Leto IV., štev. 131 V Ljubljani, sreda dne 6. junija 1923 P<£irifca'parSaflran*. Posamezna Štev. sume 1 Din tahajm ob » »hrtra|. Sune mesečno 12-50 Din n inozemstvo t6'— n 4cobv« Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upmvnlštvo: Ljubljana. Prešernova al. št M. Telet št 3& Podružnice: Maribor. Barvarska ud. L Tet št 22. Celje, Aleksandrova a Račun pri poitn. čekov, zaveda štev. 11.842. Ljubljana, 5. junija. ffulla (Des sine linea. Za Ptujem je prižla Ljubljana na vrsto. Tam blizu državne in narodne granice trguje re-Hm z našimi nacijon«tlnimi interesi, v naSem kulturnem središču nasll ao ropa napredne prosvetne pozicije. V Mariboru in Ptuju plačuje radikalska vlada svoje Nemce in nemSkutarje za onih borih 8 glasov, brez katerih ne more živeti, s preganjanjem narodnih ljudi ln razpuščanjem nacijonalnlh organizacij, v Ljubljani kupuje kleri-kalno-separatistično in kulturno reakcijo z izdajstvom najbistvenejših naprednih interesov. Danes bo radikali :.uročili klerikalcem ljubljansko Šolstvo, odprli jim na Široko vrata v višji iolski svet, jutri jih morda že popeljejo korak dalje. Pod radikalskim pro-rektoratom bo klerikiHzem zopet zavihtel svoj bič nad našo šolo, kakor ga je nekdaj pod protekeiio črnožolte kamarDe. Ko se je nova klcrokomunistična koalicija polastila ljubljanskega magistrata, so klerikalci predvsem zagrabili tudi Šolstvo. Postopanje je bilo povsem enostavno: odpoklical! so dosedanjega od mestne občine določenega zastopnika staršev iz viSjega Sol. sveta in dosedanje izvoljene člane mestnega Šolskega sveta ter so na njihovo mesto izvolili svoje zaupnike. To postopanje je bilo popolnoma protl-postavno in opozicija je tudi takoj vložila pritožbo na pokr. upravo. Pričakovati je bilo, da bo pritožba v najkrajšem času ugodno reSena, ker je bil pravni položaj povsem jasen in je bil vsakdo prepričan, da bo vlada takoj energično zavrnila eklatanten poskus kršenja zakona. Pa prišlo je drugače. Vlada je oklevala dva meseca. V Beogradu se je medtem ponovno n taboril radikalski režim, ki živi od pomoči Turkov in Nemcev ter od prijateljske prizaneslji-vosti blokaSev In klerikalcev. Kdor da klerikalcem Šolstvo v roko, ta 3me vedno računati, da se izpremenijo iz krvoločnih avtonomističnih tigrov v pohlevne in prijazna režimske ovčice. Za svoje usluge so klerikalci zahtevali Izplačilo prvega obroka svoje plače-niške mezde. In so ga dobili. Vlada je odbila pritožbo demokratov ter je proglasila, da kršenje zakona nI bilo kr-tenje zakona! Utemeljitev vladnega, odloka je v posmeh vsakemu primitivnemu pravnemu čutu. Vlada se postavlja na stališče, da so od občinskega sveta izvoljeni funkcijonarji v višjem in mestnem Šolskem svetu le izvršitelji ^javnopravne dolžnosti napram obč. svetu, ki jih je določil za svoje zastopnike« In da torej njihova fakcijska doba traja le toliko časa, dokler traja funkcijska doba obč. sveta, ki jih je Izvolil. Kar se tiče višjega Sol. sveta, vlada v svojem odloku niti ne ve, da v tej korporaciji občina sploh nima svoiega zastopnika, temveč da sedi tam zastopnik staršev, ki ga določi vsakokrat aa dobo dveh let občinski svet ljubljanski. Funkcijska doba zastopnika staršev je torej povsme druga, nego funkcijska doba obe. sveta; niti ne traja tako dolgo, niti na drugi strani seveda ne more prenehati z dobo obč. sveta. Ako bi bilo drugače, potem bi v praksi zastopniku staršev z dveletno funkcijsko dobo moral slediti zastopnik s enoletno funkcijsko dobo, ker traja obč. ».vet normalno tri leta! že mnogo debelejša pa je utemeljitev glede članov mestnega šolskega gveta. Tudi tu gospodje kronjuristi ne znajo čitati zakonov. Kranjski deželni zakon z dne 2-3. oktobra 1912., na podlagi katere? i jo mestni šolski svet sestavljen. govori o zastopnikih vzdrževalcev šole, torej občine kot take, ne pa o zastopnikih občinskega odbora. Njihova funkcijska doba je torej povsem neodvisna od mandatne do'*? obč. sveta. To zakon tndi jasno določa. V § 23. določa namreč, da veljajo vse v mestni šolski svet izvršene volitve (in imenovanja) k a dobo šestih let, na drugi Etrani pa traja po predpisu zakona z dne 17. oktobra 1910. funkcijska doba občinskega sveta le tri leta. Po besedi Ia po smislu pozitivnega zakona je torej nedopusten vsak dvom o tem, da traja mandat zastopnikov ljubljanske občine v mestnem šolskem svetu, ki so bili izvoljeni v februarju 1919 vse do februarja 19231 Vlada vse to ravno tako dobro ve. kakor mi. Njej je šlo le za figovo pero, s katerim naj bi se prikrila sramot, dr.-.ne kršitve zakona, izvršene v pri- Deklaracifska debata VELIK GOVOR POSL. PRIBIČEVICA. — NOVI KONFLIKTI MED RA-DIKALI IN BLOKAŠL — BURNI PRIZORL blčevič s odgovorom, da samo — slaba vlada. Značilno za sedanji režim je, da dovoljuje na Radičevih shodih klice živela republika!