M»«SIGLAS JNA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 65 KRANJ, torek, 27.8.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1SRE0IŠČU POZORNOSTI Malo cenjeni prvaki V soboto so $e na gorenjskem traktorskem tekmovanju pomerili mladi zadružniki, dekleta in poklicni traktoristi. Že prej so bila proizvod-no-delovna tekmovanja kovinarjev, mehanikov, šoferjev, gradbenikov, sekačev, poštnih delavcev ... Vsako tekmovanje ima svoje zmagovalce. Najboljši v športu so deležni številnih čestitk, visokih priznanj, sprejemov pri uglednih možeh, novinarske pozornosti. Prvaki proizvodnih tekmovanj so malo cenjeni. Ko se vrnejo na delovno mesto, so običajno pozabljeni. Le redki jim za uspeh stisnejo roko, le malokdo jih povpraša, kako je potekalo tekmovanje. Nevoščljivci, med katerimi so tudi nadrejeni, zbijajo na njihov račun šale, se celo norčujejo. Direktorji se pred drugimi hvalijo, kako dobre delavce imajo, a da bi prvake povabili v pisarno, jim čestitali za uspeh in jim stisnili v roke kuverto z nekaj tisočaki — to bi bilo že preveč. Prvaki, četudi so dokazali, da so najboljši na Gorenjskem ali celo v Sloveniji, večinoma zaslužijo prav toliko kot slabi, malomarni in leni delavci. V delovnih organizacijah ne znajo (ali nočejo) spodbuditi najuspešnejših s proizvodnih tekmovanj, da bi tudi »doma« delali tako hitro in dobro, kot so na tekmovanju. Korist bi imela oba — podjetje in delavec. Smo v času ko bi morali proizvodna tekmovanja prirejati vsak dan in v sleherni delovni organizaciji izbirati, kdo bo naredil več in bolje. Rezultati bi bili najboljše merilo za nagrajevanje po delu, o katerem sicer že vse predolgo le govorimo. C. Zaplotnik se ia je ie. ■e- Neodgovorno prilaščanje Sigov ca jPotiav *\ jgore. Koliko ur hoda, prelitih kapljic znoja in vztrajne volje je ! Bo uP°treDno> da ga planinec doseže! A na njem so vsi napori hi-\\v *a°ljeni, saj jih odtehtajo nepozabni razgledi v dolini, prijetna p tja s prijatelji in občutki zadovoljstva nad doseženim. ^Ut°1f^na naSrada za prehojeno pot na goro je za marsikoga tudi ^ttjj • ko prvič odtisne žig vrha v transverzalni dnevnik ali svojo ^na-11^.0 knjižico. Zato je razočaranje toliko večje, kadar v skrinjici j^vjšji točki gore ne najde žiga. \ §a^ planinci vse pogosteje tožijo, da je na tej ali oni gori izginil jel^ih ^ k°lj nezadovoljni kot obiskovalci postajajo upravljalci planin-■0 \ %[- ' ki jim povzroča neodgovorno prilaščanje žigov nepotrebne f^'^Vp1^ broške. Radovljiško planinsko društvo, na primer, je šele sre-d'^ih S^a opremilo vse vrhove okrog Pogačnikovega doma na Kriških (Pi^i 2 novimi žigi. Že po enem dnevu je zmanjkal žig na vrhu Rali^9 So *° P°čne in kaj ima od tega? Pravemu gorniku kaj takega go-%t0e Pade na um, saj ne zahaja v gore zaradi pečata na papirju. To VQi^°ri le podlež, ki mu gore niso mar in ga ne zanima niti prizade-je IS^0va^cev mu planinskih društev. Čeprav misli, da se je okori-opeharil sam sebe; odvzeti žig vrha, za katerega se v do-2menil nihče od poštenih planincev, mu bo odtisnil le pečat JU* i. 5 tu* lufr i p* staru* »t9 rši*1 tolP v )dat di! ;1# sili; p Ki- razširjanju neljubega početja z vrhov naših gora, ki našemu 5°ŽigStvu gotovo ni v ponos, lahko upamo, da naposled ne bo potreb-4 bori yzidati v skal°- Planinci so gotovo sami toliko trdni in odločni, ^ih i ločili nepoštene vsiljivce iz svojih vrst. Za take na vrhovih lepih gora gotovo ni prostora! S. Saje ega človeka Železarna je pokrovitelj hokejistov Jesenice — Delavski svet Železarne Jesenice je sklenil podpisati samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju, pravicah in obveznostih med Hokejskim klubom Jesenice in Železarno Jesenice. Podpis sporazuma pomeni, da bo Železarna pomagala jeseniškim hokejistom, 23 članom prvega moštva, tudi z nadomestilom za povprečni osebni dohodek zaposlenih, ki ga bodo hokejisti prejemali. Železarna je vedno izdatno pomagala hokejistom, ki so njeno ime ponosno nosili na dresih državnih prvakov in državnih reprezentantov. Brez sleherne materialne podpore pa ostaja letos dokaj oslabljeno moštvo Kranjske gore, ki že leta in leta zaman trka na vrata kranjskogorskega turističnega gospodarstva. Čeprav uspešno nosijo ime turističnega središča, se Kranjska gora zanje ne zmeni. D. S. Prašičja kuga — sejma ni Po več kot desetih letih se je v Sloveniji znova pojavila prašičja kuga, virusna bolezen, ki je razširjena po vsem svetu in s katero imajo težave na drugih območjih države. Kugo so odkrili na Dolenjskem, na prašičji farmi zasebnega rejca v bližini Šentjerneja. Zato, da bi se obvarovali pred novimi primeri bolezni, ki ljudem ni nevarna, temveč lahko ogrozi našo živinorejo, so strokovne službe takoj po izbruhu bolezni v novomeški občini ustrezno ukrepale. Prašičja kuga je tudi razlog, da do nadaljnjega v Cerkljah ne bo sejma. Več o nevarni živalski bolezni na 2. strani. ML4JJ OGLASI ML:27 960 ceita JlAf* OVHOTEHJ CREinfl V KRANJU 15M0 KOZMETIČNI SALON 5 TELESNO MASAŽO samer smo popestrili delovanje same OBIŠČITE NAS IN TMDI^MJ^TDRITE KAJ _ ZA VAŽE PCpifejg^TJE 'Homade m naročila $£jigJ|HW- 23 650 —vtibi vtis folečtiV fotela CRElIlfl Prijetna smuka pod Skuto — Na ledeniku pod Skuto kljub visokemu poletju smučajo. Ledenik nad Ledinami je še vedno dolg okrog 900 metrov. Vlečnica bo obratovala do 15. septembra. Kranjska planinska koča na Ledinah je vso sezono izredno dobro zasedena, kar je značilnost le redkih naših planinskih postojank. — Foto: F. Ekar škof ju Loka—V soboto, 31. avgusta,ob 10. uri dopoldne bodo v Škofji Loki odprli obnovljeno in dograjeno osnovno šolo v Šolski ulici. Denar za obnovo in dograditev učilnic so zbrali prebivalci škofjeloške občine s samoprispevkom. Nova šola ima 32 učilnic, 2 telovadnici, večnamenski prostor ter druge potrebne prostore za pouk nekaj čez 1000 otrok. Foto: F. Perdan mimmmmiGLAS 2. stran NOTRANJA POLITIKA TOREK, 27. AVGUSTAjjfpi V SPOMIN SLAVKO HAIN Bilo nam je težko, njegovim sodelavcem in iskrenim prijateljem, ko smo samo pomislili na njegovo težko bolezen, kije tako neusmiljeno napovedovala uro slovesa. Nismo verjeli, ker nismo hoteli verjeti. Slavko, tih in veder, nikdar vsiljiv, je bil vedno med nami. Bilje človek, kije vedno tu, ki ga vedno čutiš ob sebi, kajti njegova narava je bila dojemljiva za sleherno človeško stisko ali življenjski spodrsljaj. Nasvet, tolažba, spodbuda — vse je prihajalo spontano, človeško, humano. Vrlina, ki se je zavemo šele tedaj, ko jo mukoma iščemo in ne najdemo več. Bil je reprofotograf, z dušo in srcem vdan tiskani besedi. Ljubezen do knjige je podedoval po očetu, kije bil tudi grafičar. Njegova neutrudna delavnost, ki ni poznala delovnega utrinka, se je ob bogatih in dolgoletnih izkušnjah izkazovala v kvaliteti, ki smo jo vsi cenili. Vedno sprejemljiv za novo, za boljše je skoraj — tako se nam je zdelo — nezavedno bogatil časopis, kar smo pri njem sprejemali kot nekaj povsem samoumevnega. Če je bil tam, sklonjen nad delovno mizo, naš Slave, smo vedeli, da bo vse dobro in vse najboljše. Povsem in vedno smo mu zaupali. Rad je hodil v hribe, rad je bil vesel med veselimi in iskrenimi ljudmi. Naklonjen vsemu lepemu, prijaznemu, sprejemljiv za vse pošteno, je še kako znal vračati dobroto. Zvestoba njegovega prijateljstva, ki je bila dana njegovim bližnjim sodelavcem in znancem, je bila zvestoba v dobrem in slabem. Tako zelo malo je še ljudi, ki bi bili sposobni s sočlovekom čutiti tako, kot je čutil Slavko. Tako zelo malo je še ljudi, ki bi ob dolgem in napornem dnevu znali brez besed stisniti zobe,nikdar reči žal besede in vztrajati na delovnem mestu do poslednje minute. Kako zelo prazne so vse besede ob uri slovesa, kajti izgubili smo prijatelja. Slovo od Slavko tu se le boleče občuti, žalost stiska grlo, ostajajo nam dragoceni spomin na človeka, ki smo ga imeli radi. Sodelavci Glasa r Volitve 1986 »Kaj bi evidentirali, saj že vse veste« Prihodnjo pomlad bomo volili. Predvolilni postopki bi morali biti že v polnem teku, a se tako v krajevnih skupnostih kot tovarnah zatika, zamuja, zavlačuje. Izgovorov je sto in več, ustvarja se vzdušje, da so priprave na volitve in same volitve zapletene in težko razumljive. Nasprotno. Sistem volitev — demokratičen, da bolj ne bi mogel biti, saj ima sleherni državljan pravico biti kandidat — ni prav nič zapleten, če ga le hočemo uresničiti. Ko bi bili že pri minulih volitvah in pri seznamu možnih kandidatov dosledni in vestni, če ne bi stvari urejali poslednji hip, bi danes samo pregledali liste kandidatov in jih z računalniško obdelavo v nekaj minutah dopolnili. Tako pa smo, vsaj po krajevnih skupnostih, evidenčne liste izgubili ali založili in tako je treba vse začeti znova. Tisti, ki mislijo, da se o kandidatih odloča v ozkih koordinacijah, češ »kaj bi evidentirali, saj že vse veste«, se motijo. Sleherno delovno okolje, društvo ali organizacija lahko in mora predlagati kandidate — če pa jih ne, potem naj nikar ne pričakuje, da bodo lahko kjerkoli uveljavljali svoje pobude in interese. Pritoževati se in kritizirati je najlažje, nepošteno pa je udrihati po sistemu volitev, če zanj nočemo ničesar storiti. Predvolilni postopki so javni, če to le hočemo. Vendar pa bi bilo v tem trenutku prav, da bi v vsaki delovni, društveni ali krajevni sredini izkoristili prve priložnosti in na zborih delavcev ali krajanov seznanili ljudi z do zdaj evidentiranimi kandidati. Tudi za najvišje družbenopolitične funkcije, saj bi tako dali volitvam tisto širino in odmevnost, ki jo demokratične volitve morajo imeti. Zdajšnji evidentirani kandidati ne smejo obležati na popisnih listih in v predalih. Ze zdaj bomo lahko presodili, če smo predlagali najboljše in če nismo česa pozabili. Ne bomo se znašli v časovni stiski, takšni, ki so jo na minulih volitvah volilci najbolj zamerili in ki je povzročila vrsto spodrsljajev in napak. Samoupravni sistem bodo gradili ljudje. Če predvolilnih postopkov ne bomo omalovaževali, bomo skozi sito dobili tiste delegate, ki jim bomo lahko zaupali. Drugega sistema nimamo. Bolj demokratičnega tudi ne bi mogli imeti. D. Sedej Praznik v Gorjah Plitvi žepi gor ali dol, pošteni bi morali biti Tuji turisti, ki se te dni množično ustavljajo na naših mejnih pre'. hodih ali čakajo v dolgih vrstah pred črpalkami, prihajajo z dobrih ali slabimi vtisi in doživetji z našega modrega Jadrana. Tisti, ki so in bodo ostali najbolj vljudni, vam za vse na svetuj bodo potarnali ali se pritoževali nad krivicami, ki so jih doživeli- M' kateri pa vendarle ne morejo skriti nejevolje in tik pred prestopom meje gostincem, carinikom ali črpalkarjem tudi povedo kakšno brw' ko na naš turistični račun. Tako se ustvarja tudi slika, da smo kot izredno poceni turisti^ dežela »namazani z vsemi žavbami« in da ob sleherni priložnosti zW' mo za storitev ali blago dinar več. Verjetno bo kar držalo: popolno^ smo prepričani, da turisti pri nas živijo ceneje kot doma. Zato se ftflj. na vsakem ovinku zdi da mu moramo potegniti denar iz žepa, četifl na nedostojen , grd način — z goljufijo. Gorenjski črpalkarji, denimo, vedo povedati, da ni tako malo ^ jih gostov, ki po enomesečnem dopustu šele na poslednji črpalki z& jo, da imajo na bencinski turistični bon res za 10 odstotkov popust Štiri tedne so kupovali bencin, pa se črpalkarji ob morju niso nitiW^ nili, ko so jih terjali za liter več — popusta ni in konec. Zahodnone^ škemu gostu se je celo zgodilo, da je opazil, da delavec na črpM1?. sploh ni zavrtel številčnice na ničlo, vendar je terjal plačilo zneska,10 je bil znatno višji, kot je bila dejanska cena bencina. „ ,. Pravijo, da se za dve kepici sladoleda na ulici terja tudi tisoč <* narjev. Če pač nisi skrajno previden, te mimogrede opeharijo. Ni vredno omenjati, kakšen sloves smo si s takšnim ravnanj pridobili. Dejstvo, da smo najcenejša turistična dežela, tega nik^j ne opravičuje. Če sami ne znamo zvišati cen in kvalitete ter priva**1 evropskih petičnežev, potem nam tudi goljufija ne bo pomagala. D. Sedej Srečanje obveščevalcev Kokrškega odreda slu'1 Domicilni odbor Kokrškega odreda je na julijski seji sklenil, da se ob letošnji 40-letnici svobode in zmage nad* fašizmom organizira tovariško srečanje obveščevalk in obveščevalcev Kokrškega odreda. Pobuda za tako snidenje je prišla od še živečih članov obveščevalnih enot m Kokrškega odreda. .j Tako so se v soboto po dolgih v Dragi pri Begunjah zbrali °kv\J valci. V obujanju spominov na y a leta in na borbo proti okupator] j v pogovoru o današnjem živU J jim je minilo prvo tovariš«© i nje. Prašičja kuga Gorje — V krajevni skupnosti Gorje imajo svoj krajevni praznik 28. avgusta. Tudi letos bodo pripravili vrsto prireditev. V sredo, 28. avgusta, bodo položili cvetje k spomenikom padlih partizanov. V soboto, 31. avgusta, bodo ob 18.20 pred domačim gasilskim domom sprejeligo-ste iz pobratene krajevne skupnosti Center v Varaždinu. Ob 18.30 se bo začel na novem asfaltiranem igrišču promenadni koncert domače godbe na pihala. Ob 19.30 bo slovesna seja skupščine krajevne skupnosti, ki ji bodo prisostvovali gostje in drugi krajani. V priložnostnem kulturnem sporedu bodo nastopili domači moški pevski zbor, mladinska folklorna skupina iz Ribnega, recitatorji domače osnovne šole in godba. Nastopili bodo tudi harmonikarji na diato-nični harmoniki. Ne gre za tekmovanje, temveč za srečanje harmonikarjev, ki jih je v krajevni skupnosti Gorje precej. Zaželene so tudi narodne noše. Po kulturnem sporedu bo veselica s srečelovom, igral bo Gor-njesavski kvintet. V primeru slabega vremena bo prireditev v krajevnem domu TVD Partizan v Gorjah. V počastitev krajevnega praznika pa bodo septembra pripravili tudi nekaj športnih prireditev. Turnirja v odbojki se bodo udeležile ženske ekipe iz Ljubljane, Kranja, Golnika in Go-rij, v malem nogometu se bodo pomerile ekipe Zasipa, Podhoma in dve iz Gori j, v varpi ekipi z Blejske Dobrave in iz Gorij. Jože Ambrožič V Sloveniji smo 13. avgusta 1985 v občini Novo mesto ugotovili prvi primer te bolezni. To je nedvomno posledica nepoznavanja bolezni pri rejcih svinj ter nedoslednega izvajanja ukrepov za izkoreninjenje te bolezni v 35 mestih v vseh ostalih republikah, v katerih je bila bolezen ugotovljena že letos julija. Za prašičjo kugo zbole svinje vseh starosti in pasem, prenaša pa se neposredno s stikom bolnih živali z zdravimi (pripusti), posredno pa z mesom ter odpadki pri klanju bolnih živali, s pomijami, v katerih je meso bolnih živali, s človekom (sejmi, živinorejci, hlevarji), ki je v stiku z bolnimi živalmi, tudi psi, mačke, podgane, miši, vrabci, vrane in lisice so možni prenašalci; prav tako pa tudi prevozna sredstva (tovornjaki, traktorske prikolice)^s katerimi so prevažali bolne živali, ter predmeti in orodja z okuženih dvorišč (vreče za hrano), okužena krma in podobno. Povzročitelj te bolezni je zelo odporen virus. U zamrznjenem mesu živi do 1500 dni, v ohlajenem mesu do 30 dni, dobro prenaša tudi sušenje mesa in salamurijo, ki ga ne uniči. To so vzroki, zaradi katerih se bolezen zelo hitro razširi. Meso obolelih živali kmetje podarijo ali prodajo znancem v bližnjo ali daljno okolico, skupaj z mesnimi odpadki (pomije), bolnih živali pa so v novem okolju vir za razširjanje bolezni. Z mesom bolnih živali je tako možen prenos bolezni iz severne Amerike v Evropo ali iz Srbije v Slovenijo in podobno. Pogoste so tudi prodaje živih prašičev na sejmu ali prodaje še navidezno zdravega prašiča iz svinjaka, kjer nekateri prašiči že pogi-njajo za to boleznijo. Znaki bolezni se največkrat pojavijo v treh do šestih dneh, izjemno v 35 dneh od dneva okužbe. Ob pojavu prašičje kuge se posamezne obolele živali ne odzovejo na hrup pri pripravi in pokladanju hrane, leže ter samo za hip pridejo do korita in pojedo največ četrtino obroka. Če jih s silo dvignemo, da vstanejo, hodijo po konicah parkeljcev, zadnji del trupa zanaša zaradi pareze nog, zadnje noge so pogosto prekrižane, kasneje pa živali sploh ne vstanejo več. Koža na rilcu, udih in uhljih je za-žarjena, na koži trupa pa se pojavijo omejene krvavitve, najpogosteje na plečki in v zatilju. Po trebuhu se pojavijo hraste različnih velikosti, sledi odmrtje kože, tako da živali odpa- de rep ali tudi ušesa. Vse slu^nali rdeče in vnete; oči bolnih ziv gnojno vnete in zlepljene s i nim izcedkom. To je tudi ed najznačilnejših znakov te bole i se pojavi približno tretji dan b° 1 Opazi se tudi izcedek iz nosu-bolne živali je hripav, kasnej^ tretjem ali četrtem dnevu, Pa j j val le še slabo oglaša ali Patif|j( ] oglaša več. Bolne živali ~ hajo, večkrat pa se izmenično r vljata zaprtje in driska. Blato J ^ vo-zelenkasto, delno krvavo, f (\ ratura živali je 41,5 do 42 stopinj,,! več. Pogosto sledi pogin v sedfli k desetih dneh od dneva okužbe- ^ h Redke živali, ki prežive kug0:^ s( jo po telesu polno hrast, noge £1 v podvite, glava je v primerjavi j som nenaravno velika, v °^P.:^lf taka žival z urinom in iztrebki i velike količine virusa. Ker P vlja tudi gnoj s takih dvoriš nost okužbe, se gnoj in urin ^| po odstranitvi bolne živali iz^< 1 ne smeta prenašati oziroma bljati za gnojenje. Zaradi izredne kužnosti te ""j oziroma stalne nevarnosti za J nje v bližnjo in daljno okolico Pjjr je kuge ne zdravimo: bolne zi1 koj zakoljejo. Bolezen se za J zakonu; v načelu neškodljiv0 j^J jejo žarišča bolezni, od dosl g izvajanja je odvisno tudi širJI omejevanje bolezni. Izvajati J ^. ukrepe zaščite in izkoreninje rJ stranjevati je treba poginjen in zapreti dvorišče ali gospo.1?