Poitntaa nmrMtranm Leto (!., štev. 49 V l/"M)«M, soneta 26. fe&raarfa Y92t. Posamezna itev.l K (shaja ©b « zjutraj. Stane celoletno •. 180 S mesečno. ...... U, ta zased ozemlje 800 , ta tsozsmstro .. 40fc Oglasi a vsak mm vff1»e stolpca (68 mm) . S K eall oglasi do 30 mm itolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UretfnlStvo* VDJoOteva OMd Telefoa it 72. Uoravnlštvot Sodna uliea iti Telafoa H.3& tsSnkr.poH.ee1c. itn.iLU Ljubljana, 25. februarja. Na severno-zspadni granici Jugoslavije se odigrava zadnji akt začasne jadranske tragedije. Zadnji up in nada našega primorskega ljudstva — premakniti demarkacijsko linijo na zapad preko naših nacionalnih mej — pade jutri in čez nekaj dni se zlije demarkacijska črta v novo državno meja Skoraj milijon naših najboljših, aajrazboritejših sinov in hčera bo zaječalo jutri onstran črte, ki jo tvorijo naši novi mejniki Snežnik in 'Javornik — Mrušica — Porezen — Blegoš in bohinjski obroč visokih planin s Triglavom. Malo jih bo med njimi, da jim ne bo zarosilo oko kakor otroku ob odprtem grobu, ki vidi z materjo izgubljeno vso sreč o. ...In zopet bodo zadrhtela srca, krč strasti bo zvijal molčeče ustne, na koščenih rokah se bodo krčile mišice junakov. Toda zopet bo tudi vzplamielo upanje, užgala se bo nova zavest, da mora priti dan narodne svobode in vstajenja pod-jarmljenih. Jutrišnji dan bo ostal za naš narod tostran in onstran Snežr nika in Triglava le scena v jadranski drami. Zadnie dejanje se bo končalo šele pozneje... Le 7C00 rojakov, ki so bili dose-dnj obsojeni bivati onstran demarka-cijske črte, ee vrne jutri domovini, le par občin bodo prevzele naše oblasti. V Logatcu in drugod so že danes plapolale nase Jrobdjnlce. Po svobodi in ujšdinfenju hrepeneči narod j? oc&?iaitf Hafitrir«, h predno je odoel možato pokazal pno odločno narodfto voljo, koji diči vse naše brate, ki so " bili položeni ca oltar dotrovines. Pozdrav, ki ga danes; pošiljamo našim novim državljanom se ne u-stavlja tam, kjer razmejitvena ko-ni-ejja postavlia rapallske mejnike. Naša misel hiti preko granice tja v poslednjo kočo na robu beneške ravnice in trdno je naše prepričanje, da je radostni dan v Logatcu predpo-doba onega večjega, velikega dne, ko bo Jugoslavija vse, ki jim denes burno in težko utripa srce, pritisnila na svoji grudi z vriskom, odmevajo-čim cd Triglava do Ditolja, odrešeno dcco iz Julijske Benečije. Prevzele logaškega ozemlja LJUBLJANA, 25. febr. (Izvirno). Včeraj je bil v seji razmejitvene komisije podpisan protokol, v katerem se je določilo, da se izvtši predaja logaškega ozemlja jutri 26. februarja ob 10. uri dopoldne ▼ Logatcu. V to svrho se odpeljejo zjutraj ob pol 9. nri iz Ljubljane s posebnim vlakom predstavniki naših vojaških ia civilnih oblasti. Na kolodvora v Logatca jih bodo pričakovali predstavniki italijanskih oblasti, ki izkažejo zastopnikom naše države vse časti. Nato se izvrši formalna predaja oblasti. Po izvršeni predaji se italijanske cblasti, katerim zepet naši izkažejo isto čast, odpeljejo. Le laško carinsko osobje, ki bi vr- šilo pregled železniškega prometa, ostane začasno še T Logatca, do kamor bodo zaenkrat vozili tndi italijanski vlaki. Neposredno po prevzetja logaškega ozemlja bo pričela delovati naša oprava do takozvane provizorič-ne meje, tj. do one granice, katero so Italijani po lastnem tolmačenja rapallske pogodbe sami ugotovili. Razmejitvena komisija se bo potem podala v teren, da sporazumno ugotovi definitivno granico. Po izvršenem prevzetja oblasti ▼ Logatcu se poda razmejitvena komisija jutri tndi v Rakek ter se popoldne YT?>e v Ljubljano. Prvi učinek represalif. Celovcc, 25. febr. (Izv.) Koroška deželna vlada je izdala na prebivalstvo nekdanje gksovalne cone A oglas, v katerem poživlja prebivalstvo, naj ima vedno pred očmi interese svoje skupne domovine, nede-Ijene Koroške. Proglas pravi: Pasti morajo vse narodnostne mržnje, vsi se moramo zavedati dejanskega po- • ložaja, ki je nastal po glasovanju, {vse nas more prevevati ljubezen do domovine. Vlada obeta najstrožjo objektivnost v vseh narodnostnih vprašanjih, priznavanje vseh crrod-nostnih in manjšinskih pravic, a obenem zahteva od prebivalstva lojalnosti in brezpogojno vpostevarje obstoječega stanja. Šolski paragraf v ustavi sprejet. Cdiošena pogsjsnja s Avstrišo. BEOGRAD, 25. febr. (Izv.) Kor so avstrijski delegati, ki so prisneli semkaj, t'a sc pogajajo z našo vlado glede dvignjenja sekvestrov, še vedno bolni, so pogajanja odložena do 8. marca. Pra^a, 25. februarja Kakor poročalo ..Narodni Listy" iz Bratislave, so priredili tamkajšnji komunisti napovedano zborovanje ki se ga je udeležilo okoli 1000 delavcev in na katerem so bili govorjeni protidržavni govori. Kakor 20 komunistov, oboroženih 7. železnimi palicami, je vdrlo v socialdemokratsko tiskarno, ki so jo popolnoma porušili. Ceograd, 25 febr. (Izv.) V politično službo v Sloveniji je sprejet mi-nisteriialni svetnik Aleksander Kosi, ki je dodeljen v službi pri naši delegaciji pri reparacijski komisiji na Dunaju. , BEOGRAD. 25. febr. (Izv.) Naš pomnik v Rimu, Anionijevid. je izročil včeraj vdovi pok. ministra Koste -.ojanoviča odlok italijanske vlade, s Katerim re imenuje pokojnik vitezom reoa sv. Lavrencija in Lazarja, kakor tudi oseono P:smo itaVanskega zunanja ministra grofa Sforze za vdovo. Dunaj, 25. fehruaria. Promet na progah južne železnice je še vedno omejen, medtem ko sa na državnih železnicah izpopolnjuje. Ravnateljstvo državnih želcznic se nade'a. da bo že v torek na vseh progah državn:h železnic vzpostavljen redni osebni promet. Peograd, 25. febr. (Izv.) Datnaš* nja seja jt prinesla zopetno presen e-! cen je. Od redakcijskega odbora sti-lizirane člene o solstvu je vzela vla-. da na vse zgodaj v pretres. Mini-I stroki predsednik Pašič je odklonil, da. bi se glede privatnij šol v na-: prej vezale'točke zakonodajalcu, da izključi vse privatne osnovne šo!e brez izjeme. S tem se je končno zadovoljil tudi predlagatelj poslanec j Avratnovič sam. Pašič je dalje odklo-■ nil, da bi se v ustavi predvidele kake druge nego ljudske eole za manjšine. Mesto izraza v predlogu redakcijskega odbora, da je verski pouk (fakultativen obisk verouka glasovala kratskega predloga, da se verski pouk daje «po želji starišev», kar pomeni v stvari isto. Ko se je predlog tako prestiliziral, je b:l pri glasova-rja sprejet z vsemi proti glasovom komunistov in socialnih demokratov ki so zahtevali še predpis, naj sc siromašni izšolajo na državne stroške. Vse drage stranke so ta predlog komunistov in socialistov odklonile, ker ne spada v ustavo. Nad vse zanimivo je, da sta za fakultativen obisk verouka glasovali tudi klerikalca Šimrak in Sušnik.To glasovanje smatrajo vse stranke za dokaz, da je moč idfje verske strpnosti tako mogočna, da sc ji niti klerikalca nista mogla upreti. Seveda se izražajo dvomi o tem, ali bodo klerikalci toliko pošteni, da