijonov dol. v 1. 1961. Le-
tsfoisacijo ¥ republiki leg® §9 hitro zakipeli;
LOME, Togo. — šele sedaj je postalo jasno, zakaj je prišlo , v republiki Togo do revolucije Povod zanjo ni dala morda nezadovoljnost v vrstah opozicijskih stran®§ ampak nezadovoljnost med bivšimi vojaki, ki ni so več v armadi. Ko je bila republika Togo še francoska kolo nija, je francoska kolonijalna uprava najela okoli 2,000 mladih domačinov in jih vključila v redne kolonijalne čete. Ko je Togo postala republika, ta ni imela toliko dohodkov, da bi lahko vse vojake plačevala še naprej. Svojo “armado” je morala radi pomanjkanja denarja omejiti na okoli 1,000 mož.
Tisti, ki so ostali brez službe, so bili nezadovoljni. Počasi so se organizirali, napravili zaroto in napravili prevrat. Da je na tem dosti resnice, se vidi po tem, da med voditelji revolucije ni skoraj nič inteligentov ali političnih ljudi.
Voditelji revolucije so se zato obrnili na prejšnjega ministrskega predsednika Grunitz-kega, naj prevzame vlado. Mož je potem najprvo sklenil koalicijo z muslimansko opozicijsko, stranko in vzel njenega voditelja Meachija v vlado. Upornike je potolažil s tem, da jih je zopet uvrstil v vojaške oddelke. Tako je prišlo okoli 600 upornikov do kruha in dežela je zopet mirna, seveda samo do nadalj-
^	______o_______ |/
Haifa s@ zopet fleše za Poljsko m Jugoslavijo
WASHINGTON, D.C. - Politični mešetarji, ki jih ima zvezna vlada na Kapitolu, so že začeli akcijo v Kongresu, naj Poljska in Jugoslavija zopet dobita pravico do klavzule največje ugodnosti, ki jima daje privilegij, da uvoz iz Poljske in Jugoslavije ne bo na. slabšem kot uvoz iz ostalih držav.
Trdijo, da bo klavzula poživila Titov izvoz v Ameriko. Seveda bi ga, ako bi Titovi izvozniki imeli kaj prida takega blaga, ki odgovarja potrebam ameriškega trga. Takega blaga v Jugoslaviji še ne proizvajajo v pomembnih količinah, zato je tudi Titovo potegovanje za klavzulo bolj političnega kot gospodarskega značaja. Tito pač noče, da bi bila Jugoslavija v očeh a-meriških uvoznikov manj vredna kot druge države.
VOZAČI STALNO DELO
52 TEDENSKIH PLAČ
ČE
...STE STARI 22 DO 55 LET ...ČE STE RADI MED LJUDMI RADI VOZITE ... IN RADI VEČ ZASLUŽITE.
Sedaj najemamo vozače
za polno in delno zaposlitev
Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne.
TAXICAB DRIVERS
Employment Office 1453 Superior Avenue
____	(18 r
MALI OGLASI
Sobe v najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, garažo, na 1534 E. 45 St. Najemnina $50. Kličite HI 2-OiSe.	—(14)
IZDELUJEM:
Kitchen Cabinets, Formica Tops, Bathroom Cabinets 7003 St. Clair Ave., tel. 881-6356. GOVORIMO SLOVENSKO!
Išče sobo
Moški išče privatno opremljeno sobo v St. Clairski okolici ali v Collinwoodu. Kličite Paul Sosa 261-1197.
(15)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali CT 1-4234
—o—
— V Združenih državah porabimo več papirja kot na vsem ostalem svetu skupaj.
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska in enostano-vanjska hiša sta naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204.	(14)
FrijafeFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Naprodaj
dobrodidoča trgovina; gro-cerija i n mesnica z vsemi pritiklinami, in zidana hiša z štiri-sobnim stanovanjem, in 3 garažam vse v isti zgradbi! Pokličite GL 1-8466.
(21, 23, 25jan)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.B. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
V najem
Dve 4-sobna stanovanja oddamo na 987' E. 67 St., in eno 4-sobno stanovanje na 983 E. 67 St, Kličite EX 1-4717.