-ter poostriti nadzor nad g1, ljudi ter transportom živali-vsem pa se mora postriti nad ^ j brezvestnimi mešetarji, ki JB razmerah iščejo možnost za ^:e,y bolnih živali v oddaljene ^r.^li' pojavu prašičje kuge v katefi ^ čini pa bo nujno zaščitno c \m vseh svinj. Zaščita po ceplje $\ stopi nega odvisno od uporabe cepiva — v treh do dneh po cepljenju. Ko se ^/^jj bolezen na Gorenjskem D°^r t rejsko-veterinarski zavod za a , sko začel z zaščitnim ceplj*0 3®ISIS3^J©ISnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo avni urednik: Milan Bajželj Igovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: I^eopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cvet«) Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-2lebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, m Tone Guzelj - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1858 kot poltediiik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — SUvek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-61)3-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.250 din Da bolezen omejimo ali je potrebna zavest vseh rejc ^ v teh razmerah priporočan1^> rejcem svinj, naj kuhajo vs«4 ske odpadke, ki so name^rtjj. prehrano svinj. Samo od do A ga izvajanja vseh zaščitnih !L4 ki obvezujejo še posebno feJ ^KPv, je odvisno izkoreninjenje Človeku bolezen ni nevarnih se pri rejcu svinj pojavijo °^k4K podobni znaki bolezni, naj kliče najbližjega zdravnika ^\ norejsko-veterinarski zavofl |, renjsko, Iva Slavca 1. v^r^V Zaradi omejevanja in izk s, p nja prašičje kuge je seJejalj^i kljah na Gorenjskem do na° zaprt. Veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič 5*?. 27. AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (MMMIEHGLAS Nizki hektarski pridelki krompirja so Orodna sramota Z naložbami in znanjem do obilnejših pridelkov V Jugoslaviji pridelajo povprečno 9 ton krompirja na hektar, v Sloveniji od 12 do 14 ton, v Švici, denimo, 40 ton, na Vedskem 29. Prekašajo nas celo sosedje Albanci... Na Gorskem so pridelki resda obilnejši (od 15 do 18 ton), a Mjub temu še vedno krepko zaostajajo za poprečjem kme-tlJsko srednje razvitih evropskih držav. |3rani — Pregovor, da ima naj-krS neumen kmet najbolj debel ^elVPi!r' že dolg° ne velja več. Pri-od \ kromPirja so precej odvisni ^ jezljivosti »matere narave« ^j?. čedalje močnejši, postajajo gan znanJa' strokovnosti, vla- Center kot °Peracijska soba ' V centru bodo laboratorij pomožni prostori in 360 kvadratnih metrov velik rJstlinjak, pokrit s tako go-mrežo, da skoznjo ne "pdo mogle uši, raznašalke brusov. V njem bo veljal Podoben režim kot v ope-ra<%ki sobi. Krompir je l^mreč občutljiva rastlina ves trud bi bil zaman, če S v»nj zanesli okužbo ali ^odljivce. Imel bo svoj iz-. električne energije (za P^mer izpada iz omrežja), jj^dilne naprave, ki bodo JjJ v najhujši vročini zdrževale stalno tempera-v rastlinjaku, zagoto-Jl^no neoporečno vodo. **fed začetkom »obratova-3** ga bodo odprli za obi-V t alce» potem bodo lah-o?{ n? VanJ Vst°Pali le zaposle- ___________ m i.G; se začenja pri semenu. Brez ga semena ni visol pridelkov. Medtem ko e-;Aek+ *ne§a semena ni visokih 0$ . imetje že spoznali, da je treba 0 leto zamenjati seme pšenice in koruze, pri krompirju večina vztraja po starem. Statistični podatki kažejo žalostno podobo: kmetje v Sloveniji posadijo vsako leto le tri odstotke potrjenega semena, Švicarji, na prinier, kar tričetrt, Avstrijci 80 do 90 odstotkov, Romuni 70, Belgijci 80. V kranjski občini so pred dvema letoma kot prvi v Sloveniji sprejeli odlok o obvezni menjavi in saditvi semena predpisane kakovosti. Z namenom, da bi dosegli več strokovnosti pri pridelovanju krompirja, zavarovali zdrave krompirjeve nasade, ki so le še otoki sredi okuženih, ter zagotovili višje hektarske pridelke. Kmetje, ki spoštujejo odlok (in pravila sodobnega pridelovanja), dosegajo visoke hektarske pridelke — 30 ton in še več. Četudi bi vsi kmetje v Sloveniji hoteli zamenjati seme vsako leto, tega ne bi mogli, ker ni zadosti semenskega krompirja. V minulih letih so ga v naši republiki pridelali po 6000 ton ali petkrat manj, kot bi ga potrebovali za posaditev 32 tisoč hektarjev krompirišč.. V kmetijskih zadrugah in kombinatih kot tudi v odgovornih republiških organih si prizadevajo, da bi ga že letos pridelali 10 tisoč (to jim ne bo uspelo), leta 1990 13 tisoč ton in leta 2000 blizu 30 tisoč ton. V GKZ razmišljajo o novem skladišču Razmere v semenarstvu se le izboljšujejo, obeti so boljši kot kdaj-koli prej. V zadrugah namenjajo pridelovanju semenskega krompirja več pozornosti: v Gorenjski kmetijski zadrugi (GKZ), ki je med največjimi pridelovalci jedilnega krompirja v Sloveniji, so lani »se-menarili« na 35 hektarih, letos že na 60. Načrtujejo, da bi v naslednjih letih semenskemu krompirju namenili še več njiv, tako da bi sča- soma zadostili lastnim potrebam in ob tem še ustvarili presežke za prodajo. Kmetijski strokovnjaki in kmetje, ki se ukvarjajo s pridelovanjem semenskega krompirja, dobro vedo, da je kakovost semena odvisna od skladiščenja. V Sloveniji sta trenutno le dve skladišči za semenski . krompir: v Ivančni gorici (KZ Stična) in v Šenčurju (KZK Gorenjske). O gradnji novih tovrstnih prostorov razmišljajo zdaj tudi drugod v Sloveniji. V Gorenjski kmetijski zadrugi že pripravljajo načrt za izgradnjo skladišča v Šenčurju, v bližini skladišča za jedilni krompir; v njem naj bi bilo prostora za 1500 ton semena. Z gradnjo naj bi začeli naslednje leto in bi po zdajšnjih cenah veljala 90 milijonov dinarjev. Denar naj bi poleg zadruge prispevali še poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine, domžalski Helios in drugi večji kupci njihovega krompirja, pričakujejo pa tudi pomoč intervencijskega sklada in kmetijske živilske razvojne skupnosti. V KŽK Gorenjske začeli z gradnjo »centra« Vsi načrti o večji pridelavi semenskega krompirja se bodo izjalovili, če ne bo zadosti osnovnega semena. V Sloveniji je na tem področju uveljavljena delitev dela: Kmetijski inštitut Slovenije »vzgaja« domače sorte, Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske tuje. Na leto zagotovita približno 300 ton osnovnega semena, približno toliko ga je treba še uvoziti. V obeh selekcijskih centrih, v inštitutovem v Mostah pri Komendi in v KŽK-je-vem, so se odločili za posodobitev in povečanje zmogljivosti. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske je začel prvega avgusta graditi nov center za razmnoževanje krompirja v bližini skladišča semenskega krompirja v Šenčurju. V njem bodo pridelovali »brezvirusni sadilni material« po novi metodi — v nadzorovanih pogojih, brez zunanjih vplivov. Na leto bodo pridelali 360 ton elitnega semena — za lastne potrebe in za ostale naročnike iz Slovenije in Jugoslavije. »Na Gorenjskem so se razmere za pridelovanje semenskega krompirja zaradi velike okuženosti nasadov jedilnega krompirja v zadnjih letih in desetletjih precej poslabšale,« poudarja priznani strokovnjak dr. Miloš Kus. »Če bomo hoteli v prihodosti zagotoviti zadosti semenskega krompirja in dvigniti nizke hektarske pridelke na evropsko raven, potem je vsekako zadnji čas, da smo se odločili za takšno naložbo. Čas pridelovanja osnovnega semena se bo skrajšala za polovico, krompir bo izpostavljen zunanjim vplivom (škodljivcem, okužbam) le dve leti, medtem ko je pri zdajšnjem načinu množenja trikrat dlje.« Center bo veljal 440 milijonov dinarjev. Sozd Mercator-KIT bo zagotovil 65 milijonov. Zveza hranilno kreditnih služb 40 milijonov, kranjski intervencijski sklad 16, KŽK Gorejske 6 milijonov, poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnino 10 milijonov, nekaj bo prispevala tudi JLA. Ljubljanska ban-ka-temeljna banka Gorenjske bo dala 266 milijonov posojila, od tega ga je polovico z vsemi obveznostmi prevzela Semenarna in 60 milijonov Helios iz Domžal. Če bodo dela potekala brez zapletov, bo center nared naslednje leto. C. Zaplotnik ne bo uresničen I J^kup pšenice na Gorenjskem še traja, je že zdaj znano, ,L.renJske zadruge zaradi slabše letine in spričo stranpoti, e\V p^en^no zrnJe> ne bodo izpolnile obveznosti. Visita ♦ direktor Gorenjske ce.4\lu zadruge: k^CVetina KmetJe' ki so Pše-e ^Ah> *a*x- sno in zadostno pognoji-'neVSV -U Pred škodljivci in bo- skr t° ^° Pridela na hektaru *P in več> Poprečje pa je ^A>av~;krornno - 3,5 tone. S sa h *** sporazumom smo se \* Jv s ki^ a. J° bomo Žitu oddali tisoč 'P\em £ d Sm° sklenili pogodbe za k lej pa smo j0 odkuPUi 587 ^VV'^o0 Sm° podpisovali spora-te ^j^Pozarjali, da bomo obvez-wWuth£ le v Primeru obime leti- 01 '.-ft *0q t So. se,žal, tudi uresničile, lidftiv' N • ^° Domo verjetno še od-^ «5X6 Q3,Več J° pričakujemo od \S ž^!°ge, ki je doslej zbrala le VW|ka' domala 40 ton manj od % j^n količin in 240 ton manj, njena obveznost po samo- upravnem sporazumu. Zadružna zveza Slovenije je že pripravila predlog za naslednje leto: naša zadruga naj bi odkupila 1250 ton. Mislim, da gre ponovno za nestvarno načrtovanje in da teh količin kljub obilni letini in prepričevanje kmetov ne bomo dosegli. Devetsto ton je meja, prek katere ob sedanjih odkupnih pogojih ne bomo prešli. Večina kmetov seje pšenico le zaradi kolobarjenja ali peke domačega kruha, ne pa zato, da bi prodajala presežke. Boljši zaslužek je namreč pri krompirju ali kateri drugi poljščini. Kmetov ne moremo prisiliti, da bi oddali več pšenice, če jim le-ta ne prinaša gospodarske koristi; večji odkup bomo skušali doseči le pri kmetih, ki imajo v zakupu družbeno zemljo.« Janez Stanonik, vodja združene enote Trata v kmetijski zadrugi Manj mesa in več mleka V prvem polletju so v škofjeloški občini odkupili manj govedi kot so planirali — Manjša prireja zaradi predragih krmil v primerjavi s cenami živine — Mleka so odkupili več, prav tako tudi prašičev. Škofja Loka: »Pšenica je letos prehitro dozorela in to se pozna tudi pri hektarskih pridelkih, ki se sučejo okrog 2200 kilogramov. Žitu bi jo morali oddati 60 ton, medtem ko smo jo do sedaj odkupili le 30 ton. Nekaj jo bomo še dobili; kmetje, ki niso želi s kombajnom, so jo namreč šele zmlatili. Vsi so se odločili za zamenjavo s koruzo. Če tudi te ugodnosti ne bi bilo, bi bil odkup še precej slabši.« Marjana Nadižar, pospeševalka za jeseniško občino v KŽK-jevem toku Kooperacija Radovljica: »Na Prezrenjah, na Blejski Dobravi, v Vrbi in okolici je pšenica dobro obrodila. Tamkajšnji kmetje so jo pridelali po štiri tone na hektar. Po sporazumu smo sprejeli obveznost 50 ton, doslej smo jo odkupili 62. Naj več,sedem ton in pol, jo je oddal Jože Be-šter iz Rovt nad Podnartom. Najboljše hektarske pridelke sta dali baran-ka in novosadka rana; poprečne pridelke pa so dosegli tudi kmetje, ki so posejali zlato dolino ali superzlato.