priznajo, da se je šolski paragraf v ustavi sprejel tudi z njihovimi glasovi. Beograd, 25 febr. (Izv.) Današnjo ' sejo ustavnega odbora je o tvoril dr. Ninčič ob 9. uri dopoldne. Nadaljevala se je debata o členu 16, ki govori o šolstvu. Sima Markovič se ne strinja z vladnim predlogom. Dr. Pavlčič želi intenzivno šolsko delo i proti analfabetizmu in kritizira prosvetno politiko dosedanjih vlad. Si-1 cer se strinja z redakcijo predloga 1 v smislu sporazuma med strankami, vendar pa zahteva, da se dovolijo tudi zasebne ljudske šole in učiteljišča. Zagovarja šole usmiljenih sester v Bočni in Hercegovini. Radikalec Ljuba Jovanovič naglasa, da mora , biti država liberalna in da se mora računati z verami in narodnimi manjšinami. Tujejezične šole naj bodo stalno pod državnim nadzorstvom, i Republikanec Gjonovič opozarja, da 'predlog ne predvideva poučevanja m. državne siroSce fei bo zato glasoval preti. Minister za f rcaveto Priblče-nč izvaja, da je v rišem narodnem interesu, da se šola podržavL Vsaka druga šola je sporedfa in se bo moral položsj tekih šol urediti zskonom, ki bo odgovarjal interesom države. Narodne manjeme bodo imele državne šole v svojem jeziku, ako jih ne bi mogle same vzdrževati. Otroci morajo imeti osnovni pouk v mater-nem jeziku. Nato je bil člen 16 sprejet v Jovanovičevi redakciji z vsemi proti 5 glasovom. Sledila je razprava člena 17. Republikanec-Gjonovič zahteva jamčenje pisemske tajnosti in tajnosti telefonskih razgovorov. Kazen za prestopke naj se sankcijonira. Radikalec Vujičič ce strinja s predgovornikom, nagfeša pa, da se mora vprašanje sankcije prepustiti zakonu. Zemljo-radnik Avramovič čita svojo redakcijo. Radikalec Žarko MUadinovič želi suspenzijo tajnosti pisem in telefonskih razgovorov za slučaj mobilizacije. Klerikalec Sušnik čita svojo redakcijo. Po govoru ministra Gju-ričiča je bil člen 17 sprejet v novi redakciji soglasno. Odbor je prešel nato k: členu 18. Komunist Jovanovič zahteva, da mora za povredivosi oblasti odgovarjati redno sodišče. Avramovič želi, da naj ima vsak državljan pravo kontrole dela uradnikov, četudi ni neposredno interesiran. Dr. Pavičič se sicer strinja z vladnim predlogom pogreša pa odredbo o zastarelosti. Minister pravde Gjuriač konstatira, da je vladni predlog naprednejši kakor v ustavi iz leta 1903, Člen 18 je bil sprejet z vsemi proti 7 glasovom. Sprejet je bil končno tudi člen 19, nakar je bila seia ob 13. uri zaključena. Avstrijski rablff pred sodi&em« BEOGRAD, 25. febrx (Izv.) .Politika« javlja iz Prijepolja. da se pred tamkajšnjim prvim sodiščem prične danes razprava proti bivšim avstro-ogrskim oficirjem polkovnika Josipu Sauerju, podpolkovnika Konradu Ha-naku, poročnika Gezi Weissa in praporščaku Tiborju Szilagy zaradi ubojev, požigov in dragih zločinov, ki 50 lih racrr/>?t!i nrchiV!-.'-- ;vrtn 72 Novi hrvatski ban« Beograd, 25. febr. (Izv.) Za bana Hrvatske in Slavonije bo imenovan bivši podban poslanec dr. Tomislav Tomljenovič. PoSitifni poSoSal- Beograd, 25. febr. (Izv.) Po izjavah iz Narodnega kluba izgleda, da se v klubu kaže volja pregovarjati se zajedno z muslimani s Pašičem za pomoč pri izdelavi ustave in o even-tuelnem vstopu v vlado. Eeogr&d, 25. februarja. (Izv.) Protest poslanca dr. Korošca proti kancel-parajrafu ze osti povsem brezuspešen. Ministrski predsednik Pa«ič je odklonil vse ugovore klerikalnega vodje. BEOGRAD. 25. febr. (izv.) Kakor se poroča iz Sarajeva, pridejo muslimanski poslanci v soboto v Beograd in so jako zadovoljni z dosedanjim pogajanjem z vlada Zakaj Ie biio odgode-no glasovanje o verskem vprašanju. fcegrad, 25. februarja (Izv.) „Slo-vcnec" v Ljubljani ima iz Beograda Lrzojavko, ki pravi, da se je sklepanje o členu, ki obravnava vprašanja vere. cdgodilo vsled protesta klerikalcev in v dogovoru z radikalci. Napram :tema je Vaš dopisrik od tnerodajne i ziraui pooblaščen javiti, da je predsednik ustavnega odbora odložil glaso-: vanje vsled ugovora od demokratske ' strani. Vlada je ta člen očobrila v cc-lotni stilizaciji redakcijslcecja odbora. Pač pa se je v plenarni seji demokratskega kluba pojavil pred glasovanjem cdp-.r proti določbi, s katero bi se veroizpovedim dovolila uprava njihovih fondov v okviru ustave in zakona. De-rtekrati zahtevajo, da se uprave cerkvenega premoženja udeležuje tudi narod, li ima doplaievedi potrebe za cerkve in duhovščino. Depeša „S!ovenca'\ ki jo ie dal dr. Korošec, da olepča svoj ko'osa!ni poraz, je torej prosta iz mišljotina. Londonska Konferenca LONDON, 24. febr. (Uradno). Konferenca se je sestala danes popoldne, da posluša izvajanja grškega odposlanstva o razdelitvi ljudstev v Smirni in Vzhodnji Traciji. Kalogeropulos je opozarjal najprej, da je to vprašanje že temeljito pretresala mirovna konlerenca, kjer je grške zadeve predložil Venizelos in da so svoječasne odredbe priključene mirovni pogodbi v Sevresu. Zato predpostavlja, da ni namena, vprašanje iznova obravnavati, da pa je grško odposlanstvo pripravljeno, da v tem slučaju poda vsa zaželena pojasnila. Nato so bile konferenci predložene podrobne statistike iz let 1912 in 1917 in še iz bližnjega časa, in siccr grškega, kakor tudi turškega izvora, z namenom, da se dokaže večina grškega življa med prebivalstvom Smirne in Vzhodne Tracije. Končno se je Kalogeropulos obrnil na konferenco, naj se krr najhitreje odloči in napravi mir v Orientu. Ko je grška delegacija odšla, je konferenca sklenila, da zasliši turško delegacijo jutri dopoldne ob 11. uri, grško pa ob 12. uri. Pariz, 24. februarja. Londonski posebni poročevalce Agence Havas poroča: Načeloma je konferenca zakliucila podajanja o oriientalskem vprašanju. Vrhovni svet je sklenil, jutri obema odposlanstvoma predlagati, naj sprejmejo odločitev enientnih velesil. Odsek sestavljen iz angleških, francoskih in italijanskih strokovnjakov, odpotuje na vzhod, da se izvede na licu mesta preiskava ki bo sluz i'a zaveznikom kot podlaga za kasnejšo razdelitev spornih ozemelj v Smirni in Traciji. S tem predlogom bodo Turki gotovo zadovoljni. Grkom pa bo gotovo težko podpisati ga jih zagrešili nad prebivn' sa okupacije. London. 