*, dočton se je skušalo preprefitl demokratski shod v Petrinju, Zakon o usfro^sfvu vojske v načelu sprefef Beograd, B. junija, p. Današnja seja skupščine je bila silno borna. Nasprot-stva med radikali ki blokašj so ee še poostrila Muslimani so zaradi Srekičeve. ga govora hoteli zapustiti parlament in dr. Korošeo jih je komaj potolažil. Govor Svetozara Prlbičeviča j« napravil globok vtis. Proti njemu sta branila vlado ministra Uzunovič in Trifunovič na skoraj klavern način. Jutri bo govoril min. Ninčlč o zunanjem položaja. Rekonstrukcija vlade je odgodena, najbrž do kraljevega porratka, ker se radikali med seboj tepejo za portfelje. Beograd, 5. junija, r. Na današnji sej se je nadaljevala razprava o vladni deklaraciji. Prvi je govoril Trajko Arsid (dem.), ki je kritiziral razmere ▼ Makedoniji. Radikali in MokaSl zopet ▼ divjem prt. phu. Minister sa Same in rude, dr. Srskič je napadal spahovce, češ da se samo zato nazivajo Jugoslovane, da lahko meše-tarijo med Srbi ln Hrvati. Zavmll je tudi po« lan ca Kulenoviča, ki je govoril o bosanskem naroda Med Srskičevim govorom je prišlo do tako ostrih spopadov med radikali in spahovci, posebno še, ker je dr. 8rski<5 poudaril, da je muslL manska organizacija kompromitirala ideologijo jngoslovenstva, — da je moral predsednik ia nekaj časa prekiniti sejo. Ostri izpadi dr. Srskiča proti muslimanom so zmedli vodeče radikale, pa je predsednik Jovanovič nervozno opominjal bosanske radikale, naj se ne prepirajo z muslimani. Seja se js morala prekini tL Med odmorom so faneH klerikalci in spahovci sejo in sestavili protestno izjavo proti Srakičevim očitkom. Izjavo je nato v zbornici prečital Šalih Balič. Minister Srskič je nato malo ublažil svoja izvajanja in naglasil, da nikjeT in tudi ne v Bosni nI več nobene razlike med 8rbi in Hrvati. Govor posL PribOevlča Nato je posl. Svetozar Pribičevič ostro grajal vladno deklaracijo, češ da je brezkrvna ln če sto tudi dvoumna. Ona nič ne omenja nove konstelaclje v Evropi, d očim je jasno, da ee Italija naslanja na Anglijo, Mala antanta pa na Francijo. Deklaracija je nejasna v madžarskem vprašanju, o naših odnošajlh napram Italiji pa sploh ničesar ne omenja. Napačno je tudi, da se stavlja Bolgarska v isto vrsto z Madžarsko. Vrhutega ne vsebuje deklaracija nobenih izjav o pogaja njih z Rumunijo in o cerkveno-šolakih od noša jih med Rumunijo in našo državo. Deklaracija vlade pušča vprašanje vi-dovdanske ustave še vedno odprto in ne govori nič o ureditvi oblasti in o oblastnih in srezkih samoupravah. Izjavo Ljube Jovanovida. da se more samo vlada pogajati s «rebeli», je kvitiral Pri- ki ga je sklical on, samo zato, ker so naznanili tudi separatisti za isti dan neko slavje. Čudno je tudi, da se radikali ne pogajajo z Radičem kot predstavnikom stranke, ampak kot zastopnikom hrvatskega narodnega zastopstva Takega altruiatičnega razpoloženja vlada ne sme poznati, ker država ni altruistična institucija G. Pribičevič apelira, naj se vlada ne pogaja s elementi, ki ne priznajo parlamenta, monarhije in države. Se Nemci v češkoslovaški republiki priznavajo ustavo, četudi je niso pomagali ustvarjati. Sporazumevanja je bilo ob {»stanku te države, danes pa se državna volja dil formulirati le x pogodbami, ako se Hrvati stavlja jo na stališče, da so poseben narod. Končno ja g. Pribičevič ošvrknil še dr. Korošca, ki je prej bil za edinstvo, sedaj pa ne zahteva le avtonomije, temveč zapušča tudi idejo na. rodnega edinstva. (Dr. Korošec r zadregi odgovarja: Sedaj je priSlo tako, da na edinstvo ne mislim več. Ne maramo edinstva, da bi se pohrvatili ali posrbi-11; drugo (kilo: kakšno drugo? Smeh.) narodno edinstvo pa sprejemamo.) Končno zahteva g. Pribičevič popolno enakost v vseh vprašanjih in zadevah, da ne nastanejo več razlogi razočaranja, ki so očividno tudi dr. Korošca prelevili v nasprotnika narodnega in državnega edinstva. Govornik je končal s izjavo, da ne bo glasoval za vlado, ki nima opore v parlamentu in v katero radikaloi sami nimajo zaupanja, ker stalno govorijo o njeni rekonstrukciji Na Pribičevičev govor sta reagirala minister Uzunovič in Trifunovič. Nato je predsednik zaključil sejo in odredil sledečo za jutri ob pol 9. uri. Pogajanja Narodove skupine. Beograd, 5. Junija, n. Kakor javlja »Politika« Je Izzvala vest da so se vršili razgovori-med radikale! ln Ravniliar-Jevo skupino glede fuzlje radikalne ln na-rodnonapredne stranke, v klerikalnih krogih veliko nezadovoljnost. Dr. Korošec In starejši Sani njegovega kluba se drže rezervirano. Člani vlade zahtevajo, naj dr. Korošec razčisti situacijo In se Izjasni V političnih krogih se smatra pogajanja radikalov z NNS kot manever, da se Izvrši pritisk na klerikalce. Spaho odpotoval ▼ Zagreb. Beograd, 5. Junija, r. Sinoči |e dr. Spaho s petorico svojih poslancev odpotoval v Sarajevo. Izjave nI hotel podati nobene, obljubil je le, da se po kratkem oddihu zopet vrne v Beograd. Trdi se, da Je dr. Spaho spotoma odšel v Zagreb, kjer se sestane z Radičem, da ga obvesti o položaju In da dobi nadaljna mvodila. KLERIKALCI IN SPAHOVCI SO .PACIFISTI«, GLASUJEJO PROTI NARODNI VOJSKI. ne bo služila imperializmu, ki ga pri nas ni. Mi vsi smo pacifisti, toda pacifikaei ja ne zavisi samo od nas, temveč od Beograd, 6. junija, t. Danes popoldne ob 16. uri »e je sestal -rard In več strokovnjakov. Angleško stališče. London, 5. junija. ]. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta o reparacijskem vprašanju. Izidi posvetovanj bodo Jutri objavljeni v zgornji zbor nlci, tako da bosta francoski in belgijsk ministrski predsednik, ki se sestaneta Jutri v Bruslju, že popolnoma Informirana o angleškem stališču. Po dosedanjih dogovorih med Londonom, Parizom in Bruseljem bo določen.-.1 »Lokalanzeiger« doznava o besedilu kon£na ^a s 50 milijardami zlatih Dr. Karlin — mariborski škof Rim, 5. junija, s. Listi poročajo, da je papež imenoval bivšega tržaškega škofa dr. Karli na za škofa lavantinsko škofije ■ sedežem v Mariboru. PROTI NAGLEMU PORASTU DINARJA. Beograd, 5. junija r. Tukajšnji gospodarski krogi so v skrbeh radi naglega porasta dinarja na tujih borzah. Smatrajo, da Je finančni minister Izgubil oblast nad dinarjem ln da Je naglo naraščanje le plod Inozemske špekulacije velikega Interesa v zvezi z žetvo, ki obeta biti obilna. Sličen pojav Je Ml tudi lani, ko }e Inozemstvo začelo kupovati dinar, kar Je naglo dvigalo njegov tečaj, ki pa Je nato v času Izvozne kampanje še hitreje padel ln omogočil Inozemstvu po ceni Izvoz naših produktov. Zato bi bilo potrebno, da finančni minister stori ukre. pe proti tej špekulaciji. partije in njene tihe zaveznice klerikalne stranke. Ni naša dolžnost, da branimo avtoriteto vlade proti njej sami, toda naša dolžnost je, da svečan') protestiramo proti odkritemu poskusu izročiti naše šolstvo klerikalni strahovladi. Šola je temelj napredka, ona je pa daaes še več: v njej je zasidrana moč narodnega in državnega edinstva. Kdor izroči šolo klerikalizmu, ta trga iz src naše mladine velike ideje Osvobojenja in Ujedinjenja Ljubljanski šolski .-lučaj je prava Novi predlogi radi Reke Beograd, 5. junija, r. »Politika* poroča, da je minister zunanjih del dr. Nin-čič včeraj sprejel v svojem kabinetu člana posvetovalne komisije dr. Matka La-ginjo ln referenta za Reko admirala Pričo. Konferenci sta prisostvovala tudi pomočnika Nešlč in Gavrilovič, Prečitano Je bilo poročilo naše paritetne komisije v Rimu, na kar se le razvila diskusija o Delti in Barošu. Z ozirom na začasno enomesečno podaljšanje prometa med Reko in Sušakom so se pretresale odredbe o ojačenju izvoza preko Reke. Razen tega se je govorilo o meji med Jugoslavijo in Italijo severno od Reke. Popoldne ob 18.30 so dr. Laginja Nešič ln Priča sami nadaljevali razgovore glede novih predlogov, ta Jih ima izročiti naša delegacija v Rima italijanski vladi. Uradniški za^on &red zakonodaj, od^srom Beograd, 5. junija, p. Na današnji seji zakonodajnega odbora je bil predložen I uradniški zakon. Na predlog posl. Popo- ' viča (dem.) se izvoli posebna sekcija za spomenice: V prvem in najvažnejšem od stavku obravnava nemška vlada garanci je in predlaga, da se celokupna plačilna možnost Nemčije za gotovo dobo točno fiksira. Drugi odstavek se bavl z anuitetami in plačilih, ki b: jih mogte Izvršiti Nemčija takoj, vsote pi niso določene. Tretji del govori o mednarodnem razsodišču, ki naj končnovel Javno odloči Te-paracijske obveznosti Nemčije. Francosko-belgljska konferenca. Pariz, 5. Junija, s. Francosko-belgij- mark. Govori se tudi o menjajočih se letnih obrokih, ki bi zaviseli od Čistega dobička podjetja, ki Je prevzelo garancije. London, 5. Junija, z. Reparacijskl načrt angleških strokovnjakov odreja nemške anuitete na 650 — 800 milijard zlatih mark v gotovini. Francoske in Italijanske dolgove naj Anglija črta in poleg tega šc prevzame odgovornost za obrestovani.^ in amortizacijo francoskih dolgov v Ameriki, ako b! ta zahtevala plači to. Komunisti ubili kardinala Pariz, 8. junija j. Kardinal Soldevillav Romero, nadškof v Saragozl. je postal včeraj žrtev političnega atentata. Ko je zapustil stanovanje in hotel stopiti v av- Inozemske borze 5. junija. Curih: Berlin 0.0088, Newyork 554.25 London 25.63, Pariz 35.60, Milan 25.55 Praga 16-59, Budimpešta 0.1025, Beogra. 