« C. Zaplotnik Škofja Loka — Letos naj bi v škofjeloški občini odkupili 1676 ton govedi. V prvem polletju so plan izpolnili 44-odstotno. V Kmetijski zadrugi v Škof j i Loki so odkupili 612 ton govedi in izpolnili 46 odstotkov letnega plana, v Kmetijski gozdarski zadrugi Mercator Sora Žiri 65 ton in izpolnili 36 odstotkov plana in na KŽK-jevem tozdu Kmetijsko posestvo 64 ton in dosegli 43 odstotkov plana. Manjši odkup od planiranega je posledica neurejenih cenovnih razmerjih v živinoreji, saj so krmila in gnojila veliko predraga glede na cene živine. Manjša intenzivnost reje povzročajo tudi visoke obresti za investicijske kredite, ki so močno zavrli vlaganja v posodabljanje kmetijske proizvodnje. Nekaj manjši odkup pa je bil junija tudi zaradi napovedanih podražitev živine. Prav zaradi manj intenzivne reje je bil veliko manjši odkup plemenskih telic. Namesto 100 so jih odkupili le 23, ker druge niso bile pravočasno dopitane do primerne teže. Boljši rezultati pa so bili doseženi pri odkupu mleka in prašičev. Do konca junija so pri škofjeloški kmetijski zadrugi odkupili 2,77 milijona litrov mleka, kar je 51 odstotkov letnega plana. V žirovski zadrugi pa 135.000 litrov ali 57 odstotkov letnega plana. Prašičev pa so pri škofjeloški zadrugi odkupili 11 ton in dosegli že 61 odstotkov letnega plana. Lanska setev in letošnja žetev pšenice sta potekali po programu, ki je bil sprejet v okviru republike. Pri odkupu pa so težave. Še vedno kmetje pšenico lahko zamenjajo za koruzo in sicer dobijo za kilogram pšenice kilogram koruze. Vendar pa se kmetje za takšno zamenjavo vse manj zanimajo. Iz preteklih let imajo namreč zelo slabe izkušnje. Koruza, ki so jo dobili za pšenico, je bila pogosto slabe kakovosti, plesniva in neprimerna za pitanje govedi in prašičev. Še večja je bojazen letos, ker je znano, da je v silosih pb Jugoslaviji nekaj milijonov ton plesnive koruze. Prav zato se kmetje vse bolj odločajo za domače krmne rastline in za rejo na podlagi domače krme. To seveda zmanjšuje intenzivnost in podaljšuje rejo, posledica pa je manjši odkup. Manjša intenzivnost proizvodnje, predvsem pa slabe razmere v živinoreji, sta vzroka, da kmetijstvo ne bo ustvarilo dovolj denarja za predvidene naložbe. Realno bodo tudi naložbe v zasebnem kmetijstvu manjše od lanskih. Med večjimi investicijami velja omeniti nadaljevanje komasacije v Gorenji vasi. Kmetijska zadruga Škof j d. Loka pa planira hidromelioracijo na gorenjevaškem polju, kjer bi z osušitvijo lahko pridelali več hrane kot doslej. Urejanje planinskih pašnikov poteka tako, kot so planirali. L. Bogataj Več naredili v Tržiču in Kranju, manj na Jesenicah in v Škof ji Loki V sedmih mesecih letos je gorenjsko gospodarstvo povečalo proizvodnjo za 2,2 odstotka — Najbolj se je povečala proizvodnja električnih strojev in aparatov — Upadla pa je proizvodnja lesnih izdelkov — Izvoz je znašal 32,53 milijarde dinarjev, uvoz pa 26,32 milijarde dinarjev — Devet desetin uvoza je še vedno repromaterial, opreme je le 9 odstotkov Po podatkih Zavoda za statistiko Slovenije je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 2,2 odstotka. Julija pa je bila v primerjavi z lanskim julijem večja za 1,3 odstotka. V Sloveniji je bila letos proizvodnja večja za 1,4 in v Jugoslaviji za 2,7 odstotka. Med občinami pa so velike razlike. Najbolj so proizvodnjo povečali v Tržiču in sicer za 14,2 odstotka. Tudi v kranjski občini je porast občuten in sicer je bilo letos narejenih za 5,7 odstotka več izdelkov kot lani do konca julija. V radovljiški občini je bila proizvodnja za 0,4 odstotka večja kot lani, v jeseniški in škofjeloški pa manjša. Na Jesenicah so naredili za 2,4 odstotka manj, v Škof ji Loki pa kar za 7 odstotkov manj; kot lani. Najbolj se je povečala proizvodnja električnih strojev in aparatov — za 8,3 odstotka. Predelava kavčuka je bila za 4,3 odstotka večja, proizvodnja tekstilne preje in tkanin pa za 5,2 odstotka. V živilski indu-. striji so naredili za 3,1 odstotka več in kovinsko predelovalni za 2,6 odstotka več. Skoraj enaka kot lani pa je bila proizvodnja v konfekciji in obutveni industriji. V črni metalurgiji je bila letos proizvodnja za 2 odstotka manjša, kar se najbolj pozna na Jesenicah, predelava kemičnih izdelkov je bila manjša za 5 odstotkov in proizvodnja končnih lesnih izdelkov za 16 odstotkov, kar ima velik vpliv na obseg proizvodnje v Škofji Loki, kjer je lesna industrija najmočneje zastopana. Narodna banka pa je posredovala podatke o izvozu v prvih sedmih mesecih. (Vrednost dolarja je 185,70 dinarjev). Gorenjsko gospodarstvo je v tem času izvozilo za 32,53 milijarde dinarjev blaga, od tega na konvertibilno področje za 21,06 milijarde dinarjev in na klirinško za 12,47 milijarde dinarjev blaga. Na tržiščih s trdo valuto so torej zaslužili 62,4 odstotka izkupička. Na Jesenicah so na zahodnih trgih zaslužili 1,7 milijarde dinarjev in na kliringu 854 milijonov dinarjev. V Kranju so na zahodu iztržili 10,6 milijarde din in na vzhodu 6 milijard dinarjev. V Radovljici znaša izkupiček iz konvertibilnega trga 2,6 milijarde in iz klirinškega 777 milijonov dinarjev. V Škofji Loki so na zahod izvozili za 3,6 milijarde din in za vzhod za 2,2 milijarde dinarjev in v Tržiču za zahod za 1,3 milijarde dinarjev in na vzhod za 2,5 milijarde dinarjev. Hkrati je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 26,32 milijarde dinarjev blaga, od tega s konvertibilnega področja za 20,4 milijarde in iz vzhoda za 5,8 milijarde dinarjev. Kar 90 odstotkov uvoza predstavlja reprodukcijski material, za opremo pa so dali le 2,4 milijarde dinarjev ali 9 odstotkov. Blaga za široko potrošnjo pa je bilo uvoženega za 290 milijonov dinarjev. Pokritje uzvoza z izvozom je tako 124-odstotno, kar je veliko bolje kot v Sloveniji, kjer je 104-odstotno in v Jugoslaviji, kjer je komaj 85-odstotno. Nekoliko drugačna pa je slika pokrivanja na konvertibilnem področju. Tu je na Gorenjskem pokritje 98-odstotno, v Sloveniji pa 112-odstotno in v Jugoslaviji 83-odstotno, Primanjkljaj izvoza v primerjavi z uvozom na konvertibilnem področju imajo na Jesenicah in sicer je pokritje komaj 64-odstotno in v Tržiču, kjer je 93-odstotno. Na Jesenicah imajo primanjkljaj tudi na klirinškem trgu — na vzhod izvozijo le 69 odstotkov uvožene vrednosti. L. Bogataj IZŠLA JE KASETA ZLATA HARMONIKA z najboljšimi posnetki tekmovanja harmonikarjev na diatoničnih harmonikah (frajtonaric) na Lju-bečni pri Celju. Kupite jo lahko v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje ali naročite po povzetju na naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, Celje GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 27. AVGUSTA Srebrni jubilej ansambla Mihe Dovžana »Se v Naklem vsak teden dobemo, pr' Tinetu smo doma, s petjem se veselemo ...« Tako poje Dovžanova pesem, ki opeva sodelovanje Ansambla Mihe Dovžana z vokalnim kvintetom Gorenjci iz Naklega pri Kranju. Ob koncu preteklega leta sta praznovala visok jubilej, 25-letnico — Ansambel Mihe Dovžana in 20-letnieo vokalni kvintet Gorenjci. Ob instrumentalnem triu je vsa leta nastopal vokalni kvintet Gorenjci, z njimi pa tudi ena izmed pevk; v začetku Ivanka Kraševec, kasneje Jelka Cvete-žar, sedaj pa Meta Malus. Značilni zven glasbenega sestava so citre z ubranim, domačim petjem. V 25 letih je Ansambel Mihe Dovžana posnel 32 velikih in 14 malih plošč pa prav toliko kaset. Redno nastopa v oddajah Radia Ljubljana, snema televizijske oddaje, gostuje na koncertih, med ljubitelji domačih polk in valčkov, znan je tudi med našimi izseljenci po svetu, kamor ga je že večkrat zanesla pot. O začetkih je Miha Dovžan, vodja ansambla, spregovoril takole: »Leta 1958 sem sam prvič nastopil v radijski oddaji Pokaži kaj znaš. Igral sem na citre. Leto dni kasneje sva z bratom Ivetom, ki igra kitaro, ustanovila ansambel. Zelo rad sem poslušal štiriglasno petje, saj petje sodi k ci-tram — to so ugotovili že naši pradedje, ki so se ob večerih zbirali ob cifrah in peli. Prvi nastopi so bili leta 1959 s pevci — brati Pleško iz Škofje Loke in štiri leta kasneje z vokalnim kvintetom Gorenjci, s katerimi še danes sodelujemo. V teh letih je ansambel doživel spremembe, radi se spominjamo članov Boruta Kraigherja, Boris Vedeta, humorista Rada Ferlana, harmonikarja Jožeta Bur-nika. Citre so ljudski instrument, ki prebujajo v človeku občutke veselja, otožnosti, sreče, hrepenenja. Bile so v družini, zato sem jih pričel igrati že kot otrok. Ansamblu s citrami brez popularne harmonike so se mnogi čudili, saj je bila takrat to prva takšna zasedba. Naš ansambel ni komercialen, ima pa zvest krog poslušalcev. Želel sem, da citre ostanejo med ljudmi, zato sem posnel z navadnimi citrami na resonančni mizi v zadnjem času veliko slovenskih narodnih pesmi, ki žal tako hitro tonejo v pozabo. Tudi pri teh skladbah mi je z aranžmaji veliko pripomogel Vilko Ovsenik.« Ansamblu Mihe Dovžana namreč že 25 let strokovno pomaga Vilko Ovsenik, ki je kot producent pripomogel, da je vsak posnetek dobil želeno kvaliteto. Napisal pa je tudi nekaj skladb za citre. »Skladbe komponiram sam, nekaj uspešnic je zložil brat Ive, pri ansamblu sodelujejo tudi nekateri drugi avtorji. Včasih, ko je posebno razpoloženje, se utrne motiv, v človeku zaigra melodija, ki je lahko dokončna, ali pa jo je potrebno, kasneje še malo obdelati. Besedila je pisala Ansambel Mihe Dovžana je pred kratkim izdal novo veliko ploščo »Pri naši mami«. Svetlana Makarovič, tudi Lev Svetek je včasih kaj lepega napisal, zadnje čase pa nam besedila pišeta Ivan Si-vec in Marjan Stare. Z besedili smo imeli srečno roko in za približno 300 skladb smo pridobili res kvalitetne avtorje,« nadaljuje Miha Dovžan. Glasbo citer zelo radi uporabljajo različni komponisti v dramah in filmih. Tako je Miha Dovžan posnel glasbo za televizijske drame Jeper-ški učitelj, Razvalina življenja in za filme Vlak proti jugu, Moja draga Iza, Potuhnjeni odmevi in seveda za Cvetje v jeseni. Vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega je praznoval 20-letnico plodnega pevskega delovanja. Organizator kvineta Mirko Poličar je o priljubljenem in uspešnem glasbenem sestavu dejal: »Vokalni kvintet je bil ustanovljen leta 1964 predvsem zaradi veselja do lepega petja. Ustanovitelj in začetni mentor je bil pokojni skladatelj in zborovodja Danilo Bučar. Do nedavnega smo kvintet Gorenjci sestavljali: Janko Poličar (1. bas), Mirko Poličar (1. tenor); Janez Šter (2. tenor), Stane Novak (2. bas) in Tine Zelnik (2. bas). Prvi basist Janko Poličar je maja lani tragično preminil, -zato ga je nadomestil Franci Ša-rabon iz Tržiča. Naša naloga je peti slovenske narodne pesmi, šele nato sledi nadgradnja v umetni pesmi. Javnost nas je sprejela, pesmi sta v svoj repertoar uvrstila radio in televizija. V javnih četrtkovih večerih nas je spoznal Miha Dovžan in skupaj smo pričeli študirati narodnoza-' bavno glasbo. Veliko truda je bilo potrebno vložiti in se marsičemu odreči, da je bila dosežena današnja kvaliteta petja. V sodelovanju z Ansamblom Mihe Dovžana smo ponesli slovensko pesem med slovenske izseljence v Italijo, Avstrijo, na Švedsko, v Zahodno Nemčijo in Bolgarijo. Bili smo tudi gostje tovariša Tita. Ob 15-letnici delovanja, leta 1979, je RTV Ljubljana izdala samostojno ploščo in kaseto narodnih in umetnih pesmi Zabučale gore, za 15-let-no pevsko delovanje pa smo člani prejeli srebrne Gallusove značke od Republiške zveze kulturnih organizacij Slovenije; kvintet je dosegel pri strokovnem ocenjevanju RTV Ljubljana Amaterski zbori pred mikrofonom v letih 1977, 1978 in 1979 prvo mesto. Letos spomladi bomo posneli drugo samostojno ploščo narodnih in umetnih pesmi v spomin na preminulega Janka Poličarja, prvega baritonista,« je dejal Mirko Poličar in nadaljeval, da je cilj članov kvinteta širiti slovensko pevsko kulturo, jo posredovati ljudem in pokazati vsem, da je slovenska pesem res lepa in da jo lahko zapojejo za slehernega poslušalca. »Kvintetu daje toplo zavetje naš glasbeni vodja Tine Zelnik. Smo kot pevska družina in kar se zmenimo, je za vse obveznost. Zaradi petja v kvintetu so prikrajšane naše družine, kar se z razumeva-- njem "urejuje. Ljubezen do glasbe nas bo še naprej spodbujala pri na-daljnem delu. Glasba je človeku nujno potrebna, vsakemu je duhovna hrana in je kulturna dediščina naroda,« je zaključil Mirko Poličar. Petindvajset let Ansambla Mihe Dovžana oziroma dvajset let vokalnega kvinteta Gorenjci je spoštljiva doba. Za Dovžane lahko rečemo, da je njihova kvaliteta z leti rasla in se bogatila. Nihče ni profesionalni glasbenik ali pevec, vse opravljajo poleg službe. Že iz tega se vidi, da je v njihovi glasbi dosti veselja, polni so ljubezni do lepe pesmi. Se naprej veliko glasbenih uspehov! Drago Papler Pometajmo pred svojim pragom Sprehod po Kranju Sava Commeree ima svoje skladišče na neprijetnem kraju — na Savski cesti 18. Bližnji stanovalci imajo tu postavljene lesene barake. Najprej so bile namenjene kot garaže za osebna vozila, danes pa je drugače. Vse polno je stvari, ki bi sodile na odpad — od starega kavča, naslonjenega na bližnje drevo, do zarjavele avtomobilske pločevine na strehi ene od barak. Družbo pa dela še star vagon, namenjen delavcem na terenu. Tekst: T. Bilbija Foto: F. Perdan Pravnik svetuje ADAPTACIJA HIŠE T. Z. iz Tržiča Ste upokojenec s srednje veliko pokojnino. Živite v svoji hiši v centru mesta ter jo želite adaptirati vsaj toliko, da zaustavite razpad hiše. Ker imate nekaj prihrankov, vendar premalo za celotno adaptacijo, bi želeli vedeti, kje bi dobili še nekaj kredita, da bi adaptacijo izvedli do konca. Poleg tega vas zanima, kakšni papirji so potrebni za izvedbo adaptacije. Odgovor: Ker v pismu niste napisali polnega naslova, vam glede dovoljenj za adaptacijo ne moremo že sedaj odgovoriti, ali spada vaša hiša v območje kulturnega in zgodovinskega spomenika ali ne. Občina Tržič je namreč v Ur. vestniku Gorenjske št. 7/85 objavila Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra v Tržiču za kulturni in zgodovinski spomenik, ki obsega ožje in širše območje mesta Tržiča. Zato vam svetujemo, da se glede dovoljenj oglasite na Kulturni skupnosti občine Tržič. V zvezi s krediti pa na LB, podružnica Tržič. PRAVICE V ČASU BREZPOSELNOSTI P. Š. iz Cerkelj Zaposleni ste bili 10 let. Potem ste delovno organizacijo zaradi slabih odnosov zapustili. Sedaj ste brezposelni, niste zavarovani in ne prejemate nikakršnega denarnega nadomestila. To se vam ne zdi prav in nas sprašujete, pod kakšnimi pogoji ste upravičeni do nadomestila in zavarovanja. Odgovor: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa, da imajo brezposelne osebe pod določenimi pogoji pravico do denarnega nadomestila, pravico do denarne pomoči, pravico do zdravstvenega varstva in pravico do priprave za zaposlitev. Pravice do denarnega nadomestila pa med drugim ne morejo uveljaviti osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi ali volji, razen iz zdravstvenih razlogov, zaposlitve zakonca v drugem kraju ali sklenitev zakonske zveze v drugem kraju. Menimo tudi, da niste upravičeni do denarne pomoči, ker ste-prekinili delovno razmerje po lastni želji. Glede uveljavljanja posameznih pravic pa vam predlagamo, da se obrnete na skupnost za zaposlovanje v občini, kjer boste ugotovili tudi možnost za zaposlitev. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJA! V KRANJ 31. zapis OBISK ANE IN OTROK Levstik ju je na Dunaju menda iskal že v začetku 1. 1871, a ni imel pravega naslova. Vedel je le, da živi Ana Jelov-škova v neki dunajski hiralnici (Invali-denhaus). Ernestina r čez nekaj let Levstiku sama pisala in ga vprašala, kako je z nekim denarjem. Hudo ji je bilo, razmere so jo silile, a vendar ostaja ob zaključku pisma prešernovsko ponosna. »Istočasno vam zagotavljam, da ne bom nikogar več nadlegovala, če se je denar porabil v boljši namen. Če bi hoteli, moja mati in jaz, kovati kapital iz dejstva, da je bil moj oče dr. Prešeren, ne bi zapustila s 13 leti domovine in si iskala kruha v tujini. In če bi omenjeni denar res dobila, bi bil to v štiriindvajsetih letih, odkar je umrl moj oče, prvi dejanski dokaz, da njegovi prijatelji in častilci tudi njegovih otrok, ki jih pred svojo smrtjo priznal, niso pozabili! Kajti, če so bili ljudje, ki so skušali takrat, ko je živel še moj brat, materi olajšati njeno nelahko nalogo, da je vzgojila dva otroka in da ta vendarle nista vlačila po blatu prostaščine spomina svojega očeta, to niso bili osebni prijatelji mojega očeta niti njegovi častilci, temveč njegovi najodločnejši nasprotniki, duhovniki in nemško misleči varuh gospodar dr. Rudolf, ki je storil več kot je bila njegova dolžnost.« Proti koncu leta 1874, za pesnikov rojstni dan, je jurist Karel Slane, poznejši novomeški odvetnik in publicist, kot takratni predsednik visokošolskega društva Slovenija, organiziral Prešernovo slavnost na Dunaju v korist Ane in Ernestine Jelovškove. Kar precejšen znesek, 225 goldinarjev in 30 krajcarjev, je olajšal zadnje leto Aninega življenja. Umrla je 18. decembra 1875, stara komaj 52 let. Po materini smrti je Ernestina huje zbolela in morala je v bolnišnico. Ko je okrevala, se je na pobudo strica, Martina Jelovška(leta 1877 za stalno vrnila v domovino. V Ljubljani se je seznanila z raznimi literati, ki so jo spodbujali k pisanju spominov na očeta. Res je napisala knjigo, ki je danes dragocen vir podatkov o pesnikovem življenju. Ernestina si je tudi sama služila kruh s svojimi spretnimi in marljivimi 5 Ne toa naj rokami; bila je šivilja za belo F£ stvj Ljubljanske »narodne dame« so ua-le, da je imela vedno dovolj del^ $i .