25. februarja. „Daily Ske-teh" poroča, da so se v kabinetu po- 077! za Cz- i javi'a nesporazuraljenia rrlede irskega vprašanja Različni koalicijski člani nasprotujejo maščevalni politiki. Napetost med Ameriko in Japonsko« Moskva 25. februarja. (trezžična> Ameriška vlada je naprosila japonska vladi, naj ji naznani vzroke, zakaj tu umakne japonskih čet iz Sibirije, in /a noglašala potrebo, da se te lete umaknejo do meseca marca. Nem!ri v Stalili« Rim, 25. febr. (Izv.) V provinci Bari traja še vedno generalni štrajk, kateremu so se pridružili tudi poljski delavci, ki so zasedli več vele-posestev in požgali mnogo gospodarskih poslopij. Na več mestih je prišlo do krvavih spopadov med kar rabinerji. V Spinazzolli so kmetje zastrupiti vodo v velikih napravah zs napajanje živine, poginila je velika množina živine. Kmetje so pokvarili mline, tako da so ostala mesta brez kruha. Vlada je poslala večje oddelke vojske, ker se je bati, da se štrajk razširi preko ves južne Italije. Milan, 25. febr. (Iz/.) Dano ie tukajšnja policija v skrivnem komunističnem lokalu na^la tri inozemske komunistične agitatorje, katere je aretirala, eden njih je Avstrijec, drogi Nemec, a tretji je Rumun. Rim, 25. febr. (Izv.) Tudi dijaštvo je začelo z uličnimi demonstracijami. Zaradi velike draginje knjig so zahtevali dijaki, da se znižajo cene šolskim knjigam za 30 odstotkov. Knjigarnarji so znižali cene za 10 odstotkov, ka- pa dijakom ni bilo po volu, priredili so demonstrativen obhod in demolirali nekaj knjigarn. Posredovala je policija in z orožjem, razgnala dijake. V spopadu je bilo precej ranjencev, tudi mnogo dijakov je bilo aretiranih. -— Tudi iz Nespolja so prišla poročila o dijaških demonstracijah, ki so končale krvavo. Med drugimi so dijaki v Rimu demolirali svetovnoznano knjigarno in založništvo Treves KršSičr.o stresle v Rušili. Pariz, 25. febr. Ozv.) Po poro3» lih iz Revala so se pobunjeni kroiv štatski mornarji sporazumeli s petnv gradsko rdečo gardo, da ne pripo» znajo več moskovske vlade in proglase v Petrogradu novo vlado% V? sovjetski Rusiji primanjkuje splošno premoga in na 30 črtah je ustavijo* ves železniški promet. Zaradi teg» primanjkuje povsod živil, akoravno je živil dovolj, a jih ni mogoče pre« važati. Tudi industrijski obrat je skrajno zmanjšan, samo v Petrogr* du je ustavilo 93 tovaren med njimi tovarne za municijo Putilov, ve* obrat. Loretto oropsn* Lorclto, 25. februarja. (Izv.) Preiskava o požaru v baziliki je dognal* da je požar posledica premeteno izvršenega ropa. Roparji so najprej pokradli vse dragocenosti, ki se ceniio na 15 milijonov lir. a potem so, da M zbrisati vsako sled, zažgali zakladnico. ____ Sofija, 25. febr. flzv.) Dne 23. t m. se je vršilo v Sofiii zborovanje m* kedonskih revolucionarjev, na kato* rem je arhitekt Jurikov razlagal pot* trebo za ustvarjenje avtonomije Makedonije, ki jo po njesrovi trditvi z* hteva ves narod v Makedoniji. Za njim je rrovoril v arnavtskem iezik« Arnavt Iskender, ki je izjavil, da misli samo na osvoboditev Makedonije, ki mora dobiti čimprej samostojnost Nato je pred3ednik Alkalčev prečita! recoluciio, v kateri se znhf?va avto« nomiia Makedonije pod nadzorstvom velesil. Resolucija je bila sprejeta p* bo poslana londonski konferenci Budimpešta, 25. februarja. O2** Radi pomanjkanja premoga ie ustavljen začasno brodarski promet na Donavi med Dunajem in Budimpešto. i I )efimfivni usfavnf predlog. *len Xm. Sklepanje o temu členu' mora v 24 urah prepoved ali potrditi je odgodilo, ker je dobil po spora- ali razveljaviti. Za prestopke potom uu strank dostavek, o katerem mo- tiska so odgovorni pisec, urednik, sklepati ministrski svet. I tiskar, izdajatelj, lastnik in razpeče- valec. S posebnim zakonom se odredi obs^T in način odgovornosti. Vse prestopke potom tiska bo sodilo redno sodišče. Člen XV. Državljani imajo praviti le za vojne in mobilizacije, in to ' co sestajanja, zborovanja in dogovar-čas, ki ga zakon v naprej določa, janja v mejah zakona. Na zborova-epove se razpečavanje in proda- nja pa ne smejo prihajati oboroženi časopisov ali tiskovin, ki vsebuje- Zborovanja pod milim nebom se žalitve vladarja ali članov kraljev- morajo prijaviti kompetentni oblasti e hiše, tujih državnih poglavarjev, 24 ur poprej. Državljani imajo pra-rodnega predstavništva, neposred- vice sestajati se v svrho, ki ni protizakonita. Državljani imajo pravice, vlagati prošnje. Prošnje lahko podpiše en državljan ah več in vse pravne osebe. Prošnja se mora predložiti vsem oblastem brez razlike. ilen XIV. Tisk je svoboden. Ne jrejo se ustanoviti nikake preven-tie odredbe, ki preprečajo izhaja-t, prodajo in razpečavanje tiskovin časopisov. Cenzura se more vpe-1 pozive na državljane, naj s silo oremene ustavo ali deželne zakone, i ki vsebujejo težke kršitve javne orale. Toda v tem primeru mora iiast v 24 urah po prepovedi izro-ti celo stvar sodišču. Tudi sodišče Politične beležke *r Naša severna meja. Iz Maribo-a poročajo dne 25. februarja: Jugo-iovansko-avstrijska razmejitvena komisija je danes prejela iz Pariza od-očitev veleposlaniške konference gle-■e spornih vprašanj razvodnic, ka-era so ji bila predložena meseca -eptembra lanskega leta, da jih reši. '/eleposlaniška konferenca je po za-lišanju strokovnjakov odločila, da iC razvodnice v načela neizpremen-jive, da se pa smejo izpremeniti na točkah, kjer bi razvodnice 6ekaie karo hišo po ogledu na licu mesta ia po zaslišanju interesentov tako, da >e napravi majhen ovinek, da se prizadeti obvarujejo škode. Veleposla-aiška konferenca je s svojo odločitvijo potrdila določbe saintgermain-ske mirovne pogodbe, ki predvideva kot mejo razvodnice med Sakovo in Dravo. + Nov jugoslovanski Piemont je aašel zagrebški «Obzor» in to v Dnih hrvatskih županijah, kjer so dobili Radičevci večino. Na roganie beograjskih listov, da naj vlada prepusti upravo teh županij Radičevim republikancem, odgovarja «Obzor» popolnoma resno, da bi ne bilo napačno, ako bi Radičevci sprejeli to oomidbo, ker ni nemogoče, da bi te lupanije postale novi jugoslovanski Piemont Prvi bi se seveda pridružili temu Pijemontu <*Zajedničarji» okoli «Obzorja», ki itak komaj ča-šajo vsake prilike,- da se približajo R3dičeveem, ki pa do sedaj še odklanjajo vsako sodelovanje z ostanki Narodnega kluba. Tudi klerikalci se ne bi branili stopiti v to kolo, saj SLOVANSKEGA POLKA. Oficirski ZWBa zbor II. jugoslovanskega polka je iz-; dal zgodovino polka, ki je v njej opi- Naše brate na Koroškem, ki st san postanek in zgodovina polka. Po na dan glasovanja storili svojo dolž en izvod knjige dobe v spomin vsi dobrovoljci II. jugoslov. polka. Javite svoje naslove okrožnim odborom, ki bodo posredovali za knjige. — Slav- Jogoslavija ne sme trpeti! na ln obenem žalostna je zgodovina na II. jugoslovanskega polka, ki je doprinesel toliko žrtev za naše ujedi-njenje in osvobojenje, vsak korak svoje zemlje je plačal s krvjo in tolikimi žrtvami. Naj bero to knjigo tudi oni. ki ne poznajo dela jugoslovanskih dobrovoljcev in videli bod<\ da smo za svobodo in ujedmje^je domovine žrtvovali toliko plemenite krvi. i nost, Nemci pobijajo in preganjajc naravnost nečuven način. Tega * Gospo- svetski Zvon* poziva na protesta! shod, ki se vrši v soboto dne 26. fe-brcarja 1921. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela skim brzovlakom dospel v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil dosedanji vodja deželne vlade prof. dr. Pitamic na čelu šefov posameznih j ST\'tf 'rameravajo Vri"edihTma£ ! oddelkov deželne uprave. Novi pred-. borsk5 mra£tliaki v Splavarski ulici. sednik je poverjen tudi z vodstvom .......... *----- ' " poverjeništva za notranje zadeve. Istočasno se uradno razglaša, da je dosedanji vodja deželne vlade in notranjega poverjeništva prof. dr. Leo-nid Pitamic razrešen teh dolžnosti. * Dr. VOSNJAK — POSLANIK V VARŠAVI. Današnj «Jutarnji list* javlja, da je njegov dopisnik zvedel iz zemljoradniških krogov, da bo poslanec slovenske Samostojne kmet-ske stranke dr. Bogumil Vošnjak imenovan skoro predstavnikom Jugoslavije v Varšavi. * IMENOVANJE V CARINSKI SLUŽBI. Pri glavnih carinarnah so bili imenovani, in sicer v Ljubljani: za upravnika prvega razreda Josip Bingas; za revizorje tretjega razreda Dragotin Bognar, Milan Petko-vič, Anton Cigoj, Ivan Furlanis in Krsta Ljubibratič; za revizorja četrtega razreda Nikola Albanež; za carinika drugega razreda Srečko Lu-štrek; za carinike četrtega razreda Pavel Arsenič, Avgust Berlot, Stanko Švajger in Fran Pajtler..V Mariboru: za upravnika prvega razreda Dušan Obradovič; za revizorja drugega razreda Milan Tošič; za revizorja tretjega razreda Jernej Klad-nik in Andrej Peternel; za revizorja petega razreda Emil Tomšič; za carinika četrtega razreda Peter Nova-kovič. Ivan Matunovič, Andra Ur-šičič, Vekoslav Slavič, Miroslav Vav-rok in Stanko Rudež. * IMENOVANJA V POŠTNI SLUŽBI. Pri Uubljanski poštni upravi so bili imenovani v VII. činovni razred z naslovom ravnatelja višji kontrolorji: Vrtovec. F. Sem rov, A. Vernik, Sirnik. Podgomik in Josek v Mariboru. * NOV ODVETNIK V MARIBORU. Dr. Tschebullovo odvetniško pisarno v Mariboru ie kupil bivši tržaški odvetnik dr. Kimovec. * NAŠ NOVI ROMAN. Zaradi preobilice gradiva smo morali preložiti začetek našega novega romana na torek. * PROTESTNI SHOD proti proti-držvnemu rovarjenju in klerikalni go- Pričakcvati je, da bo nedeljski shod v Narodnem domu impozanten odgovor vsem, ki ruiejo proti sokolstvu. * VENDAR ENKRAT. Iz Maribora uara javljajo: Po dolgem odlašanju z izgonom, je dr. Mravlagg končno sam prisilil naše oblasti k energičnej-šemu nastopu s tem. da je optiral za Avstrijo. Ker ga je odvetniška zbornica sedaj izbrisala iz odvetniškega imenika, je stanovanjski urad, čim je dobil tozadevno uradno obvestilo, zasegel takoj njegovo pisarno in stanovanje. Iz tolerance se mu dovoli stanovanje še do 1. maja. * «SLO VENSKI GOSPODAR* ZOPET PRED POROTO. Dne 12. marca se bo vršila v Mariboru porotna razprava proti bivšemu odgovornemu uredniku 'Slov. Gospodarja* Franu Zebotu. * ŽUPNIK Dr. JANCIC v DISCIPLINARNI PREISKAVI. Iz St. Petra v Savinjski dolini nam poročajo: Po odloku knezoškofijskega konsistorija z dne 17- t. m., št. 912. je uvedena disciplinarna preiskava proti župniku dr. Janllču zaradi .—nskega naroda, ki je bilo posvečeno s ■skupnimi žrtvami in s skupno zmago, ie io&pclo po beograjskem dogovoru do zveze med obema državama- Skušnja zgodovine uči, da je vrednost Iršavnih zvez, ki jih sklenejo diplomati, odViana od podpore, ki jo najde ta zveza iga hoče organizirati skupno delo obeh narodov v vseh smereh narodnega in državnega Življenja. Ustvarila bo skupen program m ea bo skušala nresmčiti. Obračamo se do češkoslovaške javnosti brez razlike političnega prepričanja, in do vseh Jugoslovanov, ki so v naši sredi, da pristopijo k ligi. Delati z ligo pomeni udeležiti se demokratične zunanje politike, utrditi temelj.? mednarodnega položaja države in delati za konsolidacijo tega dela Evrope. Ta razglas so podpisali: Dr. K. Basa, praški župan: dr. J. Bidlo. nniv. profesor. Roko Eraoanovič, častni konzul SHS, Vlaho Bukovac, prof. nmet. akad.-, prof. dr. Dvorskj-, prerls. Jugosl. komisije; dr. JL Hodža, slov. posl.; Jos. floleček, pr«d-sed. češkoslov. žurn.; Ivan Hribar, poslanik SHS.; JosL Hudec, posl; Fr. Humel haus, posl; Gen. Ot. Husak, min. nar. obrane; P. Hviezdoslav, pesnik slovaški: dr. K. Kadlec, univ. prof.; V. Klofač, pod-preds. senata; dr. K. Kmetko. biskup v Nitri; V. Kopal, pod polic.; inž. Fr. Ko-varšik, min. za javna dela; dr. Kramar, poslanec; dr. Jaroslav Kvapil. državni tajnik; dr. Ivan Markovič, posL; dr. M. Mišura, slovaški minister, dr. Mat Murko, univ. prof., dr. L. Niederle. univ. prof.; Leo Peterka, pedpreds. praške kreditne banke; L. Pik, župan plzenski; dr. J. Polivka, uruv. prof.; dr. J. Preiss, ravnatelj Zivnostenske banke: A. Prokupel, preds. Nar. sveta; di, Jos. Scheiner, starosta 6esko:lovenske obce sokolske; Fr. S tanek, posl.; dr. P. Sani al, kancclar p res. rep-; dr. B. Stepanek, polnom. min. in posla nik čsl. rep. v \Vashinptomi; An'.. Švehla, posl: Fr. Tomašek. preds. pol- zbor-: Re nat TjTšcva, podpreds. Nar. sveta; Jovan Vučkovič, gen. konznl. senator, M. Zavo-ral opat strahovski — in poleg tega cela vrsta čeških in jugoslovanskih društev v Pragi. V torkovi številki »Nar. Listov« je napisal prof. Pata, znani mailjivi delavec za skupno kulturno delo med nami, članek. ki pojasnjuje namen nove lige. Pot, tej ligi ja pripravljala delavna jugoslovanska komisija v Pragi Ta komisija jc imela nalogo podpirati naše knltunie in gospodarske zvezo. O nji jc napisal prof. Majcen v »Jugoslov. Njivi« zanimiv članek, kjer popisuje svoje vtise, ki jih je imel o >Jugoslov. komisiji*, ko jo je obiskal ob času svojega bivanja v Pragi, ko jo zastopal zagrebško univerzo pri promociji prež. Masaryka. Tudi naša slov. »Njiva« je prinesla v zadnji številki članek o kij tu mi, oziroma šolski konvenciji, ki je izšla po svojem načrtn ir »Jugoslov. komisije t in je samo naloga časa, da se izvrši Naravno je, da, ustanovitev lige pozdravljamo in ji želimo mnego u«peba. Imena, ki so podpisana pod razglasom, so nam vsem znana, saj so med njimi odlični slovanski kulturni delavci. 2elimo torej, da bi liga tndi na jngu našla svojih delavcev, da se nadaljuje delo, ki ga je vojna deloma prekinila in da porabimo naše državne sile za to, da se med seboj narodno in kulturno okrepimo. Taka. zve za more biti za oba dela blagoslov in ona e-lina bo premagala nemško-madzarsko plast, ki je ležala in ie leži med nami. GL Prosvefa. IZ PISARNE NARODNEGA EDALIŠČA. Prva polovica letošnje sezone poteče dne 28. t m. Zaradi visokih stroškov je uprava prisiljena za drugo polovico sezone cene nekoliko povišati. Za abonirane prostore ostanejo cene neizpremenje-ne, število predstav pa se zniža od 30 na 20. Cene neaboniranih sedežev se s 1. marcem povišajo za 30 — Vplačila za drugo polovico sezone se sprejemajo od srede 2. marca do sobote 5. marca v gledališki pisarni (operno gledališče) od 10. do 12. in od 3. do 6. ure. — Interesenti se pri tej prilik: lahko tudi naroče na ilustrovani tednik ^Gledališki lisfr, ki stane za drugo polovico na dom dostavljen 100 kron. — Ilustriran list »Plameni. Izšla je -i. številka z zelo raznovrstno vfebino in lepimi slikami Posebno opozarjamo ua Sluraikovo humoresko >Ženini naše Koprnele«, ki se bo nadaljevala. Ilustriral je humoresko prof. 5. Santel. Novi naročniki dobijo lahko tudi dosloj Izšle številke. — Književne novosti. Za Veliko noč izda Tiskovna zadruga