(IB)
ZA KAZEN ALI ZA ZABAVO? — Slika kaže filmsko igralko Anito Ekberg, (ki jo za^opevajo do vratu v >pesek za neki prizor v njenem novem filmu. Slika je bila posneta v filmskem studiu v Londonu na Angleškem.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite *e do nas
JOS. GSJE0KR
988 E. 74tb St.
HE 1-6607
V najem
Oddamo spalno sobo, spodaj, si lahko kuha, na 8109 Sowinski Ave. Kličite EX 1-3058.	(18) .
Naprodaj
Vdova mora prodati dohodninsko posestvo, dvodružinsko hišo, 6 sob zgoraj, 5 sob spodaj, 2 kopalnici, trgovina in oprema. Garaža za 2 kare. Velik lot. čez cesto od sv. Lovrenca cerkve in šole. Samo $10,500. MI 1-6327.
: JULIUS ZEYER:	;
ANDREJ CERNISEV
★ ★ ★ ./
“Zdi se, Andrej, da imate na-pram nji veliko simpatijo?” je vprašala Ana malo vznemirjena, čeprav se je hotela pokazati malomarno.
“Ravno to ne”, je odgovoril Andrej, “vsaj posebno ne.”
“Tako?” je vprašal hitro in presenečeno Aleksej.
“Razjasnite nam”, je prosila Ana, kateri je nekako odleglo.
“Morda je to otroški predsodek”, je odgovoril Andrej z nasmehom, “skratka: ne ljubim Nemca.”
“Toda Katarina je s srcem in dušo Rusinja”, jo je navdušeno branil Aleksej, “kaj si ni osvojila ruski jezik tako hitro, da se je temu vsakdo čudil? Ali je mogel biti njen trud bolj resničen in njeno navdušenje večje nego je v resnici bilo? Kaj se ni učila podnevi in ponoči s tako pridnostjo, da bi bila skoro umrla v Moskvi, kmalu po svojem prihodu iz Nemčije, ko je obolela vsled prevelikega truda?” — “Ali nima njena visokost v vas navdušenega zagovornika”, se je smejala Ana Ni-kitišna in si je zakrila usta z ba-tistovim robcem, da ne bi nihče opazil trpkosti, ki se je nehote vkradla v njen nasmeh, ki se je vendar zdel nedolžen.
“Res, res”, se je šalil Aleksej, “priznam, da sem preveč slab, preveč prizanesljiv napram Katarini.”
“Vendar mislim, da se velika knežnja najbolje sama zagovarja; pojdi, Andrej, v velikem salonu visi njena podoba, samo da ji boš na prvi pogled takoj odpustil njeno nemško pokolenje?”
Po teh besedah je potegnil Lev Andreja za seboj skozi vrata; komaj sta oba moška odšla, so dame poskočile in so se postavile okrog naslanjača Alekseja Iljiča.
“Kaka neprevidnost vaše cesarske visokosti!” je šepetala Ana Nikitišna. “Kako čudna misel!”
“To je najenostavnejša stvar na svetu”, se je smejala cesarska visokost, “sedim žalostna v svojem kabinetu; tu zaslišim za vrati mijavkanje — to je znamenje Leva Nariškina. Odprem. “Moja svakinja je bolna”, mi pravi, “morate po obiskati”. Rada bi to storila, pravim nato, pa saj veste, da ne morem brez dovoljenja oditi, in nikdar mi ne do-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — FEMALE
PROFESSIONAL NURSES
REGISTERED
Immediate opportunities available in all services with special conside ration given to request for specific type of duty. Also
REGISTERED DIETICIAN Must be a member of A.D.A. association. New air-conditioned J.C.A. H. accredited general hospital with all new equipment located in a beautiful residential area. Well planned orientation and in-service education program. Paid vacation, holidays, sick leave, Blue Cross available. $1 a day shift differential for 3-11, 11-7 shift. Time allowed for professional and educational development plus other benefits. Apply to Director of Nursing.