* končno je morala le v mestno " co. ter Tik pred smrtjo je popolnofl^ pela. Zapuščena je umrla v 3.let% svetovne vojne, prav na obletu1^ P šernovega rojstva, 3. decemb^'< naj< dočakala je 74 let življenja, voW* turc nov, brez cvetja sreče. . . . Tem bolj grenko je bilo, če J^',Vsa- za pripoved Prešernovih soroi cajc *aci svei stre Katre in nečakinje ^^paci Vovk, o njeni materi: ».Tista, ^aJ rekli, je v Kranj prišla, ko je b" a sp0^ za vodenico bolan in zelo slab- \^ nam je rekel, o, ta mi dela sivo s. ^ Dohtar ne bi tako zgodaj umr!'u f1 Hen bilo te ženske - saj nikoli ni D J ^ vesel!« In še nerazumne besede ^ ^ Zadnikarjeve, hčerke tfubljjj* '° gostilničarja VVohlgemutha: ,K:eyS^ Prešeren prepričal, da je s to z^ft^ Ano, zašel - kar nam ni bilo n0j*ed - je pa pil. Pil je že v Ljublja^G) preveč. S tistim je lajšal svoje ^jei nje. Ana Jelovškova je bila vzr° <% njegove nesreče.« w|S^a Ernestini je bilo gotovo v u^Heg je brala, kar je lepo napisal Fra11 I leta 1879 v dunajskem Zvonu. .»^ ^ ljubezen do Primčeve Julije o1 pjiJK, čez leto 1836, kajti takrat se Jejn^p ren seznanil z drugo, preprosto krasno deklico, ki je bila po s.ffK1' nji podobi m po svojem značaj V P nasprotje Primcevi Juliji. In bu.Qi> vt mu je potem kot Petrarki, ki je Lip je smrti Lavro opeval, a z drug0, j < e^j v srečni in rodovitni ljubezni zt\M,'. Res je Prešeren zapel mnoge WRtj te pesmi, izvirajoče iz neuslišanL^ei zni do Julije. Že Levstik pa je sPJ«^ da je pesem o Nezakonski iuat Je^ najlepših v svetovni literaturi n ■fiti mo. Ni dvoma, da je Prešeren P t nju te pretresljive pesnitve iinev,fcaš slih svojo Netko, ki mu je Vr^ pfituj času rodila tretjega otroka, sina ^ četa. .. toj Kakor opeva Julijo kot ideale ^'T ro neresničen lik, tako zaživi M I edine, njej posvečene pesmi. „P|jL realno in tragično. Juliji vse z1 V« ni bilo nič hudega, Ana pa je 111 Jr ^ otroki vred izpiti čašo grenkeg3 r 0] prav do dna. l.1< h' H Hi M K Pasji dnevi za bernardinčeve mladiče — Mladiči bernardinci zf ,iA nikom.katerih lastnik je Marjan Kuhar iz Cerkelj, te dni dožiyl^M^ prave pasje dneve. Kaj precej hrane in pijače gre zanje te vrocel,ilvl osem mladičev dnevno popije tudi do W litrov mleka in poje štin *: Jk grame kruha in mesa. Lastnik Marjan se z vzrejo bernardincev ^ več kot desetletje, na raznih lepotnih tekmovanjih je z njimi poze Jft di nekaj priznanj, zato ni čudno, če je po njih veliko povpraševO-^^ Marjan jih je nekaj že oddal, če pa kdo še želi nabaviti prisrčne £ij nardince, naj se kar oglasi. — Foto: J. Kuhar ~~I Živ žav vabi Otroci, najbrž že nestrpno pričakujete tradicionalno otroško veselico v Stražišču! Zaradi gradbenih del na prireditvenem prostoru so se letos priprave nanjo malce zavlekle, a se nikar ne bojte — Živ žav bo! Vidimo se v soboto, 14. septembra, na prireditvenem prostoru pod Sempetr-skim gradom, ki so ga posebej za vas lepše uredili. Letošnja, že peta otroška veselica, ki jo bo med drugimi pokrovitelji omogočila tudi občinska skupnost otroškega varstva, bo spet zabavna in živahna, kakršno poznate: obilo glasbe, igre, plesa, lutk, slikanja, tekmovanj. . . Na osrednjem odru se bodo zvrstili nastopajoči, od znamenitih športnikov, pevcev, igralcev, ansamblov, do vas, otrok, ki vas bodo poprej preizkusili na avdiciji. Na dveh manjših odrih poleg bo sočasno tekel posebni otroški program. Na tekmovanjih, ki jih je na Živ žavu vsako leto dovolj, bodo zmagovalci deležni sladkarij, balonov, kap, premaganci pa številnih tolažilnih nagrad. Na veselici bo moč dobiti tudi Živžavovo majico. Na stojnicah bo vsega na pretek, največ sladkarij in osve- žujočih sadnih sokov, pekh Jfe palačinke in nudili ocvrte A ške«. V bližini pa bo pri Pe Živ žav lahko vsakdo počak^ j ^ svojo, še toplo značko. Le^A bodo igre najbolj željni lahk ^ vrteli na vrtiljaku. J+\ Pred otroško veselico so °®J>t ki bi radi sodelovali v progr^ povabljeni na poprejšnjo jo. Ta bo v četrtek, 5. septe1^ • ob 18. uri v domu krajevne s . A ^ nosti Stražišče, kjer bodo m& ^ delavci lahko pokazali vse. j ] znajo. P' ^ i i $1^27. AVGUSTA 1985 KULTURA .5. STRAN ©©II^Ki^IESGLAS Gledališča v novi sezoni Mestno gledališče ljubljansko k. godite presenečeni, če vas najprej seznanjamo z reper-ri^Fjem Mestnega gledališča ljubljanskega. Je pač tako, da ^stv^v m naJD°lJe poskrbi za obveščenost svojega občin-df^a-Nele ljubljanskega, saj so tudi nam poslali podrobno JLi S^fd nove sezone. Vsekakor je to ena redkih ljubljan-ter H .ališkin hiš' ki se zaveda, da iz Kranja, Škofje Loke drugih gorenjskih krajev do Ljubljane ni daleč. 3 I "J PROCES FranZa Kafke je eno ei Ja3s^btilnejših del svetovne litera-^re in bo imelo v novi sezoni prvo ^Jiesto. Vsa vidnejša gledališča, ki ^Ič?3 del ^oJ1*1 repertoarjev posve-jjijl alo tako imenovani »problemati-jSt z&ciji« sveta, se pravi razmisleku o *{!Jetu» ki v njem živimo, so se že ^JPoprijela s tem sodobnih bo zdaj storilo tudi Mestno ljubljansko. V postop-oljanju repertoarnih in dh sklopov pomeni Kafkov ^jeia s tem sodobnim besedi-S r-To bo gledališče K '^5 W? Poglabljanju repertoarnih '^tskih sklope* ° * ans°eS tucn oster izziv igralskemu iUskii^klu, še posebej režiserski ;,4pH?uni P°d vodstvom Zvoneta a* tem iauer3a. Občinstvo bo ob tem žalite nem delu sodoDne svetovne ■ofc'blJature imelo možnost za poglo-iSbflk0 in izostreno razmišljanje o *«nu in čudenju Josefa K., glav-a lunaka te dramatizacije. dlari^1 ^arka Petana in prevodu jflfBv^alia bodo uprizorili GREN-o?%L0LZE PETRE VON KANT aVkS?** wernerja Fessbinderja. ^il'stvr, žensk. Ženskega ču- doj^J^a, ženskega razmišljanja, že^nsh ' ^ se 0Draca zoPer sebe, ' a* ki živi na mejah običaj ne-se med ljudmi pojavljajo bi-ie'J^Vet ,nenavadni odnosi in ko ta dklanja komunikacijo. To je te^?7 krog Grenkih solz, to je 19 Ski vela> ki ga veliki nemški f ilm-pX\S tiaeZiser' scenarist, gledališčnik vNbplon paradoksalna osebnost V PB^isfa Časa* razgrinja z izjemnim 13 % w. za ironijo, lastno generalu fcin-Ji ^e Pripadal. Fassbinder se £»f%o 6 melodramskih zvrsti, da P°TeW napiše poglobljen esej o člo-$i$*k*tn 7- 0 Petri, nevrotičnem ženski u' njeni razdražljivi eroti-a p%or6 moer°tiki. Petra namreč ne ljev Uskladiti svojih življenjskih ti z V ^Jem iskanju ljubezni -HSkloškim - njeno srečanje z Sežp ^ daJe m°žnost, da lahko sni' SV0DOQ,o- Njeno bivanje naj-b»n ,el v lepem, stran od gnusa oval aln?sti. Fassbinder je izobilja n° človeško in homoero-ato° dramsko izpoved predvsem da je lahko prikazal svet in družbo, v kateri so moralne zavore še vedno zelo močne. HOBSON V ŠKRIPCIH Harolda Brighousa je karakterna komedija znanega angleškega pisca tako imenovane manchestrske realistične šole. Vsekakor bo prijetna osvežitev, njena premiera je predvidena tik pred Novim letom. Besedilo je prevedel Dušan Tomše, predstavo bo režiral Miran Herzog. Brighouse se ukvarja s preprostimi ljudmi spodnjega srednjega razreda britanske družbe. V domišljeni dramaturgiji in z lepim številom zanimivih, barvitih in smešnih značajev riše komične situacije, v katerih se motovili stari čevljarski mojster s svojimi,za ženitev godnimi hčerami. RAZBITI VRČ Heinricha von Kleista je klasično delo. Bravuro-zna komedija, ki ni brez grenkobe. Dr. Vladimir Kralj je o tem tekstu rad rekel, da gre pravzaprav za filozofski tekst. Za Mestno gledališče ljubljansko bo to preizkušnja, ki jo bodo skušali premagati z izvrstnim igralskim teamom in z režisersko osebnostjo, kakršen je Mile Korun. Besedilo je prevedel Borut Trekman. Ta komedija v verzih se ukvarja z dvojno moralo avtoritete, v tem primeru sodne avtoritete, v prenesenem smislu pa sleherne oblasti. Predstavitev obeta obilo smeha, ki mu, kot rečeno, ne manjka grenkega razmisleka o tem, kako avtoriteta sodobne oblasti, ravna z nami. Kleistov »romantični« čas, njegov patos, vedrina in prostodušnost opredeljujeta Razbiti vrč kot igro, ki je bleščeča in lepa, saj je v tem kratko zapisanem tekstu veliko humorja in jedke satirične osti: poudarja posameznikovo notranje življenje, čustva, strasti in razpoloženje, opaja se v slikovitosti dramskih oseb, upira avtoritetam, tradiciji in nasilju vladajočega socialnega in političnega reda. Humorna zgodba se odvija med sodnim svetnikom, vaškim sorodnikom, kmetom Vidom in njegovim sinom Ruprethom v sodni dvorani zaradi »razbitega vrča«: Pravda torej, ki je nadvse preprosta, ne- posredna in naravna. Včasih tudi naša. V okvir šestih abonmajskih predstav spada tudi slovenska in jugoslovenska noviteta. Slovensko noviteto bodo izbrali po izidu razpisa MGL na temo: Ljubljana, me-sto-heroj. Glede jugoslovanske novitete pa se je programski svet strinjal s predlogom, da zaradi nekaj obetavnih možnosti počakajo, da bodo napisana dokončana nekatera dela, ki so pravkar v pisanju. V MGL bodo v novi sezoni uprizorili še dve tuji dramski besedili. Prvo je LAHKO NOC, MAMA Marshe Norman, v prevodu Alje Predan in režiji Borisa Kobala. To dramsko besedilo je leta 1983 prejelo Pulitzerjevo nagrado. Povsod po svetu so ga igrali z izjemnim uspehom. Drama v obliki preprostega dialoga govori o pretresljivi samomorilni odločitvi glavne junakinje, ki je nobeno sredstvo ne more ustaviti, da ne bi storila zadnjega koraka v svojem življenju, povsem po razmisleku in z jasno razumsko odločitvijo. S tem delom MGL sledi tistim smerem, ki jih je izražalo z besedili, kot sta Duet za enega in Otroci manjšega boga. Drugo pa je KLOPCA Aleksandra Gelmana, prevedel ga je Milan Je-sih. Postopno izginjanje tistih pozitivnih vrednot iz človeka sodobne sovjetske družbe, ki jih literarni teoretiki, psihologi, sociologi in če hočete tudi antropologi označujejo s pojmom »ruska duša«. Čehovljan-ski, turgenjevski in gorkijevski človek je v Klopci potenciran in vidimo ga v hudih stiskah, podanih in izraženih v preprostem dialogu, razgovoru dveh poprečnih ljudi. »Homo sovieticus« v Klopci govori z odra o svoji stiski, stiski človeka, ki izgublja svojo individualno identiteto, postaja ime iz nekega moskovskega, leningrajskega ali ka-zahstanskega rajonskega formu-larja. Tragična sovjetska ZOO STORY: Domena povsem vzhodnega sveta, o katerem smo v zadnjih nekaj desetletjih vse prevečkrat brali in ga gledali kot hvalo tiste družbe, ki je v revolucionarni vzra-šti mislila tudi na Človeka. Abonmaje v MGL vpisovali bodo od torka, 3. septembra, do petka, 13. septembra, študentske v sredo, 2. oktobra, in v četrtek, 3. oktobra. Septembra sprejemajo tudi mladinske ter druge skupinske abonmaje. Ijcijan Bratuš v Šivčevi hiši akrilnimi slikami, ci-111 risb iz skicirk in z ligo opremo pesniške zbir-j^ušeči se sejalec Franca i%lgoia (Obzorja Maribor AtfaJ Se s»kar Lucijan Bratuš ia v RadovljicL ki jo je pripravila Zveza i K, k\ •ln ie doslej gostovala v Ajdov- pr'ci T. .^°vem mestu, bo po Rado-,/S-r!skala še Novo Gorico, Ko- ^je^y oktobra 1984 v Ljubljani 6 S* uSj3. P°stavitve razstave v Ga-^Sšir oktobra 1984 v Ljubljani " >CSliin ega avgusta, ko je prišla v - si'0. Je razstava v dokaišnii dokaj šn j i b * )o iV^menila svojo podobo. Sli VjW °Polnil s šestimi slikami iz leta, ki so v Radovljici pr-»plavljene in ob katerih se ^Ja občutek, da se slikar po-h4h tiste ženske figure, ki je K°Vala v njegovih slikah vse nt^'S v y.e Prve samostojne predsta-rH^anju leta 1970 wi~o« sip*« em leta 1970. Hkrati s načina oblikovanja figure se spreminja in bogati tudi umetnikova barvna skala. Izhodišče za Bratuševo novo figuralno zasnovo se zdi, kot da predstavlja akrilno platno iz leta 1984 (Jesen II) z monumentalno poudarjeno žensko figuro, v katerem slikar namesto dotlej običajnega temnega ploskovitega ozadja, povečini deljenega v dve ali več polj, obarva ozadje z rumeno barvo in ga razgiba z barvnimi lisami, osrednjo figuro pa izolira v nekakšne elipse sive barve in znotraj teh polj pritegne dotlej v svojih slikah le redkokdaj prej uporabljene zelene in oranžne barvne tone. Korak naprej pomeni slika iz leta 1985 (Poletje VII), v kateri se nekdanji osrednji motiv ženske figure preobrazi v dve fantastični bitji, pri katerih slikar nadaljuje z bogatenjem kolorita in z razgibavanjem slikarske površine z barvnimi lisami. Vtis slike je močno ekspresiven in ga še stopnjuje rdeča barva. Diptih je rezultat slikarjevega variiranja na temo prejšnjih portretnih upodobitev, je Mladje , fpVcu je izšla 58. številka koli 'it^f ^e Mladje, ki je namenje-^VtJ^ri, umetnosti in družbe-■ Mešanjem. V literarnem delu t ne Pesmi Maje Haderlap, [V J Hafnerja in Benedikta Dyr-[%(} Gsmi slednjega pesnika so Kl^ saj je Lužiški Srb iz {^s .emokratične Republike in L^i-iJ*1* j srbščini in nemščini. V l!^il nam že obeta koncert tržiških god benikov, ki jih vodi Andrej Puhar Sodelovale bodo tudi maržoretke Nastop bo pred avtobusno postajo -Tržiču. Ob 11. uri bodo na mosti pred avtobusno postajo še enkra nastopili godbeniki iz Holic. Tokra kot sejem bo v Domu družbenih oi ganizacij na Bračičevi 4 odprta š> razstava ptic, ki jo pripravlja, kot h vrsto let doslej, društvo za vzrejt ptic KALINKA iz Tržiča. Ob letošnjih spremljajočih prire ditvah je potrebno izreči pohvalo de lovni organizaciji PEKO, ki vrsto le nosi glavno breme za vse, kar se do gaja na sejmu in okoli njega. Poseb no razveseljivo je, da ne gre zgolj ze trgovski sejem, temveč organizato: na Šuštarski nedelji skrbi tudi zi mikavnost tržiške etnografije in kul turnega življenja v občini. Številn gledalci in obiskovalci prireditev s< bili in bodo spodbuda, da bi Tržič po kazal, kaj zna in zmore. Boris Kuburič Novi knjigi Kmečkega glasa Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je izdalo dve novi knjigi, Mirni Malenškove Skobci nad dolino in Janeza Švajncerja Mrak pred svetlobo. Povesti Vigenjci in Skobci nad dolino je pisateljica Mirni Malenškova napisala že pred tridesetimi leti, ko je bilo izročilo še bolj živo. Govorita o kovaštvu in kovačih v Kropi na prelomu stoletja, v času, ko se je industrializacija širila in jim z drugačnim, posodobljenim načinom proizvodnje jemala kruh. Skobci nad dolino so nekakšno nadaljevanje Vi-genjcev, saj opisujejo isto družino, vendar pa vsaka knjiga pomeni zaključeno celoto. Pisateljica nam govori o Gašperlinovi družini, o njihovih medsebojnih odnosih, težavah in spletkah, o njihovem delu in hrepenenju, skratka o njihovem vsakdanu. Kovaštvo in njegov čas sta mogoče današnjemu bralcu nekoliko od- daljena, vendar pa sta del naše preteklosti, o čemer pričajo veliki mehovi, vodna kolesa in nakovala, ki so se ohranila iz tedanjega časa. Knjiga je vsekakor vredna pozornosti, kajti dela tega žanra, domačijske pc vesti, je danes vse manj. Roman Janeza Švajncerja Mrak pred svetlobo obravnava čas narodnoosvobodilnega boja. Opisuje nam majhno štajersko vas, ki jo je vojna vrgla iz njenega ustaljenega tira. Nemški okupator je izgnal in zaprl slovenske rodoljube, plačani ovaduhi pa so pokazali svoj pravi obraz. Prebivalci vasi Hruškovje niso klonili, pisatelj nam naniza vrsto življenjskih zgodb, ki so med seboj različne, veže pa jih isti zgodovinski trenutek. Novosti se sicer ukvarjata z zgodovinsko tematiko, vendar pa to ne pomeni, da danes nista več zanimivi. D. Gortnar Jezikovno razsodišče (217) O novi izdaji pravopisa »Naslednje, na kar bi rad opozoril, se mi zdi nekam čudno zatišje v razpravi o novem pravopisu. Verjetno odbija ljudi od dajanja pripomb marsikaj, česar zdajle tu ne bom našteval. Zapisal bi samo to: če nam je res za dobro maternega jezika, potem naj nam poklicani pripravijo tak pravopis, da se bo vsak Slovenec naučil knjižnega jezika že v osnovni šoli in si pravila zapomnil za vse življenje.