A. NovaSana. dramo »Veleja«, D. Fajglovo zbirko humoresk »Tik za frontov. J. VFaschtetovr, zbirko »Pravljice« z večbarvnimi slikami, Shakespearejevo žaloisrro >Macbeth« v I Župančičevem prevodu in dr. Vebpr« I »Uvod v filozofijo«. — J. S. Bachov pasljon po sv. Matevžu. Priprave za izvajanje paaijona so v pol nem tira. Prošli teden so bile skušnje ..a vsak zbor posebej, prihodnji teden se nri-fcno skitšnie za oba zbora s-kopaj. Ta Bachov pasijon je največja in najveličd,rt -nejša skladba rf-spobne vsebine in zahteva ogromen aparat: namreč dva mešana zbora, dva samostojna orkestra, osem so listov in orgije. Radi obsežnosti so no umotvor izvajal dva večera, in sicer prvi del dne 1&, drugi del dne 1* marca ob pol šsstih zvečer v frančiškanski cerkvi. Kot. solisti bodo sodelovali na S najboljfc pevski umetniki. k — Kcnccrt Rijavec-Ličar v Pragi "z Prage poročajo, da je imel koncert, ki so ga tamkaj priredili naši umetniki Rijavec, Ličar in Rajzcr, sijajen uspeh. Občinstvo je oba umetnika burno aklami-ralo. Tudi materialni uspeh je zelo po-voljen- — Marionetno gledališče igra v nedelji dne 27. t. m. ob treh in ob pol šeetih popoldne orientalsko bajko v štirih prizorih -Zakleti kalif« in novo enodejansko farso »Čarobni dežnik«. — Cankarjevega »Kralja na BcUjnovU uprizori prihodnji teden otuješko narodi o gledališče. Glavne uloge »o v rokah najboljših osiješkib igral oev. Kot go«t ulogi Kantorja nastopi upokojeni član zagrebškega gledališča g. Barbarii odklonjena, ker je prosilec avstrijski državljan. — Ker obiskuje mestne osnovne šole v Celju 316 otrok okoliške občine, se bo zahtevalo od te občine za vsakega otroka 3G0 kron letno. — Prostori na takozvanem Brukovem posestvu, katere je imel dosedaj v najemu mizar Vehovar, se oddajo za 6 let v najem mizarsko-stroini zadrugi. — Celjski opat je izročil magistratu od vsote 56C0 kron, ki odpade na Celje od papeževega darila za revno jugoslovansko miadi-no, znesek 2500 kron, ki se bo primerno razdelil. - ljudsko štetje v ptujskem okraju. o rezultatih ljudskega štetja v ptujskem političnem okraju nam poročajo: Skupno število prisotnih ljudi v mestu Ptuj in političnem okraju ptujskem znaša £5.946 (40.479 moških in 45.467 žensk). Po državljanstvu je 83.135 pripadnikov naše kraljevine, 165S tujcev in 1153 neodločenih. Po narodnosti je 82.048 Slovencev, 773 Srbohrvatov, 1291 drugih Slovanov, 1634 Nemcev, 32 Italijanov, 28 Madžarov, 28 Arnaviov in 52 pripadnikov drugih narodnosti. Glede vero-izpovedanja ie 84.367 rimokatolikov, 1283 pravoslavnih, 57 izraelcev, 54 protestantov, 2 gr skoka tolika in 21 pripadnikov drugih konfesij; 5 oseb je brez konfesije. — Od posameznih krajev se nam sporočajo naslednji podatki: Mesto Ptuj šteje 4449 prebivalcev, po narodnosti 2976 Slovencev, 974 Nemcev, 371 Srbohrvatov, 59 drugih Slovanov, 28 Arnav-tov, 13 Madžarov in 6 Italijanov. Ormož ima 1093 prebivalcev (926 Slovencev, 100 Nemcev, 41 Srbohrvatov, 16 drugih Slovanov, 1 Arnav-ta); zdravilišče Rogaška Slatina 4S6 prebivalcev (416 Slovencev, 38 Nemcev, 15 Srbohrvatov, 11 drugih Slovanov itd); Središče 1145 prebivalcev (1118 Slovencev, 21 Srbohrvatov, 3 drugi Slovani in 3 Nemci); Rogatec 713 prebivalcev (535 Slovencev, 44 STbohrvatov, 7 drugih Slovanov, 124 Nemcev in 2 Madžara). • Jugoslovanska Matica. Podružnica. Jugoslovanske Matice za Brežice in okolici ima dne 5. marca t* L v gostflnitjkib pro štorih Narodnega doma. v Brežicah ob osmih zvečer svoj redni občni zbor. • VOI.ITVK V NA^I. ZASEDENEM OZEMLJU' Politično' društvo »Jertrnost« v Trstu 'je izdalo .feb&irb: "Dr. Vladimir Orel, Novi volilni zakon za politične vo-litvg v Julijski Benečiji v praktični uporabi. Knjiga je za primorske Slovence neobhodno potrebna- ta t njo je podano našim Primorcem zanesljivo in koristno navodilo za volilni boi. Knjiga pa bo tudi dobrodoSla vsem našim joristom. ker ie novi volilni Ted juridično zelo zanimiv. Pa t )di politikom in časnikarjem bo služila nova. knjiga zelo dobro. Kljub temu, da je knjižni trg na zasedenem ozemlju silno omejen, je vendar cena knjige zeio zmerna Naroča se pri »Jugoslovanski Matici« v Ljubljani, Pražakova ulica St. 3. L nad str. Knjiga velja 25 kron, po pošt; ?•? kron. 4 FREKVENCA BOLNIC V SLOVENIJI. Kakor posnamemo iz uradnega izkaza bolnikov v javnih in zasebnih bolnicah v Slo\reniji za leto 1920, je bilo začetno stanje v lanske mletu 1443 bolnikov: tokom leta je bilo sprejetih 29.481, odpuščenih pa 27.923 bolnikov. 1534 bolnikov je umrlo, v bolnicah pa jih je koncem leta še ostalo 1467. Umrljivost je znašala 4'96 %. Zanimiv je izkaz o vzrokih umrljivosti. Umrlo je lansko i leto v bolnicah v Sloveniji 1534 oseb, i in sicer: za kozami 26, za trebušnim tifuzom 15, za grižo 162, za Sčrlatico 1, za davico 11, za šenorn 4. za otročniško mrzlico 12, za epi-demičnim otrpom tilnika 7, za sifiliti-ko 4. za drugimi spolnimi boleznimi 1. za pljučnico 73, z a p I j u č u o j e -t i k o 201, za tuberkulozo drugih organov 37, za hripo 14, za rV:om 82, za drugimi novimi tvorbami 6, za golšo 6, za akutnimi boleznimi dihal 22, za akutnimi boleznimi želodca hi črevesa 34, za vnetjem slepiča 16, za poškodbami v obrtnih obratih 13, za poškodbami izven obratov 74, za duševnimi boleznimi io, za angleško boleznijo 3, za krčem ranjencev i, zaradi poroda sprejetih žensk 22 in za raznimi drugimi boleznimi 669 oseb. T * v0ZNI RED NA PROGI ŠENT JANZ-TREBKJE. Pričcnši z dnem 23. februarja 1921 vozi na progi Št Janž na Dolenjskem-Trphnje namesto mešanega vlaka st. 4631 mešani vlak št. 4635 z od-bodo m iz Sfc. Jania ob lfi> uri ^ min in prihodom v Trebnje ob 17. uri 24 min. Vlak št. 4635 irna ?.vezo z vlakom št. 1016, ki prihaja v T.icbl-.ino gl. kol. ob 20. uri 4 min. • NOV MOST NA REClNI. Na mestu mosta, Id ga te dal d'Annunrio med Sušakom ia Reko preko Rečlne razstreliti, ko so začeli Italijani napad na Reko. so postavile italijanske Inženjerske Čete začasen lesen most, ki je bil včeraj izročen prometu. * DOSMRTNA RENTA ZA KIPARJA RENDICA. Umetniško odele-nje ministrstva pfosvete je sklenilo* da se slavnemu našemu kiparju Ivanu R e n d i č u dovoli v znak priznanja njegovega umetniškega delovanja dosmrtna renta v znesku 5000 dinarjev na leto. * BEOGRAD SE^ -»MODERNIZIRA*. Pred duhovnim sodiščem v Beogradu se nahaja, kakor poroča tamkajšnje časopisje, približno 4000 tožb za ločitev zakona. Zanimivo je, da se vsled majhnega ševila sodnikov te tožbe zelo počasi rešujejo in da bo gotovo preteklo par let, predno se odloči usoda teh nezadovoljnih zakoncev. * ŽENITVENE KAVCIJE ZA ČASTNIKE. Glasom odloka ministrstva vojne in mornaraice št. 707S z dne 14. decembra 1920 sprejemajo se življenske police banke »Slavije« v smislu člena 7. zakona o ženitvi častnikov in podčastnikov kot ženitvena kavcija. Opozarjamo na ta od lok jugoslovanske častnike ter priporočamo banko »Slavijo« kot slovanski, narodni zavod. Več v