6.90, Sofija 6.05, Varšava 0.0098, Dum to, so ga obkolili trije mladi ljudie in 0.0078125, avstr. žig. krone 0.007825. oddali nanj par revolverskih strelov. Bil ,ie na mestu mrtev. Njegov spremljevalec Jn šofer sta težko ranjena. Trst: Beograd 25.90 — 26.30, Parr 138.75 — 139.25, London 99.60 — 99J>i . Newyork 21.50 — 21.60, Curih 389 — 3C? Atentat so izvršili komunisti iz mašfe- i Berlin 0.0325 — 0.036, Praga 64.50 — 6,-. vanja, ker se je kardinal postavil na 6e- i Dunaj 0.0295 — 0.031, dinarji 25.70 -lo klerikalnega odpora proti nameravani ; 26.20, dolarji 21.45 — 21.55, carins" reviziji ustave v svobodomiselnem duhu, zlasti proti nameri, da se prizna enakopravnost vse veroizpovedi. franki 82.50 — 83. Praga: Dunaj 4.59, Berlin 5.40, Ri:r 156.875, Zagreb 40.75, Budimpešta 61.E* Pariz 218.25, London 154.25, Ne\vyor 33.80, Curih 610.75, Beograd 41.125. Dunaj, devize: Beograd 869 — 871 AKCUA URADNIKOV Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO. Beegrad, 5. junija, r. Jutri popoldne Berlin 1.07 — 1.13, Budimpešta 12.55 -proučavanje načrta, da se tako doseže ob osemnajstih se sestane akcijski odbor i 12.65, Bukarešta 371 — 373, Milan 32v hitrejše postopanje. Volitev 6e izvrši ju- j vseh uradnikov s fakultetno Izobrazbo, j — 3269, Newyork 70.985 — 71.135, P. tri PosL Pribičevič je zahteval predlo- j V tem odboru se nahajajo zastopniki in- riz 4544 — 4556. Praga 2126 — 21 žitfiv novele k volilnemu redu za oblast- ! ženjerjev, zdravnikov, profesorjev, živi- i Sofija 764 nozdravnikov itd. Uradniki s fakultetno Curih ne skupščine. BANČNA PANIKA V GRČIJI. London, 5. junija, z. Grški listi jav ljajo, da je padec grške valute povzročil med vlagateiji bank pravo paniko. Narodna banka je morala ogroženim ban. sramota za vlndo in stranko ki vo ": | kam dali 400 milijonov drahem predujma. loj partizanskih interesov radikalske I države. ri- danes politiko našega naroda Izvršile- so sc tudi aretacije raiii velienih valutnih špekulacij. Izobrazbo so nezadovoljni, ker zakon o uradnikih ne pozna razlike med uradniki s fakultetno izobrazbo in onimi brez nje. Ker prvi mnogo pozneje nastopajo svoja službena mesta, zato zahtevajo, da se rok službe skrajša in se da urednikom s fakultativno izobrazbo mesta nred nedo- j ostalimi uradniki, posebno v početim slu? \ hovania. 766, Varšava 1.23 — 1.2 12.805 — 12.835, valute: dolar 70.650 — 70.950, lire 3227.50 — 3242.5-dinarji 85? — 862. Berlin: Dunaj 92.91, Budimpešta 1LS7 Milan 289.250. Praga 1925, Pariz 4915. London 2S4.287, Newyork 62.343. Curih 11.406, Beograd 859. Newyork: Beosrad 123, London 4V. Bc-'i:i 0.1425. Milan 464, Dunaj 0.14123. Budimp^ita 1.90. Varšava 62.50. Isroiftetv llubliantkega lol. sveta kSeriks!cem Ljubljana, 5. junija. Pred par dnevi smo na podlagi za rešljivih informacij poročali, da se je lada odločila izročiti ljubljanski Sol-ki svet klerikalcem ter priznati od klerokomunistične magistratne večine protizakonito izvoljene čkne v to kor-•oracijo, akoravno funkcijska doba -edanjega šolskega sveta še ni porekla. Res je župan Perič za danes klical po skoraj četrtletni pavzi sejo mestnega šolskega sveta, na katero je povabil novoizvoljene člane. 'Slov. Narodi je iz tega povoda ob-iavil notico, v kateri presoja ta županov čin kot akt upornosti proti vladi. Slov. Narod* je namreč izvedel, da ie vlada že svoječasno s posebnim dopisom opozorila župana, da funkcijska doba mestnega šolskega sveta še ni notekla in da so zbog tega nove volitve v to korporacijo nedopust-n e, ker so protizakonite. Akoravno je bi! torej po informacijah »SI. Xar.* dr. Perič opozorjen, da bo s ^klicanjem novega šol. sveta izzval oster konflikt z vlado se le vendar udal klerikalnemu pritisku ter je na današnjo sejo te korpo-acije povabil novoizvoljene člane. »Slov. Narod* igorčeno zahteva takojšnjo najostrejšo intervencijo vlade, k: pod nobenim pobojem ne sme trpeti da klcrikalno-komunistična večina krši zakonite predpise ter se suvereno postavlja nad zakone. Vlada na občinskem prostoru. Občinski svet so je izrekel proti ponudbi, je pa za nakup stare vojaške bolnice na Ljubljan-eki cesti. Zamenja se del mestnega zemljišča v bližini mestne osno »me šole s prostorom, ki je last veleindustrijalca Maj-diča, s čemer pridobi mestna občina parcele za štiri vile, ki se lahko zidajo na tem stavbišču. Gospodarsko poročilo obsega številna popravila, ureditev najemninskih pogodb in adaptacije. Za izpraznjevanje greznic se določi v obljudenih in prometnih ulicah čas od pol 5. do 1. ure zjutraj, katerih se pa morajo vozovi za odvažanje fekalij v ostalem času izogibati. Brezplačne kopeli se morejo dajati le na podlagi izkaznic, ki jih izdaja okrajna bolniška blagajna in gremij trgovcev. Na zdravniške odredbe same se upravitelj-stvo parne kopeli ne bo oziralo. Občinski svet, se izreče proti lokalni potrebi gostilniške koncesije v dosedanji gostilni pri Zvezdi na Ljubljanski cesti in v gostilni Dečman v Gosposki ulici, ker lokali ne odgovarjajo tozadevnim predpisom. Z ozirom na zadnje porišanje mezde občinskih uslužbencev v elektrarni in plinarni se povišajo eene električnega toka in plina sledeče: za števce