JEFFERSON HOSPITAL Pine Bluff, Arkansas
(15)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Small family. No children. Private room. Plain cooking. Not over 55. Stay. Good salary. Refs. VA 7-4038.	(15)
voli, da bi šla k nji. “Poskrbeli bomo, da lahko pojdete”, reče on nato. “Zgubili ste pamet, vprašam vas, ako kdo izve o tem, vas ne mine zapor v trdnjavi — in jaz, sam Bog ve, kaj bi s: zgodilo z menoj! ‘Oh’, je odgovoril na to, ‘nihče ne bo ničesar izvedel! Veliki knez ostane dolgo pri večerji in ne pride več danes k vam: pridem po vas, oblecite se v moško obleko, bo bolj gotovo’!”
“In vaša visokost se je dala pregovoriti!” je ostrmela Izmailova.	1... ..
“Da. Rekla sem, da me boli glava in sem zgodaj legla. Vendar sem si prej naročila moško obleko pri svojem Kalmiku in sem mu rekla, da jo hočem nekomu darovati; veste, da Kal-mik nikdar in z nikomur ne govori, ni se treba torej bati. Hitro sem se oblekla, uravnala kolikor mogoče dobro lase, saj vam je znano, da sem v tem izkušena. O zgovorjenem času je prišel Lev Nariškin. Tiho sva šla skozi predsobo in se splazila v vestibul — pri vratih je že stal voz. Smejala sem se celo pot kakor neumna, da sva svoje arguse tako prekanila, in tu me imate!”
“Tresem se. če pomislim, kake posledice bi lahko to imelo”, je rekla Ana, ki je poslušala pripovedovanje zelo zamišljena in z mračnim čelom.
“Ah, ne kazite mi veselja, do-
CHICAGO, ILL.
DOGS FOR SALE
SPRINGER SPANIEL PUPS. AKC REGISTERED. CHAMPION SIRED.
$50.00 Private owner.
WI 5-3732.	(14)
SIDING & REMODELING
T. & J. CONSTRUCTION CO. Specializing in Aluminum siding. Quality remodeling, Rm. additions, Alterations, Porches. Expert workmanship. Guaranteed. 659 S. Yale, Villa Park, 111. TE 4-8055.	(15!
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP — HOT DOGS AND HAMBURGERS.
Thriving cor. loc. N. W. Good equip. 24 hour business. $6,500.-, $1,500,-down. consider partner. 286-9616.
(15.)
REAL ESTATE FOR SALE
TINLEY PARK — Attract., 3 bedroom ranch. 6 yrs. old, good cond. Close to everything. Large lot. Water softener. Lew taxes, by owner. $15,500. KE 2-3043.	(14)
BY OWNER—VICINITY CENTRAL AND CHICAGO.
2% Story house. $250 monthly income, plus owners apt. 2 car garage. Phone ES 8-9418.	(14)
NORTHBROOK — By owner, Custom 6 Rm. brick ranch. 1% baths, newly carpeted. Attached garage. y2 acre. Reasonable. CR 2-4223. — appt. only.	(14)
FOR SALE OR LEASE — Frontage 75’xl25’, office front 45x30’ — set up for doctor, livingquarters, 6 Rms. bsmt. Parking lot 30x125’, hot water system. Location Nr. Halsted and I. C. station, 147th & Sibley Blvd. & Rte. 83. $49.775. Ph. 333-5352, or (write owner: 14727 Clinton Street, Harvey.	(16
bra Ana”, je rekla njena visokost, “sedela sem ves dan potopljena v svoje knjige, ki so moja edina tolažba, bila sem tako osamljena, tako žalostna. Zakaj bi se ne smela privoščiti nekaj trenotkov svobode in veselja!”
“Tiho!” je zašepetala Sanja-vina, “moža se vračata!”
Sedle so na svoja mesta, pred-no sta vstopila Lev in Andrej.
“No”, je vzkliknila Ana Nikitišna s sumljivo radovednostjo “kaj sodite o —”
“Tiho!” ji je segel namišljeni Aleksej v besedo, “platno prenese potrpežljivo vse, kar slikar naslika. Nočem, da bi Andrej Nikolajevič ustvaril sodbo o moji sestri, naj napravi to, ko jo bo osebno spoznal.”