« I. V. M. Nova izdaja pravopisa se sedaj v glavnem pripravlja, kot znano, preko Načrta pravil za novi slovenski pravopis, ki ga je 1. 1981 izdala Akademija znanosti in umetnosti, v sodelovanju s SZDL Slovenije, ko je bila normalna objava zastala. Obe telesi sta ustanovili komisijo, ki sedaj obravnava javno in v dopisih izražena mnenja k Načrtu. Pravopisni in pravorečni del sta že pregledana, v jeseni pa se bo predvidoma delo zaključilo tudi glede še preostalih delov. Slavistično društvo si želi poročila o opravljenem delu že letos oktobra. Da pa bi bilo mogoče izdelati tak pravopis, ki bi se ga za vse življenje naučil že osnovnošolec — to je utvara, ki ni bila še nikjer in nikoli uresničena in je torej tudi pri nas ni mogoče uresničiti. V osnovni šoli se otroci (pa še to ne vsi) naučijo črke pisati in brati, spoznajo tudi glavna ločila, ni pa mogoče pričakovati, da se bodo za vse življenje naučili tudi vseh zapletenih stvari v rabi velike začetnice ali v pisavi prevzetih imen, pa tudi rabe ločil v zapleteno zloženih povedih ne. Teh stvari se človek pravzaprav nikoli ne nauči do konca, ampak jih obvladujemo skladno z rastjo svoje duševnosti in s prizadevanjem za čim večjo omikanostjo tudi v zadevah pisanja. Pri tem gre v veliki meri še za stilistična vprašanja: in da si človek svojega stila dokončno ne zgradi že v osnovni šoli, bo pač vsem nam jasno. Moramo se torej znebiti misli, da je pravopis zadeva, ki bi jo lahko obvladali že v rani mladosti in enkrat za vselej. Dognana pravopisna pismenost je sad dolgotrajnega zavestnega prizadevanja za obvladanje nepreprostih dejstev. Teh tudi pravopis ne more poenostaviti, saj so zunaj njega, kakor je zunaj fizike kot zavesti o tvarnem svetu zapletenost tega sveta: ni je mogoče poenostaviti, ampak le postopoma osvajati. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. (^IMgSSrJJ^ISSCa-AS 6. STRAN REPORTAŽA TOREK. 27. AVGUSTA I* Slovo od Save Umetno jezero, ki bo nastalo za jezom nove vodne elektrarne v Mavčičah, bo potopilo več domačij ob reki Savi. Ljudje se že poslavljajo od grabna in vode — nekateri s prijetnimi občutki, drugi nezadovoljni. Prebačevo — Tri stoletja ali še več je mlin na Prebačevem kljuboval povodnjim vojnam in gospodarskim krizam, pomanjkanju žita in dela. Trdni gospodarji so ga varovali pred hudim vse do današnjih dni, zdaj se bodo morali pred visokimi vodami umakniti višje v breg. Novaki se veselijo, ker se bodo znebili težav, ki sta jih prinašala življenje in delo ob vodi; v novem mlinu bo tudi več prostora in manj ročnega dela. Na vodo in mlin pa jih veže tradicija. Nekdaj so odtod prevažali prek Save ljudi, ki so hiteli po opravkih v Mavčiče ali v Škofjo Loko. Ničkoliko pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde in prosa so zmlela mlinska kolesa, ki jih je desetletja in stoletja poganjala Sava. Nevarnost je mlinu pretila že dlje časa. Novakovi ob vsem tem niso stali križem rok. Pred šestimi leti so zgradili nov hlev, spomladi so se lotili gradnje novega mlina, prav zdaj dokončujejo stanovanjsko hišo. S Prebačevega v Velesovo Galjotovi s Prebačevega so se ob Savi naselili ob koncu tridesetih let. Na dvignjeno ravnico, kamor narasla reka ni nikdar posegla z valovi, so postavili hišico; nazadnje so jo obnovili pred dobrima dvema destletjema. Pred petnajstimi leti so prvič prišli naokrog predstavniki Savskih elektrarn in jim povedali, da bo umetno jezero, ki bo nastalo za jezom elektrarne v Mavčičah, potonilo tudi njihovo hišo. Po večletnem molku so se ponovno oglasili pred dvema letoma in se dokončno izjasnili: hišo bo treba zapustiti. »Vseskozi smo načrtovali, da bomo v bližini kupili zemljišče in si sezidali dom, vendar nas je čas prehitel in smo se morali odločiti za nakup hiše«, pravi Malči in dodaja, da so imetje na Prebačevem zamenjali za hišo v Velesovem. »Navadila sem se na šumenje Save, na mrzle večere, na traktorje, ki so po cesti mimo hiše vozili pesek, na ribiče, ki so po vse dneve vztrajno namakali trnke, na življenje na samem ... V Velesovem se bomo morali na utrip kraja šele privadili.« Galjotovi so že zdaj »tujci« v svojem domu na Prebačevem. Novi lastnik hiše so že nekaj časa Savske elektrarne, ki pa so jim podaljšale bivanje v njej do 1. septembra; potem bodo morali za vedno zapustiti savski breg. Sadni vrt bo zalila voda, kozo bodo pobili, prašičev ne bodo redili več, le psa in nekaj kokoši bodo odpeljali s seboj. Stenovčevi iz Mavčič se doslej še niso sporazumeli s Savskimi elektrarnami o vrednosti njihove hiše. — Foto: C. Z. Malči Galjot s Prebačevega. Voda v kleti in silosu Kmetiji, na kateri gospodari Drago Bohinc iz Trboj, se bo umetno jezero približalo deset do petnajst metrov. Gladina jezera se bo dvignila višje, kot je dno njihove garaže, silosa in gnoj nične jame. Voda bo začela verjetno takoj ali sčasoma redčiti gnojnico ter pronicati v njihove kletne prostore in silos. Drago se je s predstavniki Savskih elektrarn dogovoril, da bo dno kleti dvigni 1 za 30 centimetrov, prav tako tudi dno silosa, toda le za primerno odškodnino. Če se bo pokazalo, da bo vlaga silila tudi v ostale hišne prostore, bo treba poglobiti temelje ... Umetno jezero bo poplavilo tudi dva hektara Bohinčeve obdelovalne zemlje, tri hektare gozda, leseno lopo. Drago želi, da bi mu.obdelovalno zemljo dali kje drugod, ker Bohinčevi bodo imeli težave z vodo v kleti in silosu. ima v kmetijstvu še lepe načrte. V hlevu redi 15 glav živine, na leto odda 20 tisoč litrov mleka, razen tega še dva ali tri bike. Graditi namerava nov hlev in tudi naslednika ima. Eden od sinov bo: 17-letni Marko ali 15-letni Robi. Cenitev — jedro zapetljaja Na nasprotnem bregu Save, v Mavčičah, poslušam zgodbo Jožeta Stenovca. Čeprav so Savske elektrarne v bližini njegove domačije že utrdile novo obalo in nakazale, do kam bo segala jezerska gladina, tu še niso našli sporazumne rešitve. »Vem, da bo za jezom nastalo jezero, tudi razlastitvi ne nasprotujem, ne morem pa se strinjati s cenitvijo hiše. Stara je, ni dvoma, toda že zdavnaj bi jo obnovili, če bi nam dopustili, in bi bila'zdaj več vredna. Tako pa . . . Savske elektrarne mi ponujajo zanjo 390 tisočakov, jaz zahtevam dva milijona.« Zapetljaj ni od včeraj, zgodba ima že dolgo brado. Jože pravi, da je leta 1958 prvič ponudil vse svoje imetje ob Savi Savskim elektrarnam, nato še enkrat v začetku šestdesetih let, pa se ni nihče zmenil. 1961. leta je k hiši napeljal elektriko, leto zatem je obnovil gospodarsko poslopje, s soglasjem odgovornih organov kajpak, dve leti kasneje je položil vodovod. 1969. leta je zaprosil za obnovo hiše, a za to ni dobil Drago Bohinc iz Trboj. dovoljenja. Pred sedmimi \e&t Savskimi elektrarnami že sK kupoprodajno pogodbo, venda — kot pravi — premalo ponuj3 ( zemljo, hlev in gospodarsko : slopje, hišo, za kozolec in sadnji Zgodba se zdaj ponavljaj mer« bo bržčas reševalo s Časa pa je malo, saj se^°^[i menda še letos pri Mavčica skusno) spremenila v jezero-^. Gorenjsko traktorsko tekmovanje Brazde znanja in spretnosti Na gorenjskem traktorskem tekmovanju je sodelovalo 23 mladih zadružnikov in pet zadružnic iz kmetijskih zadrug Škofja Loka, Bled, Cerklje, Naklo in Sloga ter šest poklicnih traktoristov iz Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske. Na republiško prvenstvo, ki bo konec tedna v Ptuju, so se uvrstili: Karel Trilar (Škofja Loka), Franc Fajfar, Ivanka Draksler (oba Sloga), Magdalena Pristov (Bled) ter Milan Strugar in Viktor Breznik iz KŽK Gorenjske. ma s kmetije, na kateri redijo 20 do 25 glav živine, dnevno oddajajo 80 litrov mleka, razen tega zredijo vsako leto tudi nekaj bikov. Pravi, da doma orje oče, ker je nekaj njiv precej strmih, da pa se je na tekmovanje prijavila, ker je rada v družbi s kmečkimi fanti in dekleti in ker jo veseli delo na polju in v vanju pribil vodja poljedelstva KŽK-jevem tozdu Kmetijstvo * ne Bernard, stari znanec tr& ^ skih tekmovanj — v soboto P^j sednik komisije, ki je ocenJe Mavčiče — Trda zemlja na KŽK-jevem polju v Mavčičah, osušena od dolgotrajne pripeke in potlačena s težkimi traktorji in kombajni, je bila v soboto trd oreh za 34 gorenjskih traktoristov, ki so se po reševanju testov in spretnostni vožnji s traktorsko prikolico nazadnje pomerili še v najzanimivejši disciplini — v oranju. Janez Kozina iz Čirč, član aktiva mladih zadružnikov kranjske Sloge, se je junija vrnil s služenja vojaškega roka in od takrat do danes ni imel priložnosti, da bi se poskusil v oranju. Vseskozi je mislil, da si bo vzel nekaj časa za priprave vsaj pred tekmovanjem, pa se enostavno ni mogel odtrgati od dela: doma pridelujejo krompir na šestih hektarih in morajo zdaj izprazniti skladišče, da bo v njem dovolj prostora za pozne sorte. »Poznalo se je, da lani in letos nisem kaj dosti sukal traktorskega volana, še manj oral. Muhasti žreb mi je tudi namenil parcelo, na kateri je bilo veliko kamenja. Ni mi šlo najbolje, nič ne bo z uvrstitvijo na republiško prvenstvo,« je še pred razglasitvijo rezultatov pripovedoval Janez Kozina, zaposlen kot orodjar v Ikosu. Popoldne pomaga doma na kmetiji; pred leti, ko je bil brat Robi še mlajši in ni Poklicni traktorist Geza Nimčevič s KŽK-jevega delovišča Sorsko polje med oranjem. — Foto: F. Perdan mogel poprijeti za vsa dela, je za delo na kmetiji žrtvoval tudi ves dopust. »No, letos sem si privoščil,« pravi. »Dvakrat sem bil na morju — enkrat z mladimi zadružniki, drugič s svojo druščino. Na kmetiji bo verjetno ostal brat, jaz se bom lotil gradnje hiše, v kateri bi rad uredil tudi obrtno delavnico.« Zakaj ne v nedeljo? Udeležba je bila skromna, gledalcev malo, skoraj nič. Mar ne bi bilo bolje, če bi člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske prisluhnili željam mladih zadružnikov in zadružnic, ki prevladujejo na teh tekmovanjih, in prvenstvo pripravili v nedeljo? Kmetje še namreč ne poznajo angleških sobot, delo odlože šele v nedeljo in takrat imajo tudi mladi več časa — za udeležbo na tekmovanju ali za spodbujanje drugih. V kmetijski zadrugi Bled so letošnje tekmovanje vzeli karseda zares, vsekakor pa bolj resno kot njihovi sosedji iz Radovljice pa Bohinjci in Tržičani, ki se tekmovanja sploh niso udeležili. Blejci so v Mavčiče prišli s popolno žensko in moško ekipo. Magdalena Pristov iz Zasipa se je celo uvrstila na republiško prvenstvo in tudi ostali dve — Barbara Slivnik iz Zgornjih Go-rij in Darja Ažman iz Višelnice — sta dokazali, da oranje ne more biti le domena moških. Barbara je do- hlevu. Letos je končala prvo stopnjo agronomije na Biotehnični fakulteti v Ljubljani in bi se najraje zaposlila v zadrugi kot pospeševal-ka. »Naša kmetija ni tako velika, da bi poleg očeta in mame preživljala še mene. Dohodek od mleka zadošča za kritje vsakodnevnih izdatkov (hrana, voda, elektrika, obleka .. .), gozd je rezerva za hude čase in vir zaslužka, kadar se odločamo za večje naložbe. V novi hiši, ki jo gradimo, bomo uredili tudi nekaj sob za* kmečki turizem. Mislim, da ima ta dejavnost pri nas zaradi bližine Bleda' in Zatrnika dobre možnosti,« je povedala Barbara, ki je skupaj z mlečnim kontrolorjem M iranom izbrala blejsko ekipo in organizirala kratke, a uspešne skupne priprave za gorenjsko traktorsko tekmovanje. Jože Zver iz Škofje Loke je tokrat že šestič nastopil na gorenjskem tekmovanju, enkrat se mu je uspelo uvrstiti tudi na republiško prvenstvo. »Orjem bolj malo, več žanjem, škropim in obdelujem zemljo z branami in kultivatorjem, zato sem tudi poredko med najboljšimi,« je povedal Jože, ki je pred šestnajstimi leti prišel za očetom in mamo iz Prekmurja na Gorenjsko in se tu zaposlil v KŽK-jevem delovišču na Suhi pri Škofji Loki. »Kakovost oranja se iz leta v leto izboljšuje,« je po končanem tekmo- oranje poklicnih traktoristov i a 2' družnic. »Tekmovalci so P0!^ ft, da znajo orati tudi v težavni , merah — v pripeki, na trdi, °s in potlačeni zemlji.« C. Zapl°t0 REZULTATI: samezno MLADI ZADRUŽNIKI W zno: 1. Karel Trilar (K^j[> 1__\ *»OE ..-.1. o L-.nf f J ) ja Loka) 285 točk, 2. Franc V (GKZ-TZO Sloga Kranj) ^ Ivan Jugovic (KZ Škofja I**JM ekipno: 1. KZ Škofja Loka (1V^/ Ciril Jugovic, Karel Trilar) GKZ-TZ Sloga II (Janez i* Kozina, Franc Fajfar) GKZ-TZO Naklo (Janko g Peter Oblak, Vinko Kozina) 7JT - MLADE ZADRUŽNIC^ posamezno: 1. Ivanka Drffl/ (GKZ-TZO Sloga) 244, 2. f & lena Pristov (KZ Bled) 244, \J Jenko (GKZ-TZO Naklo) ff ekipno: 1. KZ Bled (Magdale*1* M stov, Barbara Slivnik, D»rJ man) 496; - POKLICNI - posamezno: 1. Milan (KŽK Gorenjsk ško polje) 284, 2. Viktor (KŽK Gorenjske - Sorsko U 252, 3. Geza Nimčevič (K** renjske—Suha) 233; ekipn 'J KŽK Gorenjske - Sorsko f\ (Milan Strugar, Viktor Bre&fofa vorad Milovanovič) 745, 2. renjske-Suha (Jože Zver, 5 Alič, Geza Nimčevič) 691- i TOREK, 27. AVGUSTA 1985 KRONIKA .7. stran (msm GLAS Mnenje bralca Bencinska črpalka v Radovljici — nova črna točka Gremo v šolo Pozor, rumena rutica! Prihodnji teden, bodo naši šolarji sP©t možato zakoračili v šolo, na poti pa jih čakajo neštete prometne pasti. Več let že šole skupaj s starši in občinskimi sveti za preventivo in ^•Sojo v cestnem prometu pa tudi ^misije za SLO-in DS v krajevnih skupnostih skrbijo, da je pot v šolo 2a otroke kar najvarnejša. Akcija *varno v šolo« je že tradicionalna, pa 3e cesta vendar za nekaj tisoč otrok Vsako leto novo presenečenje, saj se jj°nJej prvič odpravljajo v šolo. Za-a Tudi miličniki bodo v tem času okrepili nadzor nad prometom v bližini v?. m poskrbeli za izvajanje predpisov, ki se kakorkoli nanašajo na zagota-']anje prometne varnosti otrok. Podjetja za vzdrževanje cest morajo poskrbeti, da bodo vse horizontal-vertikalne in svetlobne oznake ob šolah neoporečne. Komisije za prometno varnost pri krajevnih skupnostih naj pri vsem sodelujejo in nadzirajo za varno hojo otrok v šolo, da bo vse dobro °Pravljeno. . Vsi navedeni dejavniki nosijo del odgovornosti za prometno varnost *r°k. Zanjo pa bo storjeno največ, če bodo te nevarnosti sami dobro po-au in se znali pravilno obnašati v prometu. Mrak štirih, drugo zaradi petih vozil), 12 voznikov so opozorili na prekršek, 13 so jih kaznovali, 13 pa predlagali za uvedbo postopka o prekršku. 