na 4 Din. v javnih lokalih na 6, v kinopodjetjih na 8 in za pogon na 3.50 Din od kilovatne ure. Pavšalni tarif za. svečo in mesec znaša 50 para. Cene so priličuo iste kot v Ljubljani. Cene pri plinu se določijo za industrijalske svrhe 4.50 Din in pri zasebnikih 8.50 Din od kub. metra. Ob koncu seje prečita župan dr. Hra i polk in globok vzrok zifrnSitve slave baš z žalostnim spominom na Gospo-I svetsko polje. Slovesnosti so ;-oleg ■ številnega drugega občinstva prisostvovali garnizijskl poveljnik polk. Draškid, župan Grčar. glavar dr. Lajn-šič, deputacije Sokola, Orjune in drugih korporaeij. Po zaknsku in skupnem obedu se je razvilo popoldne in zvečer splošno »vojničko veselje* ob neumornem sviranju vojaške godbe. naj gre do "skrajnosti Za slučaj, da bi!®°vec Pismo zastopava * Pra- - - - - gi, ki vabi mesto Celje na veleseim v Pragi, kjer se bodo razstavili od združe. ■strahopetno zlezla pod klop, ji grozi t SI o v. Narod* z »nepreglednimi posledicami * . . . »Narodov* članek je bil menda že v peresu, ko je bil načelniku kluba demokratskih obč. svetovalcev g. Josipu Turku danes opoldne dostavljen odlok pokrajinske uprave, da je vlada njegovo pritožbo zoper izvolitev a o v i h članov v mestni šolski svet odklonila ter iotični sklep klerokomunistične magistratne večine v polnem obsegu potrdila. Vlada pravi, da je izvolitev 4 novih Manov in 4 namestnikov v mestni šolski svet »zakonita*, »ker z a -more po smislu z dne 23. aprila 1912, dež. za k. št 66in kr. aaredbe z dne 2 3. januarja 1921, št. 5 0. Ur. list št. 21 od eta 1921, funkcijska doba astopnikov obč. sveta v testnem, oziroma višjem šolskem svetu trajati le t o -iko časa, dokler traja funkcijska. doba doti č nega občinskega sveta, ki je"te zastopnike določil* Kako brzih nog je bila »pravica*, ki jo sedaj deli radikalska vlada narodnim kulturnim interesom, je razvidno iz tega. da je bila pritožba gosp. Turka danes zjutraj od pokrajinske uprave rešena odn. odbita in že dopoldne dostavljena magistratu. Par minut na to je bli gotov že magi-stratni akt, podpiiin od župana, pečaten in ekspresno dostavljen g. Turku! Odkar obstoja Jugoslavija še niso bili tako sijajno de?avuirani tisti, ki trdijo da radikali »imadu vremena*. V preganjanju narodnjakov in napred-ijakov posluje drža ? ii aparat z naravnost čudovito brzino. Proti nezakonitemu postopanju pokrajinske vlade se bo klub demokratskih obč. svetnikov pritožil na notranje ministrstvo. Cellski s Minski svet V nadaljnjem poteku občinske seje je prišla v razpravo ponudba pukovske okrožne komande, da postavi mestna oblina na dvorišču Kralja Petra vojašnice novo poslopje za uradne prostore okrožne komande, dobi pa v zameno stare barake pri Sp. Lanovžu, ki stoje nih češkoslovaških mest razni predmeti, ki se tičejo mestne uprave in mestnega gospodarstva. Poudarjati se mora s posebnim zadovoljstvom, da so bile debate tekom občinske seje stvarne in da ee je rešilo številno zadev v korist mestnemu prebivalstvu. Seja je trajala štiri ure. CSospos^etska siava nsše Brtsi @rlle Včeraj sta praznovala oba v Sloveniji nameščena artiljerijska polka, 16. v Ljubljani in 32. v Mariboru, svojo slavo na dan, ko so pred 5 leti baterije takratnega Dravskega artiljerijskega polka prvič prišle aa Gosposvetsko polje. Obe proslavi sta se izvršili nad vse prisrčno, čeprav ob enem dostojno in svečano. Zunanji blesk je motil dež, ni pa mogel ovirati harmoničnega poteka obeh slavnosti. V Ljubljani sta opravila cerkvene obrede pred zbranim pclKOm in številnim občinstvom v jahalniei art. vojašnice prota Jankovič in superior Klo-bovs. Prisostvoval' so jim med drugimi velika župana dr. Baltič in dr. Lu-kan, divizijonar Vučkovič, delegat dr. Savnik, obč. svet. Turk za obč. slub JDS. rektor dr. Ušeničnik in drugi. Po rezanju kolača je imel doma fin, polkovnik Lazar Milovanovič na vojake lep in pomemben nagovor, ki ga je zaključil ob sviranju državne himne z živijo-klicem kralju iu kraljevskemu domu. Dopoldansko slavnost je zaključila gostoljubna zakuska, popoldne pa so vojaki pod vodstvom kanetana Kneževiča želi burno odobravanje z mojstrsko predvajairaii viteškimi igrani. Cel popoldan in večer je vladalo! v vojašnici veselo in praznično življenje. V Mariboru se je vršila slavnost v vojašnici vojvode Mišiča, enako bogato in okusno dekorirani kakor ljubljanska. Lepe simbolične obrede je opravil prota Trbojevič ob sviranju vojaške godbe in pevanjn vojakov ar-j tiljeristov. Tudi tu je po'k rvni povelj- j nik Zivan Bogojevič v živahnem in poljudnem govoru raztolmačil vojakom, večinoma samim novim rekrutom iz Srbije, pomen »slave* za rodbino in Politične -+- Prehod tkzv. NNS (Narodove skupine) v radikale napovedujejo za-igrebški blokaški listi. »Jutarnji list* ;vč o tem sledeče podrobnosti iz Beo-| grada pod 3. t. m.: Danes dopoldne se je vršila v prostorih zunanjega ministrstva važna konferenca, kateri so prisostvovali predsednik Nar. skupščine Ljuba Jovanovič, minister pravde dr. Laza Markovič. bivši minister dr. Zupanio in dr. Trii!