Andrej je bil zamišljen. Pri pogledu na sliko se mu je zdel obraz velike knežnje Katarine nekako znan, toda ni se mogel domisliti, kje bi jo bil že videl, in medtem, ko je stal pred sliko in se ga je polastil čuden, zagoneten občutek, se mu je naenkrat zazdelo, kakor da sliši šum Lubimeških gozdov in bleda senca Agrafene se je čarobno zasvetila, kakor v lunini svetlobi iz temnega ozadja dragih, davnih spominov. Agrafena! Te vabljive sanje, ki jih je že skoro pozabil v tem vrvežu novih vtisov! Kaj je pomenila v tem trenutku neutemeljena prikazen Agrafene v njegovi fantaziji, kaj je pomenila nagla, zagonetna tesnoba, ki se ga )e polastila. Ali je bila morda to kaka slutnja? ...
Ko se je Andrej vrnil v družbo, ni mogel zmagati teh vtisov in je na videz z velikim zanimanjem občudoval iz monakovske-ga porcelana napravljene pastirje in pastirice, razstavljene na okraju ognjišča.
Lev, Ana in obe njeni svakinji so se na drugem koncu sobe zelo živahno pogovarjali, toda Aleksej je ostal pri ognju.
“Žalostni ste”, je rekel Andreju, “upam, da to ni posledica vtisov, ki jih je napravila na vas podoba.”
“Gotovo da ni”, je odvrnil Andrej, -“srečne osebe napravijo vendar le na nevoščljivca žalosten vtis.”
“Vi torej mislite, da je Katarina srečna?” je vprašal Aleksej s čudnim nasmehom.
“Kaj se more dvomiti o tem?” se je čudil Andrej.
“Morda si boste čez nekaj časa sami odgovorili na to vpraša nje”, je rekel namišljeni Alek-
CAROVNIK? — Giogio Venturi izgleda, kot bi uganjal čarovnije, v resnici pa je prižgal 'le ogenj za pripravo izbranih jedi za v laškem Rimu zborujoče hotelirje. i
sej in je zamahnil z roko. “Toda če niste žalostni zaradi podobe, zakaj pa ste sploh?”
“To, kar čutim, ni žalost”, je odgovoril Andrej sanjavo, “samo nekaj temu čutu podobnega— hrepenenje. Kdor se je narodil v velikem mestu, kdor se je privadil šumu in vrvenju javnega življenja, blišču in slavi dvorov in kraljev, težko to razume. Morda se mi boste smejali, ako vam povem, da v tem hipu, ko se me je polastila nostalgija, hrepenim po travnikih, gozdih in mirni samoti, kjer sem preživel svoja srečna detinska leta!”
“Oh, poznam ta občutek, sladek in bolesten obenem!” je zašepetal Aleksej. “Kako pogosto se spominjam tihega parka in starega gradu, v bližini Enetin-skega jezera, kamor me je nekoč oče kot otroka peljal na obisk k Lubeškemu škofu -—” Umolknil je naglo in se je trudil, napeljati pogovor na druge predmete. Imela sta, kakor se je videlo iz razgovora, mnogo skupne naklonjenosti, ta dva mlada človeka sta kmalu čutila veliko zaupanje drug k drugemu; govorila sta sedaj z zamolklim glasom in sta pozabila na ostalo družbo. Našla sta toliko zanimivih predmetov, našla sta toliko skupnih navorov drug pri drugem — prišla sta tudi na svoje ljubljene knjige. — Z nav-
V blag spomin
NA SEDMO OBLETNICO, ODKAR. JE UMRL NAŠ PREDRAGI SO PROG, OČE IN STARI OČE
Jerome J. Gržinčič
Zapustil nas je in odšel v večnost dne 21. januarja 1956
Sedem let je že minilo, odkar si nas zapustil Ti.
Kako samotno je življenje, ko Te več med nami ni.
Le križ nam sveti govori, da zopet snidemo se vsi, da vidjmo v raju večnem se nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
soproga MARY
OTROCI, VNUKI in. VNUKINJE Cleveland, O , 21. jan. 1963.
dušenjem je pripovedoval Aleksej o Voltaireju, zaupal Andreju, kako željno je “požiral” pisma gospe de Sevigne, kako ga veselijo memoari Brantomejevi, kako ga zanima Perefiksovo ‘življenje Henrika IV.’ in kako ravnokar študira “duh zakonov”.
Ko sta bila v naj lepšem razgovoru, se jima je približala Ana Nikitišna, ki ju ni ves čas spustila iz očesa.