4 vozniki so bili vinjeni. Medtem ko so lani imeli precej primerov, da so vozniki vozili tudi po 12 ur skupaj in zaradi preutrujenosti niso bili sposobni varne vožnje, letos teh primerov niso odkrili. Tudi listine so imeli vsi neoporečne. Prevoz potnikov kaže drugačno podobo. V jutranji in popoldanski konici so ob nadzoru avtobusnega prometa ustavili večino avtobusov z 20 do 40 potniki več kot je sedežev v avtobusu. Prevozniki se izgovarjajo pretežno na pomanjkanje avtobusov in voznikov ter na gmotne težave, kar jim je tudi verjeti, a avtobusni prevoz delavcev v obeh konicah zato ni nič kulturnejši. Pri nadzoru lokacij avtobusnih postaj in postajališč so ugotovili, da po neprimernosti izstopa zlasti avtobusna postaja v Kranju, v Škofji Loki, Radovljici in na Bledu pa tudi ni dosti bolje. Problematična so tudi obračališča na mestnih in primestnih progah, spet v Kranju, kjer avtobusi obračajo kar v križiščih (Kokrica, Britof, Hrastje), cesta pa jim služi tudi kot parkirišče. Kjer so ceste grajene tako, kot veleva nova zakonodaja, so avtobusna postajališča umaknjena s ceste, medtem ko na starih cestah avtobusi ustavljajo kar na cesti. Takih postajališč je na Gorenjskem kar precej. Ob spomladanski akciji nadzora avtobusnega prometa na Gorenjskem so torej inšpektorji in milica ugotovili vrsto nedoslednosti. Akcija je potekala tudi na vseh treh gorenjskih cestnih mejnih prehodih. Medtem ko so avtobusi v mednarodnem prometu tehnično manj oporečni od lokalnih, je več nedoslednosti v dokumentih. Precej jih je namreč vozilo brez zelenih zavarovalnih kart, ker se vozniki očitno še ne zavedajo, kaj ta listina pomeni, kadar je potrebno uveljaviti odškodnino zaradi morebitnih nezgod. D. Z. Žlebir Zvečer s kresničko Kolesarji so se privadili, pešci pa še vedno zelo redko nosijo odsevna telesa, da jih vozniki ponoči laže opazijo. Na osvetljenih mestnih ulicah kresničke resda niso potrebne, zato pa so tembolj izven naselij. Še najbolj zvesto jih na svojih torbicah, pelerinah ali obešene na rokah nosijo šolarji, ki se v mraku vračajo iz šole. tve iz dnevnega časopisja, da bodo z dopolnilnimi tablami označili, kje je naslednja črpalka, da bodo na avtocesti zgradili ploščad s prepotreb-nim bencinskim servisom, naj bi se uresničile šele naslednje leto. Ob bencinski črpalki v Radovljici poka ob suhem vremenu. Kako bo šele pokalo, ko bo cesta jeseni mokra in pozimi poledenela! Če ne moremo zgraditi bencinskega servisa in označb za naslednjo črpalko, potem naj bi globokoumni projektantje vsaj predvideli stometrski pas za zavijanje na črpalko. Tako pa je na mestu, kjer bi se še dalo umakniti avtomobilu zavijajočemu na črpalko, velika obvestilna tabla, da se čez sto metrov zavije v Radovljico. Zadnje čase priznavamo, da za vse več nesreč niso krivi izključno vozniki in vozila, temveč tudi naše ceste. V radovljiškem primeru je to več kot res. In kaj bomo storili? Po samoupravni poti se bomo dogovarjali, ne najde pa se inšpektor kakršnekoli vrste, ki bi napisal ovadbo za one, ki so takega stanja krivi. NESREČE AVTOBUS POVOZIL PEŠAKINJO Bistrica pri Tržiču —Na kraju nesreče, ki se je zgodila v nedeljo, 25. avgusta, na magistralni cesti pri Bistrici pri Tržiču, je umrla 21-letna Marija Pečar z Zelenice. Ko je hodila ob levem robu ceste v smeri Ljubelja, jo je povozil avtobus. Voznik avtobusa, 50-letni Dušan Erić iz Ćuprije, je namreč prehiteval pred sabo vozeči osebni avto s priklopnikom, pešakinjo je prepozno opazil in ko je zaviral, je bilo že prepozno. Zadel je Pečarjevo in jo zbil po cesti, kjer je obležala mrtva. TRČENJE MOTORISTOV Železniki — Izsiljevanje prednosti je botrovalo prometni nezgodi, ki se je minuli torek, 20. avgusta, pripetila v Železnikih. Voznik kolesa z motorjem, 20-letni Zoran Rejc, doma z Loga, se je z dvorišča slaščičarne vključeval v promet. Na cesto je zapeljal v hipu, ko je po njej pripeljal drug motorist, 34-letni Vinko Benedičič s Studenega. V trčenju je bil slednji huje ranjen. OTROK PRITEKEL PRED AVTO Plavž - Na regionalni cesti med Škof j o Loko in Zalim logom je v petek, 23. avgusta, voznica osebnega avtomobila, 53-letna Marija Teršak, povozila otroka. 3-letni Borut D. je stal ob cesti s svojo materjo, nenadoma pa se ji je iztrgal iz rok in pritekel pred avto Teršakove. Ta je zavirala, da bi preprečila nesrečo, vendar je otroka kljub temu zadela. Ranjenega so malčka odpeljali v Klinični center. TOVORNJAK SE JE PREVRNIL V SORO Praprotno — Neprimerna hitrost in narobe naložen tovor na tovornjaku sta zakrivila, da se je v petek, 23. avgusta, na cesti med Škofjo Loko in Železniki tovornjak prevrnil v Soro. Voznik, 25-letni Janez Tavčar iz Stare Loke, je bil v nesreči laže ranjen, škodo pa so ocenili na tri milijone. Na tovornjaku je bilo naloženih 4.798 kilogramov v kolobarje zvite nerjaveče pločevine. Tovor je bil zložen na paleti, a ni bil pritrjen. Ko je Tavčar s preveliko hitrostjo zapeljal v ovinek, se je tovor prevrnil in razsul, voznik je izgubil oblast nad vozilom in tovornjak se je prevrnil v Soro. AVTO V ODBOJNO OGRAJO: ŠTIRJE RANJENI Senično — Med Tržičem in Krizami se je v soboto, 24. avgusta, pripetila prometna nesreča, v kateri so bili štirje udeleženci huje ranjeni. Voznik Senad Šabič, star 23 let, z Golnika, je vozil prehitro, zato je avto začelo zanašati in je v Seničnem trčil v odbojno ograjo, kjer je ostal vkleš-čen. Poleg voznika so bili v avtu ranjeni še Ibrahim Hasičič, star 22 let, iz Kranja, njegov vrstnik Mujo Račić z Golnika in 66-letni Anton Mali z Golnika. Ranjence so odpeljali v jeseniško bolnišnico in v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. Ob nesreči je bilo šest vozil na ku- • pu, enega od potnikov je odpeljal re-šilec. Tistih nekaj milijonov škode bo poravnala nemška ali katera druga tuja zavarovalnica, kajti v nesreči so bili udeleženi sami tujci. Dobro, da tuje zavarovalnice ne vedo, na kakšen banalen način njihovi zavarovanci doživljajo škode in strese, sicer bi moral nekdo pri nas nastalo škodo vovrniti. Žalostno pri vsem tem je, da stanje že dolgo poznamo, da je milica gotovo že reagirala, da pa zaradi neodgovornosti ne bo nihče odgovarjal, najmanj tisti, ki so takega stanja' krivi. Kot udeleženec v prometu, kot stanovalec v bližini radovljiške čr-plake in tudi kot tisti, iz žepa katerega gre marsikateri dinar za ceste in varnost v cestnem prometu, želim odgovor odgovornih: zakaj in do kdaj tako? Skoraj sem prepričan, da sejem veter. Da bi se le dvignil zato kak vihar! Franc Čeme Žaga ji je odrezala prste Jesenice - V petek, 23. avgusta, so v jeseniško bolnišnico pripeljali 17-letno Gordano Drnič z Jesenic, delavko v Lesno galanterijskem obratu. Ko je okoli rezila krožne žage čistila lesne ostanke, ji je odrezalo tri prste na roki. Utonil v Blejskem jezeru BLED — V Blejskem jezeru je v soboto, 24. avgusta, utonif 17-letni Ale Ramič, doma iz Bosanske krupe. Z bratom sta se kopala v Zaki. Ko je starejši brat popoldne prišel iz vode, je pogrešil mlajšega in takoj obvestil milico. Na kraj so prišli tudi radovljiški potapljači, ki so truplo utopljenega Ramiča že po dvajsetih minutah potegnili iz vode. v Planinca zašla Pri sestopu s Triglava sta v petek, 23. avgusta, v temi zašla dva češka planinca, 24-letni Vojtech Klimetskv in dve leti mlajši Rene Hrdlicka. S Tominškove poti sta zašla v prepadne pragove, kjer je Hrdlicka stopil na krušljivo skalo in padel 15 metrov globoko. Že čez nekaj ur so ponesrečenca varno spravili do Aljaževega doma gorski reševalci iz Mojstrane. Kamen ji je zlomil roko Pod vrhom Triglava se je v soboto, 24. avgusta ponesrečila 37-letna Silvi j a Kranjc iz Lucije. Med plezanjem ji je na desnico padel kamen in ji jo zlomil. Zdravniško pomoč ji je na Kredarici nudil zdravnik, pone-srečenka pa je ob moževi pomoči sama sestopila v dolino. Kamen planinki na glavo V Bavarski smeri v severni triglavski steni je v soboto, 24. avgusta, plezala 20-letna Marija Podnar iz Škofje Loke skupaj s soplezalko. Med plezanjem ji je na obraz padel večji kamen. Ponesrečenki so pomagali gorski reševalci iz Mojstrane, ki so dekleti s helikopterjem RSNZ prepeljali v dolino. GORENJSKA NOČNA KRONIKA PRAVI ČAS SE JE SPAMETOVAL Gorenjec je doma razgrajal, zmerjal, razbijal, nato pa ženi zagrozil, da bo vso družino pobil in domačijo zažgal. Žena groženj ni vzela zares, pa ji je takoj dokazal, da je vsaj eno mislil resno. Pod-netil je ogenj, vendar si je še pravi čas premislil in ga pogasil. GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 27. AVGUSTA Ulj I! Motorist Jelko Smolej s Hudega grabna pri Tržiču Kdor gre enkrat na rally FIM, bo šel tudi drugič Na naših cestah srečujemo iz leta v leto več motoristov. Ne samo tujih, ki se le vozijo mimo, temveč tudi domačih. Med temi so motoristi, ki so motorje dobili za diplomo, kot pravi naš sogovornik; in ti niso tisti pravi; ter drugi, ki za motor živijo in delajo, so yanj po svoje zaljubljeni in jim pomeni skoraj vse. Naš sogovornik je bil 39-letni Jelko Smolej, doma s Hudega grabna pri Tržiču, zaposlen v tržiškem Peku. Z motorji je nerazdružljivo povezan že od mladih let. Tekmoval je v motokrosu ter speedwayu.Ko je končal svojo tekmovalno pot, se je pričel udeleževati rallvev FIM — velikih svetovnih srečanj motoristov, ki so vsako leto pod okriljem Mednarodne motociklistične organizacije v eni od držav članic. »Prvič sem se takega srečanja motoristov udeležil leta 1968 v Peruggii v Italiji. To je bilo nekaj nepozabnega, toliko motoristov na enem kraju«, je pripovedoval Jelko Smolej. V naslednji rally sem se podal šele leta 1973, ko so mi Italijani, ki so bili spet organizatorji rallva, poslali novoletno čestitko in povabilo na srečanje. Od takrat sem se srečanj udeleževal vsako leto kot član ekipe AMZJ — do sedaj že dvanajstkrat.« Za kakšno srečanje gre? »Rally pod okriljem FIM vsako leto organizira druga država — članica. V svetu poznajo to srečanje motoristov pod imenom Rallve — Čoncentration de la FIM. Rally je zbor motoristov na vseh mogočih in nemogočih motorjih. Vsi, ki so se prijavili in prihajajo iz različnih krajev sveta, končajo svojo pot kot ekipa državne avto-moto zveze na istem zbornem mestu in v določenem času. Ker ne gre za športno merjenje moči, hitrosti niso pomembne, pomembni so le prevoženi kilometri, ki poleg nekaterih drugih kriterijev prispevajo delež k točkovanju za ekipno uvrstitev.« »Motorist, ki se poda na tako pot, mora biti zelo vzdržljiv, spreten, dober voznik in poznavalec svojega motorja, če hoče uspešno prevoziti dolgo pot in priti na zborno mesto.« Kako je bilo letos? Kje je bilo zborno mesto? Kakšna je bila udeležba? »Letošnji rally je bil že 40. po vrsti, saj je bil prvi že leta 1936, potem pa po Triatlon Klemenčič drugi, Rozmanova zmagovalka Bled - Turistično društvo Bled je s pomočjo blejskih športnikov in te-lesnokulturnih delavcev priredilo v soboto tradicionalni, 2. triatlon s plavalno preskušnjo na dva kilometra, s kolesarjenjem na 64 in s tekom na 15 kilometrov. Tekmovanje je sicer uspelo, vendar ni minilo brez spodrsljajev: plavalci, ki so startali v Zaki, so ušli štarterju dve minuti prezgodaj, tekmovalci pa so morali čakati-do prvih rezultatov do pol enajstih zvečer. Triatlon je bil tokrat prvič z mednarodno udeležbo, saj so poleg slovenskih tekmovalcev in tekmovalk nastopili še triatlonci iz Avstrije, Italije in iz Zvezne republike Nemčije. Med moškimi je zmagal 21-letni Anton Rat-tensberger, mizar iz Brucka ob cesti na Veliki Klek, nekdanji član avstrijske C reprezentance v kolesarstvu, na drugo mesto pa se je uvrstil zobni zdravnik iz Kranja Maksimilijan Klemenčič, ki je od vseh treh disciplinah najslabše opravil plavalno preskušnjo, čeprav je predvsem plavalec. Med ženskami je slavila uslužbenka kranjske občine Greta Rozman, ki je s to zmago tudi prevzela vodstvo v skupni oceni za pokal Alpe-Adria. Greta je tokrat prvič nastopila z dirkalnim kolesom, medtem ko je na triatlonu v Škocjanu prikolesarila tretje mesto še z na pol dirkalnikom. vojni od leta 1950 naprej redno vsako leto. Zborno mesto je bilo na Niirbur-gringu v ZRN, 1005 kilometrov od mojega doma. Zbralo se je 2184 motoristov, od tega nas je bilo v jugoslovanski ekipi 43. Med njimi smo bili tudi štirje Tržičani. Razen mene, vozil sem motor Moto Guzzi 500 ccm, še Branko Ahačič (Suzuki 400 ccm) ter Franc Po-valej in Albin Novšek (oba MZ 250 ccm). Naša ekipa je osvojila odlično osmo mesto, zmagali pa so Švedi pred Italijani.« Kakšen pa je program? »Zbor vedno traja tri dni in je bil letos od 27. do 29. junija. Prvi večer so nam pripravili spoznavni večer, drugi dan smo si z ladjo ogledali Ren in turistične kraje ob njem, zvečer so nam pripravili kulturnoumetniški program in zabavo, tretji dan pa je bilo zjutraj na sporedu ogledovanje kulturnih znamenitosti, po kosilu tradicionalna parada zastav držav-udeleženk rallya, po večerji pa je bila podelitev pokalov in priznanj najuspešnejšim, na primer v ekipnem seštevku, glede na število udeležencev v posameznih kategorijah motorjev, podeljujejo se pokali najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu in podobno.« Taka pot je prav gotovo povezana tudi s precejšnimi stroški? »Letos je znašala samo prijavnina 250 nemških mark, potem pa so tu še stroški za prenočevanje, gorivo, prehrano ... Kdor pa gre enkrat na tak rally, bo prav gotovo šel tudi drugič in se bo raje odpovedal čemu drugemu.« Dobite kakšno pomoč od delovnih organizacij? »Tega praktično ni. Vsa zadeva je med nemotoristi zelo malo znana in kot taka ni zanimiva za reklamiranje določenih proizvodov. Pomagali so nam, govorim za nas, Tržičane, Peko in Trio ter Jože Rendulič iz Dupelj. Do-sedaj so še vse druge prošnje, ki smo jih odposlali, romale v koše.« Se udeležujete tudi kakšnih drugih srečanj motoristov? »Sodeloval sem še na nekaterih drugih, lahko bi rekel lokalnih rallyih, le- tos-denimo na rallyju Treh dežel. Vendar pa so vsi povsem turističnega značaja.« Kaj vam pomeni sodelovanje na takem rallvju? »Predvsem je to nek izziv, dokazovanje, da si še vedno sposoben z motorjem prepeljati dolgo pot po neznanih cestah in krajih. Na ta način spoznavam tudi nove kraje, ljudi, njihove običaje, kulturo, spoznavam nove prijatelje ... Teh imam po vsej Evropi kar precej.« Jelko Smolej je bil že dvajsetič na tem največjem srečanju motoristov, kar ni ostalo brez ustreznih priznanj. FIM — Mednarodna motociklistična organizacija — podeljuje vsem udeležencem za 5, 10, 15, 20 in 25-kratno udeležbo tako imenovani Meritum — bronasti, srebrni, zlati, veliki in posebni Meritum. Jelko Smolej ima že dva — bronastega in srebrnega. Edini pri nas je, ki ju ima, in upravičeno je lahko ponosen na to, saj ta dva Merituma pomenita, da je moral zanju prevoziti najmanj 20 000 kilometrov. V Sloveniji ima bronasti Meritum le še Tržičan Janez Bencina. Kako v prihodnje? »Prihodnje srečanje bo čez leto dni na Madžarskem. Tja bom seveda šel, saj motorja še ne mislim postaviti v kot. Vabim tudi druge navdušene motoriste, da se oglasijo v svojih matičnih AMD in se pozanimajo za sodelovanje na teh srečanjih — ne bo jim žal. Ker bo drugo leto srečanje blizu, je to priložnost tudi za mlade motoriste, ki še nimajo toliko izkušenj.