inseratu. * NAPREDNO POLITIČNO IN G0SP0DApc;T'0 DRUŠTVO ZA ŠENTPETERSKI IN KOLODVORSKI OKRAJ ima svoj redni občni z b o r v nedeljo dne 27. t m. ob 10. uri dopoldne v salonu hotela »Triglav« (Kolodvorska ulica) z običajnim dnevnim redom. — Odbor, k * PROŠNJA. Tam v Vodmaiu na Stari poti se nahaja zavod za slepce. V njen sa vzgojujejo naši največji betežniki — Slepci. Manjši obiskujejo Solo, veliki pa se nče rakotvornega dela. Ves pouk s'-) vrši smrotreno, ker je želja keratorja, da bi postali ti betežniki koristni člani družine ta države. Mnogi izmed njih ljubijo prav posebno glasbo in petje. Poučujejo se zato v posebnih urah. Nekateri znajo že prav dobro igrati. Ker se žele neka teri moški gojonci izobraziti tudi v org-Ijanju, bi kuratorij rad ustregel njihovi želji, a nima harmonija. Obrača ee zato tem potom do usmiljenih src ter prosi, ko bi hotel kateri dobrotnik odstopiti zavodu že rr hijen harmonij, mogoče brezplačno ali pa vsaj proti mali odškodnini. — Kuratorij za oskrbo slepcev v Ljubljani. * PODRUŽNICA JUGOSLOVANSKE MATICE-je bila 20. t rn. ustanovljena v Žalcu. Za predsednika je bil Izvoljen šolski vodja Anton Petriček- * NA OBČNEM ZBORU ŽENSKE PODRUŽNICE CMD. v Celju, ki ee je vršil IS. t. m. je bila izvoljena za. predsednico ga. Adcla dr. Dečkova. sv POUČNI VEČER priredi mariborski Sokol danes, 26. t. m. svojim moškim članom v mali dvorani Narodnega doma. Dr. Marin bo predaval o spolnih bolezn-l;. * »NEUES WIENER TAGBLATT«, ki mu je bil odvzet poštni debit na Jugoslavijo, se sme zopet. uvažati. * «NASA MOC*, nekdanje glasilo slovenskih krščanskih socialcev, prične zopet izhajati kot tednik. * LJUBLJANO ZAPUŠČA znana tvrdka Antonio Deghenghi ter se preseli v Trst, ker njen lastnik ne namerava optirati za Jugoslavijo. * TEŽKA NEZGODA. V četrtek 25. t m. oko'i 22. ure, je hotel 461etni, oženjeni in v Karčevini 155 stanujoči vlakovodja Anton Krašovec v Slov. Bistrici skočiti v mariborski vlak. Pri skoku mu je spodrsnilo in je padel pod vlak, ki mu je popolnoma zdrobil levi spodnji člen na nogi. Krašov-ca so težko ranjenega prepeljali v Maribor v bolnišnico. Zaslil&nje is dokazi. Po pw- Stani obtožnici vpraša predsednik dvor. svet. Fran Regallv obtoženca.: »Ali se čutite krivega?« Obtoženec, mlad prijeten! fant odgovori jasno: »Nisem kriv«. Pb prečkanju nekaterih spisov se jo pričelo zaslišanje prič. Priča kmet Janez Intihar izpove: »T?-krat, ko so menjavali bankovce. s*m prišel s svojim sosedom Tekavčičem v Ljubljano k blagajni. Dosti ljudi je stalo. Mi smo bili zadnji v vrsti m smo Čakali. K nam je prišel 16 do lTletni fant ta nam rekel: »Ali bi radi hitro bankovce zamenjali? Pojdite z menoj! En par krone oi boste dali, pa bo vse urejeno.« Ml smo -» Ljubljanski veliki semenj 1921. Neiz prosno zahteva sedanji čas od vsakega naroda, da 60 postavi v boj za svoj obstanek in svojo prihodnjost najboljše svoje sile. Ta boj pa more uspešso bojevati samo oni narod ki svoje sile dobro pozna- da jih more o pravem času uporabiti na pravem mesta. Prva naloga naSega ujedlnjenega naroda jo, spoznati samega sebe, spoznati lastno moč in to predvsem na polju Industrije, obrti ta trgovine. Medtem ko je naša država v celoti agrarna, baš slovenski del ni posebno oblagodarjen s tem naravnim « za njim ta smo prišli v neko kuhinjo.; Obrniti nam je radi tega svoje 1 L!1 S!. — «M1 AIamaI* 1 A M _ , moči v druge gospodarske panoge zlasti ▼ industrijo, obrt in trgovino. Pričetek jo dan, treba samo na tem potu pogumno stopati naprej. V primerno vzpodbudo ta da pokažemo ostali naši domovini, kaj znamo ta kaj zamoremo, treba da pokažemo svoje pridelke, o katerih se je do sedaj mislilo, da jih je treba importirati V to svrho se na seji, ki sc je vršila na iniciativo trgovske ta obrtniške zbornice, zvez obrinih zadrug ter oddelka ministrstva za trgovino ta industrijo pri deželni vladi sklenila prireditev vzorft-r»g a semnja v letu 1921 v Ljubljani. Ta semenj »Ljubljanski vb-liki semenj 1921«, se bo vtšII od 6. do 21. avgusta t. 1. v Ljubljani V industrialnih-obrtnih in trgovskih krogih jo vzbadO veliko zanimanje. Že na prvi poziv se je odzvalo okoli 200 frvrdk. ki rabijo za razstavitev 6vojih proizvodov okoli 2200 V kuhinji je bil še en mlad Človek. Jaz sem mu dal tri, Tekavčič pa dva tisočaka. Drugi fant je nekaj pisaL Potem je drugi odšel in r»am kmalu prinesel denar. Dala sva mu vsak po tri krone«. Predsednik opozori pričo na obtoženca in priča pravi: »Na fanta ee ne morem epo-minjati Ne morem reči ne tako ne tako«. Zagovornik dr. Svigelj: »Ali ste videli tega mladega gospoda?« Priča: >Ne poznam ne enega ne dru-zega!« Priča kmet Martin Tekavčič izpove slično kot prvi giede dečka, ki jih je peljal v huhtajo in pravi, da je bankovce nesel zamenjati oni, ki je listek pisal, ne pa oni, ki jih je nagovoril. Prvi jim je od zunaj dejal: »Moj stric je notri za pisarjr. pa boste takoj opravili.« Dal sem fanwi, ki je pisal listek dva tisočaka. Predsednik priči: »Ali je bfl fant_ tbrv>« !T"". ' • <"••n porotniki pnS: »AU se morero spom. ; ^^ ^^ ker je za priprave njati na ust* dva fanta, kdo vas je psljsl ^^ M prostorov treba vedeti, ta kdo vam je listek pisal.« Priča :»Te*i j g ^^ ude,ežbo fe račnnatl Zato se se ne morem spominjati ker msem na;^^ ^ rho ^ ^go^nle, poživljajo, da to Č5m prej s*ore. Vsi pa. ki niso pre jeil direktnega vabila, so naprošeni, da se izjavijo na n«.elov »Urad ljubljanskega Senca: »Ga pomam dobro, videl sem ra velikega 6t,mrja v Ljublirn'. Turjaški trg tudi gori (pri preiskovalnem sodmkuV On 6/n, ali fi0 voi;ni razstaviti svoje pro-nam je denar prinesel.* RegaUy ponovno ^^ koliko kvadr. metrov prostora »Ali je pravi?' Triča: »Ta je tisti, ki nam je denar prinesel!« Blagajnik Bregant kot priča izpove natanko, kako so postopali pri zamenjav? bankovcev. Pravi, da je tisočaka izročil komisiji v pregled glede pravilnih markic ta da je potem listek likvidiral. Predsednik: »Ali se spominjate, kdo Vam je listek prezentiral?« Priča: »Se nič ne spominjam.« Predsednik ga vpraša, kdo da mora sedaj trpeti Škodo. Priča Bregant: »Ta denar moram' jaz povrniti. Ministrstvo mi bo po končani razpravi po vrnitev predpisalo. Za 18.000 kron s e m o š ko dorav Priča blagajnik Inglid slika, kako je dotičnemu mlademu človeku izplačal vsoto 20000 kron. Primanjkljaj so ugotovili pri skeiitraclji blagajne. Glede osebe pravi, da je moral biti kak »mesarski pomočnik«. Predsednik: >AIi poznate obtoženca.?« Priča: »hn«m &ist ga pomatil« Predsednik: »Ali je bil ta?