-t. eden od or-j ganizatorjev napredne stranke v Slo-! veniji, ki se je v zadnjem času klasificirala kot demokratska desnica. On I pripada grupi demokratov, ki se zbi-i rajo okrog »Slov. Naroda* v Ljubljani i in katerim načeluje dr. Ravnihar. 2u-ipanič je dopotoval v Beograd včeraj, t dr. Triller pa danes Na konferenci se je pretresalo vprašanj.- fuzije napredne stranke v Sloveniji in radikalov pod kakšno n o v o f i r m o. Ta Konferenca je izzvala v političnih krogih senzacijo. Njeni detajli se držijo popolnoma tajno. Konferenca je važna iz razloga, ke. ima po sporazumu demokratske levice in desnice 1. Jan. 1924. demokratski poslanec Reisnor položiti mandat, na njegovo mosio pa ima priti dr. Ravnihar, ki naj po sporazumu z radikali zapusti demokrate in prestopi k radikalom. Demokrati so vsled teh govoric konsternirani.* — Mariborski »Tabor* je objavil vest »J. L.» skoraj doslovno in jo je izrecno označil kot poročilo zagrebških opozicijonalnih listov. Zato smo včeraj uprav začudeno čitali razburjeno polemiko »SI. N.» prori mariborskemu listu, tembolj, ker »Slov. Narod* ne demantira jedra te informacije (pogajanj Ravniharjeve skupine z radikali za fuzijo), temveč se zaganja le v postranske stvari. Iz Narodovo beležke bi bilo sklepati, da so informacije blo-kaških listov v glavnem točne. Mi jim ipak ne verujemo in sicer iz tehtnih notranjih razlogov. Zdi Se nam namreč izključeno, da bi politična skupina naprednih Slovencev baš sedaj, ko radikalska vlada vodi pravcati boj proti našim nacijonalnim 'Ttuj) iu naprednim kulturnim interesom (mestni šolski svet v Ljub!ia.ii) pripravljala, da se pridruži nemškutarskim in kle-rikalskim zavezniko-n radikalske partije. — Predstoječe vrstice so bile že napisane, ko smo prečitnli beograjske liste. Poluslužbeno radikalsko »Vreme* potrjuje, da se vršijo pogajanja o »podrobnostih ujedinjenja* in pov-darja: »Ima izgleda, da če pregovori dovesti do pozitivni'* rezultata*. nreniena zlasti dijaStvn. Za5e'ek ob 4. ' uri popoldne. — 2e za prejšnji teden napovedano gostovanje gospe Vere Boura-go se vrši definrtivno dane? v sredo. Oo*pa Bourago nastopi v naslovni vlogi Puceinijeve opere »Madame Butterflv*. Pri tej predstavi poj", vlojre Sharplessa g. Cvejič. Operno gledališče v Ljubljani. Zaj-čeva npera »Zriniski* je prišla po desetih letih zopet na ljubljanski oder. Kakor doslej še vselej, se js pela tudi sinoči ] v izvirniku, torej hrvatsko, in kakoT j vsakikrat. je vžigala mlada srca. Močno zastarela je njena tehnika in vpliv pre-: živele latke opere * očiten, tod« njeno i melodično borastvo, efektnoat zborom in večine solovskih partij, še posebej ljn-beznjiva evežost hrvaških narodnih motivov delajo »Zrinjskega* še dandanes popularnega. To je prava ljudska opera, polna naivnosti, a tudi polna vročega čustva in temperamenta. Predstava je bila prar dobra in zlasti glede dekoracij lepa. Opero je pietetno skrbno naštu-dirsl g. Matačič in ji pomogel do nove zmage. Tudi partije so bile večinoma razdeljene n,ed najboljše soliste. Pred vsemi se je odlikovala s svojim petjem in uprav kraljevsko zunanjostjo gospa Thierrv-Kavčnikova, izvrstna sta bila g. ] Son-ilski in gdč. Thaler jeva, pra? do-' ber g. Zupan. Zbor in orkester sta v pol-i ni meri zadovoljevala. Bilo je mnogo ] aplavza, in malone vsi solisti so prejeli vence in šopke, nekateri celo po dvoje troje. Daljše poročilo čim preje. Predstav va je trajala od pol 8. do četrt na 12. i vili; 31 fcuhtotsfca posoda. 4> kras«? otroški voziček (darilo g. Batlela, vred- ! nost 2500 Din.); 5.) kompletno perilo ?a ženina: fi.) blago za moško obleko: 73 blago za žensko obleko; 8.) kompletn* umivalna garnitura: razen tega 70 kva-tern in 50 ČInkvinov. Srečke stanejo 2 Din in se razprodajajo po ljubljanska trafikah !n pri prodajalcih časopisov. • Občni 2bor Fllharmordlne družbe v Ljubljani se vrši dne 18. junija ob 8. uri zjutraj v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7/11. Dnevni red obsega sledeče točke: 1.) Otvoritev po predsedniku, 2.) tajniško poročilo, 3.) blagajniško poročilo, 4.) predlogi in nasveti. — OdboT vabi vse p. n. člane, da se tega občnega zbora številno udeleže. Spori Ljubljanska drama. Sreda. 6.: »Hamlet«. B-Cetrtek. 7.: »Ugrabljene Sabinke*. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. pop. Izv. Ljubljanska opera. Sreda, 6.: »Madame Butterfly». Gostovanje gospe Vere Bourago. Začetek ob 8. zvečer. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 7.: »Zvesti tovariš*. A. Petek. 