« Jelko Smolej s Hudega grabna pri Tržiču se torej še ne misli ločiti od svojega Moto Guzzija s 500 kubiki. Srečanja motoristov, ki na vsakogar napravijo nepozaben vtis, so ga prevzela,in vedno znova se vrača med sebi enake, med številne prijatelje, ki jih je v teh letih spoznal, med ljudi, ki so prav tako kot on sam povezani s svojimi jeklenimi konjički. Želimo mu, da bi se še dolgo let srečno vozil po naših in tujih cestah. Kikel Novice iz moto športa Pintar zmagal v Schlaizu Član AMD Domžale Janez Pintar iz Kranja se je kot edini jugoslovanski tekmovalec udeležil cestnohitrostne dirke motoristov za evropsko prvenstvo v 2800 kilometrov oddaljeni Imatri na Finskem. Med 40 tekmovalci iz desetih evropskih držav je v kategoriji do 125 ccm zasedel 12. mesto, kar mu ni prineslo novih točk, tako da je v skupni razvrstitvi zdrknil s šestega na osmo mesto. Na poti domov se je Janez udeležil še 52. mednarodne dirke v vzhodnonemškemSchlaizu, kjer je pred 200 tisoč gledalci ponovil lanski uspeh. Med 28 tekmovalci iz šestih držav je osvojil prvo mesto s prednostjo 35 sekund, za nameček pa je s 145 kilometri na uro postavil tudi nov kategorijski rekord steze. V kategoriji do 250 ccm je vozil tudi Božo Janežič (AMD Kamnik), a je zaradi okwre na motorju od- Nogomet Primskovo zmagovalec Sv. Duh — Športno društvo Polet je priredilo nogometni turnir, na katerem so razen domačinov igrali še nogometaši Šenčurja, Kondorja z Godešiča in Primskovega. Zasluženo so slavili igralci Primskovega, ki so v finalu premagali domači Polet s 4:2. V tekmi za tretje mesto pa je Kondor premagal Šenčur s 3:3. Sodnika Božnar in Grošelj iz Škofje Loke sta solidno opravila svojo dolžnost. Turnir je gledalo tudi precej ljubiteljev nogometa. J. Starman Turnir v malem nogometu Kranj — Nogometni klub Sava iz Stražišča bo 30. in 31. avgusta organizator turnirja v malem nogometu. Turnir bo tudi v večernih urah na rokometnem igrišču v Stražišču. Prijavnina je 2000 dinarjev. Prijavite se lahko vsak dan po telefonu Kranj 21-583 od 19. do 20,30 na sta dionu v Stražišču. Žrebanje bo v četrtek. -dh Uspešna vožnja Albina Šterna Na drugi dirki za državno prvensto motoristov v Kraljevu je med mladinci v kategoriji do 50 ccm zmagal član AMD Kranj Albin Štern, ki tudi vodi v skupni razvrstitvi. V kategoriji do 125 ccm dirke sploh ni bilo, ker se je na startu zbrala le četverica dirkačev; po pravilniku Avto moto zveze Jugoslavije pa jih mora biti vsaj pet. V kategoriji do 250 ccm je Božo Janežič iz Kamnika že tretjič odstopil zaradi okvare motorja. Berce osmi v Hajdošah Na dirki za državno prvenstvo v kartingu v Hajdošah pri Ptuju se je edini gorenjski tekmovalec Vlado Berce z Jesenic (AMD Bled) uvrstil na osmo mesto. V drugi vožnji je njegovemu go-kartu odpovedal vplinjač, sicer bi bil rezultat še boljši. M. Jenkole Pokal Godešiča domačinom Godešič — Domače športno društvo Kondor je pripravilo tradicionalni nogometni turnir za prehodni pokal Godešiča. Po štirih letih so ponovno slavili domačini, ki so v finalu s 4:3 odpravili enajsterico Tabora 69 iz Vižmarij. Tretje mesto je po streljanju enajstmetrovk osvojila ekipa Reteč, četrti je bil Polet od Sv. Duha. Miha Krajnik (Kondor) je bil s tremi zadetki najboljši strelec turnirja. J. Starman stopil, medtem ko je bil Martin Sraj iz Mengša 14. med 36 tekmovalci. Omenjeni dirkači so nastopili tudi na dirki v Peštanih na Češkoslovaškem. V kategoriji do 125 ccm je zmagal domačin Balaš pred Janezom Pintarjem, ki je večino dirke tudi vodil; v tekmovanju še enkrat močnejših motorjev pa sta oba slovenska dirkača odstopila zaradi okvar na motorju'. Na tej dirki se je smrtno ponesrečil znani madžarski tekmovalec Janoš Drapal, reden gost škofjeloških in opatijskih dirk. Igrišči sta pomembna pridobitev za krajevno skupnost in za novousta^ vljeno teniško sekcijo športnega društva Zarica. Novi teniški igrišči v Zarici V krajevni skupnosti Orehek-Drulovka dobro skrbijo za sprosti' tev in razvedrilo krajanov: v počastitev krajevnega praznika so v soboto predali namenu novi teniški igrišči v Zarici (med tovarn0 Planiko in čistilno napravo). Kranj — Če je tenis nekdaj veljal za šport bogatašev in veljakov, to zdaj ne drži več: za to panogo se navdušuje čedalje več mladih in tudi že nekoliko starejših. Zanimanje za tenis se povečuje, kar se je pokazalo tudi v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka, kjer so med športnimi objekti, ki jih še nameravajo zgraditi, dali prednost teniškim igriščem. Z deli so začeli predlani, letos ob krajevnem prazniku so jih predali namenu, prvi pa so jih v ekshibicij-skem nastopu preskusili tenisači kranjskega Triglava. »Sprva smo nameravali urediti štiri igrišča, a ker smo še za dve težko zbrali zadosti denarja, smo načrt nekoliko spremenili,« pravi Marjan Bajt iz Orehka, vodja gradbenega odbora, in poleg Mirka Urha najzaslužnejši, da sta bili igrišči nared do letošnjega krajevnega praznika. »Pri gradnji je sodelovalo prek štirideset krajanov Orehka in Drulovke, ki so vsi skupaj opravili prek tisoč ur udarniškega dela. Navozi-li smo 2500 kubičnih metrov peska, s katerim smo utrdili teren tudi za igrišči, ki ju nameravamo urediti v naslednjih letih. Vgradili smo 500 kubikov premogovih ugaskov — dobili smo jih v ljubljanskem Litostroju — in postavili steber, na katere so delavci Gradi-sa in Gradbinca namestili ograjo. Nazadnje smo igrišči še utrdili s pet centimetrov debelo plastjo opečnega dro-bljenca.« »Gradnja teniškega igrišča ni tako enostavna, kot se zdi na videz,« poudarja Marjan Bajt. »V Kranju namreč ni strokovnjaka, ki bi lahko na vsa vprašanja tehtno odgovoril; še največ nam je z nasveti pomagal Peter Stare iz teniškega kluba Triglav.« Gradnja dveh igrišč in priprava terena za še dve je stala 4,4 milijona dinarjev, v kar je vračunano tudi prostovoljno delo, ocenjeno na 800 tisočakov. Poleg športnega društva in krajevne skupnosti so denar prispevale še delo- vne organizacije, v katerih so zapos^ ni krajani Orehka in Drulovke; najve Sava in Živila. Ljubitelji tenisa so že med ST&^L igrišč ustanovili teniško sekcijo, ki d luje v okviru športnega društva Zai*ic* Igrišči bodo uporabljali krajani posleni iz bližnjih delovnih organi^ cij, ki so tudi prispevale denar. Prvo v to bodo imeli prednost graditelji.^ slednje leto pa bodo tako in tako uve^ igralnino. Denar, ki se bo zbral na ^ način, bodo namenili za vzdrževal objekta; prej ali slej pa bodo moralid biti tudi razsvetljavo. C. Zaplotnik Novi teniški igrišči v Zarici je P' , dal namenu Vladimir Lah, preds ^ nik skupščine krajevne skuPn^n1i Orehek-Drulovka. — Foto: F. Pera" Pri gradnji teniških igrišč sta največ delovnih ur, prek 150 opravila MafJi Bajt, predsednik gradbenega odborojin Mirko Urh. dober nakup HLAČE ZA VAŠEGA ŠOLARJA v MANUFAKTURI LESCE • žametne hlače že za 2.600,00 din • hlače iz jeansa že za 2.070,00 dm NASVIDENJE! I25SL2L AVGUSTA 1985 OBVESTILA, OGLASI, ŠPORT 9. STRAN (g®®®SM©3EIIGLAS Komisija za delovna razmerja DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom I. DELOVNEGA TERAPEVTA pogoji: — višja šola za zdravstvene delavce — oddelek za delovne terapevte, — delovne izkušnje zaželene, predvsem pa smisel za likovno delo s pacienti. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naslov: Kadrovska služba TOZD Psihiatrične bolnice Begunje, v 15 dneh po objavi. WO TONČKE MOKORELOVE TRŽIČ Komisija za delovna razmerja WO Tončke Mokorelo-ve Tržič ponovno objavlja prosta dela in naloge VODJE CENTRALNE KUHINJE Pogoji: — srednja gostinska šola kuharske smeri, — tečaj za otroško prehrano, — opravljen higienski minimum, — 3 leta delovnih izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: WO Tončke Mokorelove Tržič, Koroška 24. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po končani objavi. Svet DOMA OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR objavlja prosta dela in naloge L STREŽENJE OSKRBOVANCEV IN ČIŠČENJE 1 delavka 2- NEGOVANJE OSKRBOVANCEV 1 delavka Pogoji: Pod 1. — osnovna šola, higienski minimum (OD okoli 35.000 din) Pod 2. — bolničar (OD okoli 40.000 din) — smisel za delo s starimi ljudmi — poskusno delo 3 mesece, Rok prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po objavi. Zagotovljeno samsko stanovanje. AERODROM LJUBLJANA, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge t VOŽNJA VOZIL »C« KATEGORIJE poklicna šola tehnične smeri, vozniški izpit »C« kategorije . 2- PRIPRAVA IN DOSTAVA OBROKOV NA LETALA poklicna šola živilske stroke in vozniški izpit »B« kategorije . a- HOČNA DELA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA VABS končana osemletka • 4- DELA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA V PRTLJAŽNI SLUŽBI končana osemletka. plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki VeUajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v * dneh po objavi na naslov AERODROM LJUBLJANA, 64210 BRNIK. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. TOKOS Tomaž, Slavko in Janez iz Hrastja S kolesom do Miinchna Ko so se zaprle šolske duri (in so napočile zaslužene počitnice), so trije prijatelji iz Hrastja — 19-letna Slavko Kadile in Tomaž Osredkar ter leto mlajši Janez Belehar — staknili glave in se dogovorili: gremo v Munchen, s kolesi kajpak, da vidimo, kako živijo in delajo na Bavarskem. Hrastje — Tomaž, Slavko in Janez |T Prva dva sta letos končala srednjo ^krško šolo in se bosta jeseni zapo-?"la, če ju ne bo prehitel poziv za slutnje vojaškega roka, slednji bo šel leseni v četrti letnik srednje lesarske ?Qle v Škofji Loki — radi kolesarijo ln so že doslej precej prijetnih uric Preživeli s pritiskanjem na pedala po j^aših in tudi tujih cestah. Pred tremi '^ti so se s kolesi odpravili v Celovec, Beljak in Trbiž, v enem dnevu so prebili 250 kilometrov. Predlani so se odpeljali na morje — do Poreča in od-*°d prek Istre do Novega Vinodolske-?a; prek petsto kilometrov je izmeril Števec. Lani so že razmišljali o izletu Munchen, a so se zaradi neurja v ^emčiji premislili. Namesto tega so Sl Privoščili štiri krajše izlete po Složniji — bili so v Celju, v Čateških to-pcah, v Tolminu in Kranjski gori. r^tos so za »ogrevanje« najprej pre-^olesarili poti do Cerknega, Bohinja ,n Kranjske gore, šele nato so napol-n0i kolesarske torbe s hrano, pijačo, ■ šotori in Spainimi vrečami, z najnujnejšim orodjem in nadomestnimi ranjen, prodam. Telefon '^Idjjpopoldan_10739 podani TRAKTOR zetor, 52 KM. Jo-•^tpvičar, tel. 064/62-162 10740 nwdam barvni TELEVIZOR iskra Šora-1' 7 SM 'n GLASBENI CENTER |3W 8SM.' Janhuba, Gorice 17, "-Jnili^opoldan 10741 "ifel? en°redni TRAKTORSKI IZ-^^dSTompirja. Mavčiče 110 10780 > J°R4911 prodam. Živalic, Praše ^vciče _10781 p.opicma kalini ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektri-l^Planina 2, Kranj 10726 lo j^n^novo PEČ za etažno central-kcal< cena 9SM. Jožica '"p^Jglgnska 3, Jesenice 10727 ^M.^niopremljeno OTROŠKO PO-STAjr!S0 (J°9i, odeja, prevleka) in r^O za 13 SM Telefon 81-741 do-10728 rdečo JOGI POSTEUO Telefon 77-765 po 13. uri _10729 KllHi KOT in MIZO ugodno prota in ^ranj. Planina II., Lojzeta Hrova- ''^fnovanjel _10730 VAlNnatT1 dobro ohranjeno ZAMRZO-staro SKRINJO LTH, 380-litrsko, JoJe p. eta' ali zamenjam za manjšo. %a tare, Nomenj 29, Bohinjska Bi-^<^__ _10731 0KN0 z ro,eto- dimenzije (r^Mlakarjeva 28, Šenčur 10742 Sotdn° Prodam OKNO Jelovica. N M 10°/140 s Po'knico, povsem MkrL^JJan Pevec, Dolžanova pot 1, r^Kranj_10743 vih upi1)0 prodam 4 kub. m smrekovo hK 'n PLOHOV. Telefon 81-734 So 21. ure vsak dan 10744 i^nte1 STIROPOR za fasado 5 cm ta*.uoyODNE CEVI 1/2 cole. Tele-zvečer; ali 26-598 dopoldan _10745 3!^ hrastov LAMELNI PARKET * kv. m. Jenkole, Mavčiče 33 li>^^. 10746 Va°Jnoprodam STREŠNO OPEKO *o mesto. Zg. Besnica 9 10747 SŽuP0 1100' ,etnik 1972> Prodam, p^gauš. Deteljica 8, Tržič 10750 Norvv a" zarnenjam za drugo vozikao 1600 ter RENAULT 4 TL. Re- P^aili_10751 Nor avto VISA KLUB in kom" [Haf. GARAŽO, cena po dogovoru. K ■ ohranjen MOPED. Ponudbe 10 opisom po tel. 79-629 popol-K>r-^_^ _ 10758 mtt\ PONY EXPRESS, K>S9le 37. Šenčur letnik 10759 h% J? ^ 1200J- letnik 1 9led od 18.-20. ure. 5^a- Vrečkova 3, Kranj 974, za Gajser IV. nad-10784 živali Prodam rjave JARČKE. Golniška 1, Kokrica, Kranj _10473 Prodam PAPIGE. Ziganja vas 35, Duplje_10732 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Zadraga 18, Duplje 10733 prodam APN-4, odlično . Matjaž Oblak, Žiri, tel. >gJS8_ 10760 ?9l6d arn ZASTAVO 750, letnik 1974. ^27 > 17 ure dalj. Poklukar, Seni->^Iri[č 10761 n"0 prodam FIAT 126 P, letnik ^olak, Likozarjeva 23 - I. nad-t>^Sajed od 18.-20. ure 10785 2f'rana? BMW 1800' vozen- neregi-slS^^abret, Vrečkova 9, Kranj - ^jjgianla Ssok STANOVANJE, dvo ali ena 2*0 °n°- v Kranju. Ponudbe z na-xjiy0 ne in velikosti pod šifro: Po tt,%g^Hyilli _10762 ftHci ^y»a družina išče v Kranju ali JANOVANJE. Suljanović, Pia-^^fanj 10763 poseitl Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 8 km iz Kranja. Ponudbe pod: Najbolj-šemu ponudniku_10767 Kupim ali vzamem v najem starejšo stanovanjsko HIŠO. Lahko tudi samo dvosobno stanovanje. Ponudbe pod: Čimprej-P__10768 Enostanovanjsko HIŠO z vrtom, pri-merno tudi za vikend, v Sovodnju, prodam. Vera Frelih, Na Hribih 1, 65220 Tolmin__10769 GARAŽNI BOKS v Cankarjevi 31, Radovljica, prodam. Telefon 75-895 __10770 Zdomec kupi ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Bleda. Ponudbe pod šifro: Golf 10771 Med Kropo, Radovljico in Škofjo Loko, po možnosti v bližini železniške postaje, želim kupiti PARCELO za gradnjo montažne ali klasične hiše. Šifra: Raje montažna_10772 razno prodam Prodam GOBELIN »Zadnja večerja« 145 x 60, za 10 SM. Ogled v Turisti-čnem društvu v Škofji Loki_10650 Poceni prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro štiri leta, dvakrat rabljen ŠOTOR za štiri osebe s spalnico in baldahinom in dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38. Gartner, Podlub-nik 154, Škofja Loka, tel. 61-474 dopoldan__10716 Prodam hidravlično DVIGALO za traktorsko prikolico, LIJAK za v kopalnico, ZRAČNO PUŠKO in plemenske ZAJKLJE. Skokova 9, Stražišče pri Kranju _10717 Prodam ČOLN elan 240 cm in MO-TOR tomos 4; ter PRTLJAŽNIK 170 cm. Telefon 47-281 popoldan _10718 Prodam novo 700-litrsko KAD za namakanje sadja. Olševek 3, Preddvor _10719 Prodam otroško DIRKALNO, KOLO junior. Chvatal, Kranj, Staneta Žagarja 58/A_ 10720 Ugodno prodam MOŠKO KOLO. Kranj, Planina II., Juleta Gabrovška 21, stanovanje 8,1, nadstropje_10721 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Veber, tel. 47-324 10722 OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj organizira ogled obrtnega sejma v Celju in srečanja delavcev Slovenije. Strokovna ekskurzija je organizirana za soboto, dne 14. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina Kranj. Vse stroške za delavce povrne Sklad. Prijave zbira Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3, tel. 26-077 in Osnovna organizacija sindikata delavcev v občini, kjer delavec dela. Rok prijav je do 4. septembra 1985. ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica, svaka in tasta JANEZA TABERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam darovali cvetje in vence ter nam izrazili soža-lje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik. Prisrčna hvala tudi tovarnama Iskra in Alples Železniki za podarjene vence, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Iskrena hvala organizaciji ZB ter govorniku Slavcu za lep poslovilni govor in pevcem iz Sv. Duha za lepo petje žalostink. Zahvala tudi duhovniku za lep pogrebni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zali log, 30. julija 1985 ■H Te dni je minilo 10 let, odkar me je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil moj dragi mož FRIC SAJEVIC iz Podkorena SPOMIN NATE NE BO NIKOLI ZBLEDEL! ŽENA ANGELA Podkoren, 22. avgusta 1985 V 60. letuje po dolgotrajni in hudi bolezni umrl TINE REPINC-ŠKORC borec Gorenjskega odreda, Prešernove brigade in obveščevalec XXXI. divizije Od njega se bomo poslovili v torek, 27. avgusta 1985, ob 17. uri na pokopališču v Bohinjski Bistrici ŽALUJOČI: žena Mihela, hči Metka z družino, mama, sestra, bratje z družinami in drugo sorodstvo Kamnje, Ljubljana, Stara Fužina, Kranj, Ribno pri Bledu, 26. avgusta 1985 Ugodno prodam KNJIGE za I. letnik usmerjenega izobraževanja. Matija Štern, Mlaka 7/A, Komenda 10723 Ugodno prodam DIRKALNA KOLESA profesional, personal in senior ter AVTORADIO kasetar philips. Zupa/iec, Retljeva 10, Kranj _10724 Prodam SUŠICE za fasadni oder in 3 ZAJKLJE francoski srebrec. Ivan Na-randža, Sorska 1, Škofja Loka, tel. 62-289_10725 Prodam PRALNI STROJ gorenje, potreben manjšega popravila in OTROŠKO POSTEUICO z jogijem. Deržek, Juleta Gabrovška 34, Kranj _10782 Prodam dobro ohranjeno fantovsko KOLO od 5-8 let za 1 SM. Telefon 064/25-993_10783 rapoillfwe Takoj ZAPOSLIM KV ZIDARJA za nedoločen čas. Zaželeno je, da ima izpit B-kategorije. Jezerska c. 78/A _10624 Takoj zaposlim samostojnega ORODJARJA, REZKALCA, STRUGAR-JA ali KLJUČAVNIČARJA. Telefon 47-371_ 10773 Iščemo FRIZERSKO POMOČNICO. Frizerski salon Jožica Mali, Škofja Loka, tel. 064/60-049_10774 ■zgubljeno Izgubil se je rumen PAPAGAJČEK s pločevinastim obročkom na desni no-gi. Sporočite po tel. 35-400 10778 Kupim OTROŠKI športni VOZIČEK — avtosedež. Demšar, Martinjvrh 1, Železniki 10748 OBVEIIIIA ELEKTROINSTALACIJE, popravilo strojev in naprav. Kodrič, tel. 40-684 _10775 Sprejmem ZIDARSKA DELA v okolici Tržiča. Darko šparovec, Cankarjeva 22, Tržič 10632 VODOVODNE NAPELJAVE z odtoki in vsa POPRAVILA opravim hitro in kvalitetno. Telefon 25-504_10776 GRADITELJI! 50 tipskih načrtov za stanovanjske hiše, prizidke, nadzidave, gospodarska poslopja, delavnice, po najboljši ponudbi naročite po tel. 061/322-502 10777 0SIALO Nujno potrebujem 20 ŠM posojila. Šifra: Dobre obresti 10779 kupim ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA KAVČIČA iz Stražišča pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, organizaciji ZB in vsem za podarjeno cvetje ter govornikoma za lepe besede in izrečeno sožalje. Posebna hvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, kranjski godbi in pevcem za žalostinke ob odprtem grobu. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Stražišče pri Kranju Kupim borov in jelšev LES, različne debeline in kvalitete ter LES za ostrešje, dimenzije 16x16, 11 kosov, 16 x 10, 6 kosov, 14 x 10, 10 kosov, dolžine 4 m. Telefon064/89-071 10749 OPRAVIČILO Pri objavi osmrtnice za pokojnega tov. Lada Bohneca, je prišlo do neljube napake. Tov. Bohnec je bil aktivni član naše DO in ni. bil upokojen, tako kot smo navedli v osmrtnici z dne 23. 8.1985. Za neljubo napako se družini pokojnega in vsem prizadetim najiskreneje opravičujemo Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda in tasta JOŽETA TARMANA iz Martuljka 99/A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala Mariji Aleksič, Čedu Cvetkoviču, internemu oddelku jeseniške bolnice, sodelavcem Železniške postaje Jesenice, KOGP Kranj, krajevni organizaciji RK Cerklje, balinarskemu društvu Martuljek za govor pri odprtem grobu in g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Martuljek, Nova Gorica, Cerklje na Gorenjskem ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete CILKE ZUPANC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sosedom iz Podblice, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, sočustvovali z nami in darovali cvetje. Posebna zahvala velja dr. Bavdku in dr. Bajžlju za večletno zdravljenje. Kliničnemu centru Golnik, ZZB Besnica, DU Kranj, praporščakom in kolektivu Iskre — tovarne Števcev. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in ganljive besede ter pevcem iz Stražišča. Posebna zahvala pa velja tistim, ki so jo tako pogosto obiskovali v času njene težke bolezni in ji lajšali zadnje ure življenja. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSEM, KI STE NAM KAKORKOLI POMAGALI! VSI NJENI Sp. Besnica, 15. avgusta 1985 Umrl je naš sodelavec SLAVKO HAIN montažer- reprof otograf Od njega se bomo poslovili danes, 27. avgusta 1985, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Iskrenega tovariša in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Časopisnega podjetja Glas GLASOVA ANKETA I R Bohinjska cesta bo kmalu prebita Spet se zatika pri denarjul Kmalu bo prebitih zadnjih 500 metrov in dobri štirje kilometri bohinjske ceste bodo pripravljeni za polaganje asfalta — Spet pa se zapleta pri denarju, saj Cestno podjetje iz Kranja zahteva visoke podražitve Bohinjska Bela — Po osmih letih čakanja so tik pred lansko zimo spet začeli graditi bohinjsko cesto od Bohinjske Bele do Soteske v dolžini štirih kilometrov in pol. Gradbeni izkopi in nasipi gredo h kraju, operativni tehnik na gradbišču Zvone Čebulj nam je povedal, da bo v mesecu dni prebitih zadnjih 500 metrov pred drugim mostom. Makadam bo torej na začetku jeseni pripravljen za polaganje asfalta, kar je v skladu z obveznostjo Cestnega podjetja iz Kranja, da bo cesta narejena letos. Kdaj bodo zares začeli polagati asfalt, je vendarle težko reči. Spet se namreč zatika pri denarju in dokler denarni vozel ne bo razvozlan, je težko pričakovati, da bo cesta nared. Cestno podjetje iz Kranja namreč zahteva visoko podražitev, slišati je celo o podvojitvi cene, kar je osupljiva številka. Deloma naj bi šla na račun 70 pro-"storninskih metrov večjega izkopa, v pretežni meri pa na račun podražitev. Da je bilo izkopa več kot je predvideval načrt, je povedal tudi Zvone Čebulj, ki je dejal, da je bil doslej večji za okoli 40 tisoč prostorninskih metrov; od tega za 10 tisoč »Pod zobom«; za 20 tisoč pred prvim mostom in za 10 tisoč vzdolž trase. Vpogleda v stroške, ki naj bi podvojili ceno bohinjske ceste, seveda nimamo, zato ne moremo reči, v kolikšni meri je upravičena, v kolikšni meri pa je povezana z navijanjem cene. Slej ko prej je drag prevoz peska iz Naklega, od koder so ga pripeljali polovico, drugo so pobrali pri izkopih. Za nasipanje s peskom so doslej iz Naklega pripeljali 13 tisoč prostorninskih metrov peska, vsaj 2 tisoč ga bodo še. Vprašanje, zakaj v Bohinju ni peska, je seveda zdaj prepozno načenjati. Vendar pa je treba reči, da Cestno podjetje obvezuje v pogodbi zapisana cena, ki znaša 200 milijonov dinarjev. Takšen je bil dogovor, pri katerem nameravajo v radovljiški občini vztrajati. Kaj drugega jim tudi ne preostane, saj, kakor nam je povedal predsednik skupščine radovljiške cestne skupnosti Pavel Tolar, denarja preprosto nimajo, da bi šli ponovno v akcijo med delovne kolektive,pa ni misliti, že prvič je bilo težko. Tudi Cestna skupnost Slovenije se otepa s pomanjkanjem denarja, zato je težko napovedati, kako se bo ta denarni vozel razpletel. Za gradnjo bohinjske ceste so 200 milijonov dinarjev zbrali tako, da so polovico nabrali v občini, predvsem s pomočjo delovnih organizacij iz Bohinja, največ sta dala UP in Gozdno gospodarstvo. Drugo polovico pa je prispevala Cestna skupnost Slovenije; dala je 30 milijonov dinarjev in 70 milijonov dinarjev kredita z ugodnimi pogoji. Če ceste ne bodo zgradili do konca, bo to seveda ponovni velik uda- Operativni tehnik na gradbišču Zvone Čebulj pravi, da je bil izkop doslej za 40 tisoč prostorninskih metrov večji, kot je predvideval načrt. Na gradbišču dela tudi nekaj zasebnih avtoprevoznikov, saj Cestnemu podjetju Kranj manjka težkih tovornjakov. Jože Gaber iz Škofje Loke je povedal, da dela že od aprila, trije zasebni prevozniki so zdaj na gradbišču, občasno jih je tudi več. Zaslužek ne bo slab, saj dela po ves dan, milijon dinarjev pa ga bodo veljale nove gume, ki jih je krepko zdelal na ostrem kamenju. V mesecu dni bo prebitih zadnjih 500 metrov pred drugim mostom, kjer so gradbena dela zahtevna, postaviti so morali oporne stebre. Za nasipanje trase so porabili izkopani material, polovico peska pa so pripeljali iz Naklega — za tako imenovani cestni tampon. rec za Bohinj in domačinom bo resnično lahko zavrela kri. Osem let so čakali, da so cesto začeli ponovno graditi, osem let so z jezo opazovali oba mostova in asfaltni repek, ki je kazal, kam bi morala cesta zaviti pri Bohinjski Beli, da bi se izognila cestnemu zamašku pod železniško progo. Zamašku, zaradi katerega pretovarjajo tovo re, visoki turistični avtobusi pa k Bohinjskemu jezeru ne morejo Prav ta cestni zamašek je bil seveda razlog, da so bohinjske delovne organizacije prispevale za nadaljnjo gradnjo ceste veliko denarja Bodo kljub temu ostali praznih rok? M. Volčjak Tone Andrejčič — Čika Tonči TRANSVERZALE Markacija je znak Triglava rdeče barve in pod znakom bela vodoravna črta, ali pa sta dve vodoravni črti brez znaka Triglav in sicer zgornja rdeče barve, spodnja pa bele barve. Zače*?k poti je v kraju Rore, žig pa je v hofijlu Krško. Pot je označena z začetkom od kontrolne točke Podbočje oziroma Krško. Upravitelj poti je PD Bohor Senovo, 68280 Brestanica. Po-hodniku je v pomoč zemljevid občine Krško. Dnevnik, značka. 40. Papirniška pot — Vevška pot — Krožna planinska pot s 3 kontrolnimi točkami, obhod je 10 ur, Knafelčeve markacije. Upravitelj je PD Vevče, Papirnica Vevče, 61260 Ljubljana Polje. Pot je speljana delno po vezni poti Ljubljana—Zagreb in po Ljubljanski mladinski poti. Poleg Knafelčevih markacij je delno označena tudi s črko P. Na prvi kontrolni točki pri Pečarju je ob cesti velika tabla z včrta-no Papirniško potjo. V dnevniku je krajši opis poti. 41. Konjiška planinska pot ob spomenikih NOB — Krožna planinska pot z 22 kontrolnimi točkami, obhod 4 do 5 dni, Knafelčeva markacija z vrisano črko K, piše v vodniku, v res lici pa je črka K pod markacijo v beli ali rdeči barvi. Upravitelj je PD Zreče, 63214 Zreče. Dnevnik, vodnik in značka (pohodnik jo dobi na podelitvi ali po pošti). 42. 30 vrhov — Točkovna planinska pot s 40 kontrolnimi točkami, od tega je 30 obveznih, obhod po izbiri vrhov. Knafelčeva markacija. Pohodnik naj uporablja vodnike po Julijskih Al- pah, Kamniških planinah, Karavankah itd. Upravitelj je Planinska sekcija Gorenje, Celjska 5 a, 63320 Titovo Velenje. Dnevnik, značka. 43. Logaška planinska pot — Vezna planinska pot s 7 kontrolnimi točkami, obhod 2—3 dni, Knafelčeva markacija z občasno dodano črko L. Pot.vodi delno po Notranjski planinski poti, zato je dodana črka N. Po-hodniku pomaga Pregledna karta občine Logatec, ki jo je izdala Geodetska uprava Skupščine občine Logatec. Upravitelj poti je PD Logatec, Notranjska 5, 61370 Logatec. Vodnik in značka. 44. Kamniška planinska pot — Vezna planinska pot s 23 kontrolnimi točkami, obhod 8 dni, Knafelčeva markacija. Dostopi do vrhov so opisani v dnevniku. Uporablja se Vodnik za Kamniške in Savinjske Alpe. Upravitelj PD Kamnik, Kidričeva 38, p.p. 11, 61240 Kamnik. Dnevnik in značka. 45. Po poteh Vinske gore — Krožna planinska pot s 14 kontrolnimi točkami, obhod 2 dni, Knafelčeva markacija. Del poti je speljan po Šaleški planinski poti. Upravitelj je PS TVD Partizan, Vinska gora, 63320 Titovo Velenje. Vodnik in značka. 46. Haloška planinska pot — Vezna planinska pot z 11 kontrolnimi točkami, obhod 3 dni, Knafelčeva markacija z dodanima črkama HP. (se nadaljuje) Nekaj »kil« krompirja gor ali dol Tako si mislijo mnogi nepoklicani obiskovalci vrtov in polj. Nekateri se pripeljejo s kolesi, drugi pa kar z avtomobili. V njihove vreče izginjajo kilogrami in kilogrami krompirja, čebule, česna, fižola in druge zelenjave. Prav malo se ukvarjajo z mislijo, da je bilo vloženega v zemljo mnogo truda in dobre volje, vendar ne njihove. da si nekateri ogledujejo teren in takrat, ko kmetov ni na polju> se spravijo na delo. Nekaj takih tatičev sem že dobil, a vse kaže, da tudi to ljudi ne izuči.« • Tinka Bešter z Zlatega polja: »Ne razumem ljudi, ki hodi' jo po njivah in vrtovih krast krompir in zelenjavo. Sama ra- Va C # Pavla Rakovec iz Struže-vega: »Njive imamo na kranjskem polju. Vsako leto nam po-kradejo nekaj sto kilogramov krompirja. Opažamo, da je bilo kraje letos manj kot prejšnja leta. Ljudje se največkrat pripeljejo s kolesi in to v večernih urah. Zdi se mi, da so to večinoma eni in isti in da je med njimi mnogo takih, ki bi nakradeni krompir lahko kupili na trgu.» # Vinko Kert iz Čirč: »Nekateri ljudje so pač taki, da kar morajo vzeti nekaj tujega. Na njivah, ki so bolj odmaknjene očem, nam pokradejo kar precej krompirja. Opazil sem tudi, da pridem na polja Kmetijsko živilskega kombinata in P0' berem krompir, ki po oranju ostane v zemlji. Na tak način si priskrbim ozimnico in pozimi tudi nahranim ptice. Prav p0' hvalno je, da KŽK dovoli pobiranje krompirja. Tudi doma imam vrt in opažam, da mL zmanjka predvsem čebula. Le* tos so mi pokradli tudi okrasne bučke.« T. Bilbija Dober ulovTomaža Miheliča Tomaž Mihelič iz Stražišča je v Čukovi jami, enem izmed ribnikov na Bobovku, ujel 94 cm dolgega in 8 in pol kg težkega belega amurja. V njegovi petnajstletni ribiški karieri to ni niti prva niti največja trofeja, vendar je vredna pozornosti. Beli amur je riba iz družine cipri-nid, izvira pa iz Azije. V naših vodah je zelo redka, saj za razmnoževanje potrebuje vodo, ki ima nad 25 stopinj Celzija in velik pretok. Ker je rastlinojeda, jo često naselijo v ribnike, da jih očisti rastlinja. Vendar pa s tem onemogoča drstenje drugim avtohtonim ribam, ker nimajo več kje odlagati iker. Je silno plašna in jo je težko ujeti. Take trofeje Tomažu veliko pomenijo. Vendar pa je preparatorjev, ki bi znali preparirati ribo in bi to radi počeli, zelo malo. Videl je, da je najbolje, če se tega dela loti sam. Prosil je nekega preparatorja, da ga je naučil osnovnih spretnosti, izpopolnjeval pa se je sam s pomočjo knjig. S tem konjičkom se ukvarja dve leti in lepe trofeje že krasijo stene v njegovi hiši in v hišah njegovih prijateljev. Ker ve, kakšna izgleda riba v vodi, kakšnem je njen najbolj naraven položaj, veliko lažj.e kot poklicni preparatorji ribo pravilno oblikuje. Hib je tudi v gorenjskih vodah vse manj. Ljudje postajamo vedno bolj brezbrižni, vode pa vedno bolj onesnažene. Poleg velikih, že tradicionalnih onesnaževalcev (Tekstilindus, Zvezda, Iskra, Planika) in kanaliza- cije, naravo uničujemo tudi »n drobno«. Lep primer za to je Bobovek. Dv ribnika, ki sta med najlepšimi "\ Gorenjskem, kjer živijo poleg rib tu di redke ptice, postajata vse kraj veseljačenja, ne pa počitka 1 uživanja v naravi. Stalno vznemiri ne ptice in ribe ne morejo živeti n^ ravno, iščejo mirnejše kraje, S' se drugam — če se sploh imajo kan* Če prostora, kjer bi se lahko v mif naselile, nikjer ne najdejo, izumre] _ Področje obeh ribnikov je sicer z ščiteno, vendar se to nikjer ne vid • Drugje ni dosti bolje. Sava tudi zgornjem toku postaja ena izme^ najbolj onesnaženih rek. Če se e. bomo zavedli in začeli resneje ukr pati, bomo vsak čas ugotovili, da P1^ ve, nedotaknjene narave sploh več. Kisli dež, odpadki, ki jih PusC-:, mo kjerkoli, ne da bi pomislili na n] hovo škodljivost, odplake, ki jih varne nekaznovano spuščajo v re K ' vse to nam uničuje življenjski Pr stor. . Vsakega ljubitelja narave in n] nih prebivalcev prizadene pogled^ umazanijo, v kateri plavajo ribe. Si ^ c lm ših pre] vse s h ki