« Priča odloč no: »Ta ni biL Gotovo vem. Ta gotovo ni biL« Priči Vinko Gostinčar ta Feld6teta pripovedujeta o nekakih ponarejenih meni cah pri finančnem ravnateljstvu, ki so bile baje izvršene isti čas. Izvedenec Robida poda izvedeniško mnenje glede pisave. S pozitivnostjo ae more potrditi, da bi bila pisava na listku slična oni obtoženca. Vse mnenje 6e giblje v hipotezah. Ker .ie zagovornik dr. Švigelj zahteval še enega izvedenca kah-grafa in ker je dalje predlagal novo priče, je predsednik razpravo preložiL Obtoženec. ee nahaja na svobodi. Dva bosanska Spanjola pred poroto. Danes ob 4. popoldne se je pričela noro tna razprava proti dvema bosanskima španjoloma. trgovcema Avramu Pa p p ti ta Izidorju AI kal y ju iz Sarajeva zaradi goljufije. Dne 10. junija L 1. dopoldna sta hnenovana trgovca, prišedši iz TrsM, preientirala Jadranski banki sedem Čekov za skupno vsoto 650.000 kron, Izstavljenih od tržaške tvrdke Antonio Deghenghi 8s figlio, predpisanih cd 6"ma tvrdke. Bančni uradnik Makso Korenini je za ta čeka izpolnil dva movčevalna čeka. Na prvem je bila vsota petih čekov po 100.000 kron, prenešena v skupnem znesku 500.000 kron na drug ček. Na tem sta bila zabeležena poleg prenešene vsoto Še eden po 100.000 ta eden po 50.000 kron ta sešteta vsota 650.000 kron. Blagajnik Teodor Kosmač pa je izplačal naj prej vsoto na prvem po 550.000 kron ta potem še na drugem po 650.000 kron, tako da je Pappo izplačal namesto sam'b 650X00 kron znesek 1,150.000 kron, torej za pol milijona preveč. Pomoto so takoj zapazili. Javili so policiji, ki je oba potem aretirala * vlaku v Zidanem mostu. Razprava je bila živahna in neobičajna Zagovarjata se oba v bosanskem narečju. Porotniki ji> dobro razumejo. Posebno živahen je bil zagovor Pappa, ki je med drugim vzkliknil: »Razumete, gospoda To je. gospodo, jedna storija velika. Još mje bila na svijetu! V banki nam je d-novnik bacao pare. Pa ja nišam parnem, risam račundžija, a dohar sam trgovac. — Razprava je bila pre ložo na, da se izda zdravniško izvedeniško mnenje za popravo proge, kakor tudi za one ns-Se kraje, ki jih bodo Italijani v kratkem izpraznili = Kam Izvažamo svoje blaga V pM polovici leta 1920. je odpadlo od vsega našega izvoza na Italijo 48.61 odstotkov; na Nemško Avstrijo 32.86 odst., na Gi*-ko 3.95 odst., na Češkoslovaško 3.13 ods#, na Francijo 2-62 odst. to Bolgarijo 2.42 odst. Vse druge države t-o participirale na našem izvozu komaj po 1 odst. ali io manj. V tretjem četrtletju leta 1620. pa. se jc razmerje bistveno izpremenilo. V Avstrijo 6e jo izvozilo 47.91 odst. vsaga blaga, v Italijo samo 19.81 odst. v Češkoslovaško 15.12 odst., v Francijo 4.34 odst-, v Ogrsko 358 odst, GrSko 3J0 odst. itd. Naši agrarni produkti, kakor kaže statistika, težijo v vedno večji meri proti severu. Vsled pomanjkanja posebne trgovske pogodbe Nemčija doslej ni bila deležna v večji meri na našem izvozu. == Dunajski stavbeniki v Jugoslaviji. Naša država vodi, kakor nam javljajo 5z Beograda razgovore z različnimi dunajskimi stavbenimi podjetji v svrho, da se poživi stavbeno gibanje v naših glavnih mestih. Nekatera podjetja to že poslala ponudbe. Sorsa 25. februarla Zagreb, devize: Berlin izplačilo 240 do 242. Milan 543 do 545, London 583 do 585, Newvork ček 147,50 do 148, kabel 148 do 148^0, Pariz 1070 do 1074. Praga 1S8 do 189. Dunaj 21.05 do 2145. Valute: dolar 145 do 145.50, avstr. krone -3 do 24. lovi 165, rublji 70, češke krone 180 do 182, franki 1030, napoleondori 489 do 493, marke 238 do 239, ital. lire 535 do 537. denar Trgovsko-obrtna banka . s 375 Hrvatska eskomptna banka . 1*60 Slavonia ....... Jugoslavenska banka . . t Ljubljanska kreditna banka • Praštediona ...t, i Gutman.......i Narodna šumska Industrija . Jadranska banka ..... Rečka pučka banka . . . Slovenska eskomptna banka občin, ki so priglasile 160 sadilcev s^0^3;/ " if/i nnn kar odeovaria prlbUtr.o; na"Ka .: ] Fkspioatacija drva 1180 575 fcOO 9100 1320 780 1800 415 640 710 740 1500 blago 1500 1285 580 910 9250 1850 423 670 740 745 Dunaj! De v i z e: Zagreb 471 do 47S, flmo, da je doslej prispelo največ prijav j BerlilJ 1157 do 116S> Beograd —> New-Iz štajerska Manj tadovoljive so prijave j vork 725 do 709, Milan 2595 do 2015, Bu-iz Dolenjske in Prekmarfa. Morebiti po- t3S87 do 140^7, Praga 8S7.75 ---.....-------------nr^. do m75. 0nrih n900 do 11950( Paji7; 5117.50 do 5157.50, Bukarešta 93^50 do 942.50, Fofija 842.50 do 852^0, Varšava liani dopostaii do konca tega meseca. 70 da 81 j^ndon 2785 do 2805. Valu- Opozarjamo nadalje, da »e bo vsak nasM j t e. mar^ft do H62, funti 2765 do tobaka, ki ne bo prijavljen ta oblastveno {dolar 71S do 722, lire 2595 do 2615, dovoljen, uničil ta ho lastnika, zadela ka- f;ari(.csy frany 5105 do 5145. švicarski zen. To velja tudi za najm«Jije število; fran,ri llg75 do 11925j dinarji 1878 do sadik. To se opetovano razglaša, da o« gcboslovaške krone 886.90 do 992-90 bo pozneje izgovorov. Interesente opozarjamo- da se bodo tobačni nasadi zavarovali zoper nastalo škodo po toči. čin zavarovanja bo na kratko popisan v navodilu, ki ga vsebuje dozvola, katero dobi vsak prijavljen sadivec v roke. Ve-ščak zo tabačno kulturo je že izbran iu nastopi v kratkem svoj službo v Ptuju. Njegova glavna naloga bo letos, da praktično podučuje producente na licu mesta o vseh faTah tobačne kulture. = Reorganizacija brodarskega sindikata. Ker so se na razpravah privredrega sveta splošno izražale pritožbe proti do sedanjemu brodarskemu sindikatu, se namerava izvesti njegova reorganizacija in izboljšati zlasti rečno plovtbo. =» Ukinjanje finančnih ds'egaeij v inozemstvu. Finančni minister je odredil nlitajenje vseh finančnih delegacij, ki obstojajo v inozemstvu. Njih posle prevzamejo banke -= Madžarska ustavila brzeozni in tovorni promet. Ravnateljstvo madžarskih državnih železnic javlja, da se spričo velikanskega pomanjkanja premoga na vseh progah madžarskih državnih železnic u-s 215. februarjem ves brzovozni in tovorni ogrska krone 137.25 do 139.25, levi 830 do 840, poljske marke 80.75 do 82-75, Ro manov rubel S07 do 313. Avstr. kronska renta . < 1 majska renta . . . i 1 Ogrska kronska renta ...» V. avstrijsko vojno posojilo . . Turške srečke....... Avstr. kred. zav. za trg. ta ind. Angiobanka........ Bankvercin Landerbank........ Avstro-Ogrska banka ...» Bosanska zemallska banka . . 2ivnostenska banka .... * Državne železnice .... i Lombarde....... « Alpinc-Montnn ...-..» PraSka železna industrija . s Trboveljska premogokopna . . Leykam. papirnica .... i Kranjska železna industrija . . Zenica-Ze!ezo...... Praga. Devize: Berlin 129.50 do 131v Curih 1353.50 do 135^50, Pariz 58050 do 583.50, London 315 do 317, Newyork 81^0 do 82.50, Beograd 213-50 do 21&50. Zagreb 52.12 do 54.12, Dunaj 10.721 do 11.721 Budimpešta 15 do 16, Milan 294 do 296, Bukarešta 105.75 do 107.25, So-' 18— 212 — 80.05 4210.- 1520-— 1398 — i2ia— 2590.— 4800-— 14-0.