8.: »Hasanaginica*. Izv. Dijaška predstava. Iz ljubljanskega gledališča. Veseloigra »Ugrabljene Sabinke* se uprizori jutri v četrtek po znižanih cenah. Vlogo Strizeja igra g. Danilo. Predstava je na- Čakovčanl v Ljubljani. Športni klub iz Cakovca gostuje v soboto in nedeljo v LjuNianl ter igra prvi dan z S. K. Primorje in drugi dan z S. K. Jadran. Službena objava LSP. Kapetani vseh ljubljanskih klubov se vabijo na sestanek ki sc vrši v petek 8. t. m. ob 19. uri v Narodnem domu, soba Športne zveze radi določitve trening-tekem za sodniške izpite v nedeljo 10. t. m. Udeležba pod kaznijo obvezna. — Tajnik II. Seja upravnega odbora Ljublj. nogometnega podsaveza se vrši v četrtek 7. t m. ob pol 9. uri v lokalu Športne zveze. — Tajnik. Graški Amaterji v Celju. V nedeljo dne 10. t. m. ob 5. popoldne gostuje v Celju po daljšem odmoru zopet enkrat eno od graških moštev. Na športnem Igri šču pri Skalni kleti igra graški Amateur-klub proti celjskemu Atletik-klubu. Ker so Amaterji v graškem 1. razredu ranži-rani takoi za vodečim klubom, bo potek tekme gotovo zelo zanimiv. Veslaška sekcija Ljubljanskega športnega kluba ima danes dne 6. junija ob 21. važen sestanek v Igralnici kavarne Zvezda. Navzočnost vseh članov novincev. tekmovalcev in starejših veslačev ie neobhodno potrebna. Mal kipec «nogometaš> je kupil nekdo prošli teden pri tvrdki Krisper v Ljubljani. K!p bi nujno rabil Nogometni ped-savez kot prehodno darilo za nogometnega prvaka Slovenije. Podsavcz zato prosi neznanega kupca, da mu kip odstopi, v zameno lahko dobi popolnoma enakovreden kip «atlet». Obrniti se je na podsaveznega tajnika R. Betteta, Ljubljana, Jadranska banka. Obfave * Šentjakobski večer priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v soboto 9. junija ob 8. zvečer v dvorani Kazine s sodelovanjem svojega orkestra, moškega pevskega zbora in članov šentjakobskega gledališkega odra s komičnimi nastopi. Po vsporedu ples. Vstopnina 5 Din. * Tombola Gosposvetskcga Zvona v korist koroških Slovencev se vrši v nedeljo, 17. t. m. ob 4. uri popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani, s sledečimi dobitki: 1.) kompletna spalnica za samsko osebo: 2.) voziček naložen z ži- Porots Ljubljana. S. junik DETOMORILKA. Danes dopoldne se je zagovarjala 85 let stara delavka Marija Tekavc iz Vi-sokega pri Igu. Zanimiva ženska. Du še m o zaostala, spolno močno razuzdana, sicer pa pridna in poštena. En njen nezakonski otrok se preživlja kot hlapec. drugi kot pastir, tretjega, 6 tednov staro Marjeto, pa je v mrzli zimski noči lanskega leta na Zaloški cesti vrgla v Ljubljanico. Zadnjikrat je zanosila na Viču, kjer se je v neki gostilni seznanila z nekim zidarjem. Sicer pa je imela tudi svojega stalnega priležnika, starega , Kiklja iz Za po toka. pri katerem je bvo-; iečaeno 4 leta gospodin jila in odšla po-' tem z njim po svetu. Kikelj je umrl 80. septembra 1922. Od februarja lanskee* leta je služila Tekavčeva kot dekla pri Josipu Kožarju na Turjaku, ki pa jo je kmalu zaradi nosečnosti odslovil, nakar se je vrnila k svoji nekdanji gospodinji Frančiški Znidaršič r Gorenji vasi pri Višnji gori, kjer je dne 19. oktobra porodila deklico Marjetico. Dne 18. novembra pa se je nenadoma poslovila, češ da gre v Groeuplje, a je Sla naravnost v Ljubljano ln v obupu svojega že napol zmrznjenega in sestradanega otroka vrgla v Ljubljanico, nakar je bila aretirana ln izročena sodišču. Na predlog zagovornika dr. Jelenca je bila razprava preložena, da se ugotovi duševno stanje obtoženke in zaslišijo Se nekater* priče. MLADI STRAHOVALCI LJUBLJANE. Pred porotnike so nato stopili štirje mladi fantje v popolnoma raztrgani obleki in Marija Radosavljevič. Obdolženci so komaj odrasli, a že popolnoma pokvarjeni mladiči, ki so bili brez vsakega po. prišlo pod roke. Oplendi so več ljubljanskih trafik, trgovm. bran je v k na trgu in kradli razno blago iz ?e!ez-niških vozov na glavnem ko!odvorn. Kot svoj plen so povsod odnesli mnogo oerila, tobaka, nogavic, naramnic. š*ett sira. "masla, čokolade, sagami .pomaranč limon, piškotov, klobas in razne srebrne predmete. Vrednost vseh teh ukradenih predmetov se ceni na okoli 100.000 K Za s/oje tatinske opravke pa to imel' odjemaiko Marijo Rado&avljevi* kateri so nosili ukradeno blago in ga ji prodali po prav nizki ceni. Po soglasnem kriv doreku porotnikov so bili obsojeni: Stan ko Luznar ua 1 in pol leta- France Luznar in Ivan Ocvirk na eno ieto ter Vinko Horvat na 14 mesecev težke ječe. Marija Radosavlievi* pa je bila opro-ščena- Edmond About: Notarjev nos _ Ura je bila že štiri zjutraj, ali markiz je zaspal šele_, ko si je bil popol-aoma svest, da je storil svojo dolžnost; preden je legel, Li bil rad videl, ia se kaj odloči. Strašnega Ayvaza je pa že po prvih besedah, ki sta jih izgovorila prijatelja zaradi poravnave, zgrabila prava turška jeza. — Mar mislita, da so mi krokarji