“Ali je mogoče, Andrej”, je rekla, “da s^a postala z Aleksejem Iljičem v kratkem času tako dobra prijatelja, da nas, uboge ženske, žs popolnoma zanemarjata, kakor da ne bi bile niti tu? O, sedaj verjamem Levu, da nimate človeškega srca, ako vas naša krasota niti v najmanjšem
ne razgreje”, — se je hotela le šaliti, toda njene besede so v resnici zvenele kakor očitanje.
“Andrej, vi se baje še niste nikdar zaljubili?” je vprašala nato s smehom, kakor da ne bi verovala tega.
“Nisem se zaljubil”, je odgovoril vprašanec kratko in se je čudil, da ga ni vest grajala zaradi laži, ker je vendarle mislil, da ljubi Agrafeno, kar je navadna zmota mladeničev, ki menijo, da je vsako naravno občudovanje, ki ga izkazujejo mladi, krasni deklici, tudi že ljubezen.
“Tudi moje srce je ledeno”, se je oglasil s smehom Aleksej, — “povejte nama vendar, Ana Nikitišna, znamenja ljubezni, da bi se ob času, ko se je treba va-
rovati —”
“Ljubezen je propast brez dna, je rekla ta zamišljeno, “ki se morda konča v peklu; zato se vsakdo strese, ki je na njenem robu — in vendar se vržemo v njo z blaznim veseljem!” Pri teh besedah so počivale njene oči, iz katerih je vzplapolala rastoča strast, kakor vdušen plamen, na Andreju, širile so se kakor ona propast, o kateri je ravnokar govorila in so se pošastno svetile kakor oni pekel, katerega je o-menila. Andrej in Aleksej, ki sta z začudenjem poslušala Anin govor, sta se instinktivno obrnila od nje, njune oči so se srečale in oba sta se nehote stresla. Ani ni ušlo to — obledela je.
- • ; •	^' - ■ .' '' ■ • •	.. ■	.	.« V-.
1888
JVaznanilo in Zahvala
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in brat
Joseph Žnidaršič
Svoje dobre oči je zatisnil dne 18. decembra 1962.
Pogreb sc je vršil 21. decembra 1962 iz Behmovega pogreb, zavoda na domače pokopališče v Madison, Ohio.
Naš dragi pokojnik je bil rojen marca 1888 v Podcerkvi, fara Stari Trg pri Ložu na Notranjskem. V Ameriki je bival 37 let. Bil je član društva Napredni Farmer št. 14 SBZ in Woodmen of World št. 293.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu iskreno zahvalimo preč. g. duhovniku od fare Brezmadežnega Spočetja v Madison, Ohio, za molitve in za spremstvo na pokopališče.
Prisrčna HVala vsem, ki so položili ob krsto pokojnika tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali ljubezen in spoštovanje, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Posebna hvala prijaznim sosedom iz Madisona za prelep venec cvetje, kot tudi sosedom sina Edwarda na Harris Rd, Richmond Heights, Ohio.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za Ljubi oče, stari oče in brat, počivaj
svete maše, ki se bode darovale za mir in pokoj njegove duše.
Dalje se najlepše zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico pokropit in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli sožalje, kakor tudi vsem. ki so nam bili v dneh naše žalosti v pomoč in tolažbo.
Hvala Behmovemu pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in za vsestransko zadovoljive postrežbo.
v miru v ameriški zemlji, v zemlji Tvoje nove domovine! Odšel si v večnost in rešen si zemeljskih skrbi. Mi žalujemo za Teboj, se Te bomo vedno z ljubeznijo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se ne snidemo.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči ostali:
EDVi'ARD, JOSEPH, LEONARD, ALBERT, VNUKI in VNUKINJE.
DVA BRATA v Sloveniji in OSTALO SORODSTVO.
sinovi.
Madison, Ohio, 21. januarja 1963.

LE KOMU IGRA? ■— Louis “Satchmo” Armstrong, piha v svojo trobento sedeč ob .bregu Karibskega morja v ameriškem pomorskem oporišču Guantanamo na Kubi. Tja je šel zabavat ameriške vojake, ki pa so ga trenutno pustili samega.