— 8660— 5998 — 8660-— t490 — 14480"— 10080-— 8500 — blagovni promet. Izvzeta so samo živila.ifija 95.25 do 96.25. Valute: dolar 80l5O: o Zamenjava SOkronskih bankovcev. Generalno nadzorništvo ministrstva za Finance javlja sledeče: Da se olajša zamenjava bankovcev po 20 dinarjev (80 KV, ki jih odjemlje Narodna banka kraljevine SHS-, je generalno nadzorništvo ministrstva za finance izdalo naredbo vsem državnim blagajnam pri finančnih oblacfc-vih in davčnih uradih, da sprejmejo te bankovce proti reverzu, da jih izročijo v iamonjavo najbližjim podružnicam Na rodne banke do 31. marca t. 1., a centrali v Beogradu do SO. aprila t. L tacL Na ta način bodo državne blagajne v interesu lastnikov s sprejemanjem bankovcev vršile ologo posredovalcev pri zamenja vanju. . =■ Nacionalizacija ljubljanske pivovarne. Pivovarna »Union« v Ljubljani skli cuje za pojutršnjem svoj občni zbor, na katerem bo predlagano povišanje glavnice na šest milijonov kron. Podjetje, ki je bilo poprej v nemških rokah, se bo popolnoma nacionaliziralo. =Železni5kl promet z Reko. Ministrstvo saobračaja je d^Iočiio posebno komisijo, bi bo pregledala železniško progo med Bakrom in Reko, da se čim prej izviSjo Pappovi duševni zmedenosti v trerotku j potrebne poprave. V kratkem bodo pričeli prejemanja denarja pri bančni blagajni, j prevažati vlaki materija!, ki je potreben do 81.50. funti 1313 do 1315, franoosld franki 577 50 do 580^0, švicarski franki 1311-50 do 1-351.50, dinarji 20450—206.50, lire 291 do 293, marke 121 do 131, le.n : 105.75 do 107.25, avstrijske krone 10.725 do 11.725, poljske marke 755 do 855. Berlin, devize: Italija 227.25 do 227 75, London 242.25 do 242.75, New. York 62 73 do 63.07, Pariz 446.05 do-446.95, Švica 1036.45 do 1039^05, Praga 78.15 do 78^5, Budimpešta 11-98 do, 12.02. avstrijske krone 13.73 Jo 13.77. - Curih, devize: Berlin 9.70. London -' 2338, New Vork 606. Pariz 43, MHan 2197, Praea 7 40. Budimpešta 1.175, Zagreb 4, Bukarešta 7.90, Varšava 0.675. Dunaj 1.275, avstrijske krone a90. Vremensko poročilo. Liobi nna m r.»,1 moriem D • a r 2 B , S £ š S a T. n > ti. ItbT ■a. febi iS. febr 7. ar: 11. ari tU un 743 S 'ti t 7*3 8 Š.6-E 5 Tlhofi Nabo brez vgIii slabvzb. metla i urno Sreda a ičerajžoi* terrperstura 10. aormain O S Vremenska napoved: lep5 topi. vreme-Solncs Tzbai« ob IK zanais ob 17-41 letom desefleBJ v S c h i Zopet je f tik ej, gospodbg.i*v kol aeoMiodn chiovo s zaamko Jden". tdnme. »ri»« MM milo €t Odlikovano »ded »voje deUe Ubw« ta yapota« arfo* fcr Hto a .JELENOM" dobtv« a« t nam predvojni katero* daatt v Mtledaffi scOkosnt J/4 fe AmimA MM * kMmaA 4"MnL Zastopstvo » StovenJJo fma tvrdka JL Glcbofiiik fa> drog v IjobljanL Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ulica št 2 230 52-5 Podružnice t Splita, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. __• • ---- — *- -----* - ---*■ I - * MZmm m Delniška glavnica Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoča posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valiti in dovoljuje 1 ovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani St. 10-509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. pri po- rofe) po nsjnižii cepi in točno postreže aiarija Paolbar, Poljanski nasip 22 L 409 3-2 Svinjsko mast, razpošilja in po uiiiie sprejema oii 50 kg na rej pn n:iini ji dnevni ecni tvrdka Janko Popovid, LJiblJana. S-0 33 9 Ilirija-, Jarlevo-, Cipulšu-ter Erdal-kremo, SSSf rtfi (biks) nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Dobe"c «70 LJubljana, cv. J koba trg 9. 4-4 Velike uspehe dosežete pri prašičih. govedih itd., ako nr;iae'ata krasi retiiSnl pr.šrk «S31W, lekarna-ja Piccolija v LJubljani. 637 2h i A RFauB, mlekarice. 5HFV it stali pel ojabljaal prodi p«tem avne draži« 19. marca 1.1, se lem krav, dobrih mlekanc. Interesentje si lahko ogledajo krave že prej na licu mesta. 414 8—2 lit Kopita ved vagonov 8-2 suhega bukovega oglja franko nalasraloa postaja — Ponodbe na J. Paljeveo, Slomškova, nlioa it. 31. dobra moč, ve:ča korespon-i denee, in adenka se sprejmeta. — Ponudbe pod „it. 1875" ni upravuištvo « utra». 419 2—1 Ima vedio v zalog! vsakovrstne iot sobne, kmatiške 4-1 Veliko zalogo ¥ilikonocnih ln drugih <21 1 razglednic po selo nizki ceni pripo* roia tvrdka Ivan Bonač, Ljubljana. 1 ročnino 412 Knjigavodkinja S-1 starejša mo, s dol-oletno prakse, za njem dvojnega in enostavnega knjiirovodstva. samostojna aem-ka in slovenska korespon-dentinja, t U sluibs v Ljultljani ali pa v kakem kraju blisu Ljubljane, kjer bi se ji nudila prilika dobiti malo stanovanje, obstoječe iz ene male sobe in kuhinje ali samo ene prazne sobe. Ceni»ne ponodbe pod . Vestna starejia mod" na upravniltvo < Jutra*. Sprejme se s VS B Bencin-motor, ikt oosta It 8. 10 P.S.. prodi T Kor«. I Ljubljana, Poljan- 415 4-2 Rlavip 55 ceno prodi Ogleda levo. te * Krojaikl nltot 1 m 418 3-2 f Gradbeno podjetje \ I ing. Dukic in drug J m u&udliSu kakor tudi vse v to stroko spadajoče potri bščine. Cene nteke. 103 52 ir< ts ..možen stroj pis a in knjigovodstva. Ee flektiri s? na boljšo moč. — Ponuibe: LJubljana, poštni predal 163. 408 3-3 I debelo io ni drobno. vse vrste moški, ženski i« otro;ki. 'delavski kakor tudi naj fiuejSi vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah Ee dobijo pn znani tvrilki V tju&6iarsas Sv. P sira sests 2S. Tirii 86 sošiiia bd poTzetiu do issb kraljestvu. sukanec i vezalke,' otroSke sesaljke ter rasne glavnike za česanje priporoča tvrdka Osva!d Dobeic Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. ERJAVEC & TURK oovlna z železnlno „prl Zlati lopati** (prej Hainerschmldt) Ljubljana, Valvarorlev trg št 7 147 nasproti križevpiške cerkve. 26-21 f Ljubljana, Resljeva cesta 9 | | se priporoča sa vsa V to " I- stroko spadajoča dela. SBaSBBBBB JBWNHSSSSI f ilmerihons^D strojno olj Olje, lahko, a vreteua; Olje sa trausmisije; Olj«, strojno is poljedelske stroje; Olja, strojno sa tetke stroje; olj« za avtomobile, lahko; olje „ „ . isredno težko; Olj« sa cilindre; Olje proti praha. 57 104—64 Glavni s*'oga? m rnrAMl d. z o. z. prej A. Zanfcl™! sinavi. cassBSSsaasaessssosaasssBs res kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih iokalih tvJUTROM Kdor hoče imeti pohištvo in lakiranje raznih a pristnim blagom prep'eskano hiSo, , koles1 v peči naj te obrne na tvrdko a stavbni In pohištveni pleskar ln lliar Liubliana, Kolodvorska ulica 6. UNION Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! Gramofone, plošče, godbens avtomate, igle,p:r.sa, posamezne dele edino pri tvrdki 662 48-13 LJubljana, Sodna, ulica S. Hifcalisa iilainlca a na pspraiiia ia drage pres!zni msbaofto. Jadranska montanska družba Brsojovli nHontana". d. Z O. Z. Telnlon St. LJubljana, Zvanarska ulica 5 (J) .....Vso Trste kovin, radntn ln kemikalij tar vm tndn- Prodaja in kupuje strlj>ke Udslke, «p»daJo6e V rudarsko, fnžloareke na debelo: tmport. lB Eksport. e ie 0 m 0 H ff H je pe svojih fondih nsjmogočnejii slovansk zavod tceJ zavarovalnicami, ki poslujeta v Jngoslaviji, se pripoioča za skleoitev v^akofSmh zavarovani, kakor na "iivlje je, proti nezgodam, požaru, vlomski tatvini ia sa jam Stvena *»v»rovanja. ...... Posebno se priporoča v »lvljenakem oddelka, kjer savanije bo vseh mogočih kombinaci »h oo