izpili možgane? se je zadri in zavihtel jasminov čibuk, ki mu je delal kratek čas. Zdaj me bodo pa ie hoteli prepričati, da sem jaz z nosom sunil v pest gospoda. L'Ambertu. On me je udaril, s svojim opravičevanjem sam to dokazuje. Ali kaj pomagajo zdaj besede, ko je že tekla kri? Kako naj pozabim, ia sta Viktorija in njena mati videli ■nojo sramoto? . . . Ej, prijatelja, če ne odbijem danes žal.iivcu nosu. rajši poginem. Hočeš nočeš, treba je bilo novih pogajanj v tem nekoliko smešnem -mislu. Ahmed in tolmač sta bila sicer dovolj pametna, da sta svojega prijatelja grajala, njuno srce je pa bilo vse previteško, da bi ga sredi spora pustila na cedilu. Če bi bil vsaj poslanik Hamza-paša v Parizu, bi bil to reč s -.vojo veljavo uredil. Opravljal je pa ?al obe poslaništvi hkrati, francosko in angleško, in se mudil prav tisti čas v Londonu, Priči dobreca Avvaza sta švigali do sedmih zjutraj med Grenel-sko in Verneuilsko ulico sem ter tja. ne da bi bog ve kaj opravili. Ob sedmih je gospoda L'Amlerta minila potrpežljivost in rekel je svojima pričama: — Zdaj mi pa ta TurČin že (-reseda. Ni mu dovolj, da mi je pregovoril malo Tompainovo; gospodu se menda tudi dobro zdi. da vso noč ne hpim! Dobro, pa pojdimo! Nazadnje bi še lahko mislil, da se bojim njegove sablje. Prosim vas samo. da hitro napravimo; poskusimo to reč že kar zjutraj končati. V desetih minutah bosta moja konja vprežena, potem se pa kar popeljemo kaki dve milji iz Pariza. Tega Turčina naučim hitro kozjih molitvic in se vrnem v pisarno, še preden re-volverski listi kaj o tem izvedo. Markiz je poskuša! še z eno ali dvema pripombama, nazadnje je pa le priznal, da je gospod L'Ambert k temu prisiljen. Ayvaz-Beyeva trdovratnost je bila skrajno breztaktna in zasluži hude lekcije. Nihče ni mogel dvomiti, da bi bojeviti notar, ki so ga po vseh borilnih dvoranah tak. dobro poznali, ne bil profesor, ki ga je usoda izbrala, da nauči tega Turčina francoske vljudnosti. — Prijatelj, je dejal stari Villemau-rin in potrepal svojega klienta po ramenih, naš položaj je izboren, ker je božja pravica na naši strani. Vse dru--O naj Bog uredi! Nič ne dvomim, kako poteče stvar; srce imate junaško in roko eibčno. Ne pozabite Da. da zare- za ne sme biti globoka. Dvoboj je zato, da se neumneži poboljšajo, ne pa ugonobe. Samo nero.inež ubije svojega nasprotnika, češ da ga nauči živeti. Orožje je izbiral Ayvaz. Ali so pogledali notar in njegovi priči, ko so izvedeli, da 0e je odločil za sabljo. — Vojaško orožje, je rekel markiz, ali pa orožje meščanov, ki se nečejo biti. Torej pa s sabljo, č« hočete sabljo. Priči Ayvaza-Beva sta izjavili, .ia hočeta sabljo. Po*slali so v vojašnico na Orsayskem nabrežju po dva palaša ali polmeča in se zmenili, da sp dobe ob desetih v vasici Parthenay. ob stari sceaujski cesti. Bilo je pol devetih. Vsi Pariiini poznajo to čedno -ku-pino, menda dve sto hiš. kjer prebivajo bolj bogati, bolj snažni in bolj izobraženi ljudje, kakor so naši navadni kmetje. Zemljo obdelujejo kakor vrtnarji in ne kakor kmetovalci, in okoliš njih občine je vsako pomlad podoben z n.eljekemu raju. Celo polje jagod so razgrin ja med poljem grozdičnic in poljem"malinovih grmičev. Celi orali izdihavajo rezki vonj po košmtiljah, ki mestnim hišnikom tako dobro dene. Pariz kupuje parthenavsko žetev za lepe zlatnike in vrli kmetje, ki iih vidite hoditi počasi s škropilnico v vsaki roki, so majh.ii kapitalisti. Meso jedo po dvakrat na dan. kokoš v loncu zametavajo: rajši 'majo piščanca na ražnju pečenega. Plaču-iejo učitelja in občinskega zdravnika, zidaio brez posojila občinsko hišo ia cerkev in glasujejo pri volitvah v zakonodajno skupščino za mojeg3 duhovitega prijatelja doktorja Verona.*) Ondotna dekleta so snažna, če --e prav r-porninjuni. Učeni starinoslovec Cu-baudet, arhivist na sceanjski podpre-fekturi, trdi. da je Parthenav grška naselbina in da je dobil svoje ime od besede Parthenos, devica ali deklica (to je pri omikanih narodih vseeno). Ali ta razprava bi nas oddaljila od dobrega Ayvaza. Prišel je na sestanek prvi, razkačen še vedno, kakor je bil Ce bi ga videli, kako ponosno mu je švigal pogled po vaškem trgu, ko jp čakal na sovražnika! Pod plaščem jc skrival dva strašna jatagana, dve im-mitni rezili iz Damaska. Kaj pravim, iz Damaska? Dve taki japonski rezili, da hi presekali železno palico s tako lahkoto kakor beluš, samo če bi jib sukala prava roka. Ahmed-Bey i> zvesti tolmač sta šla za svojim prijate\>m in mu dajala pametne nasvete: napade naj oprezno, sleče naj se kar se da malo. ko umakne sabljo iz borilske preže, naj odskoči. Razložila sta mu vse. kar je treba povedati novincu, ki se mora biti, pa se tega ni še nikoli učil. — Hvala za svet. je odgovarjal trdovratnež: kaj mi je vsega tega treba, če hočem odbiti no? kakega notarja? Predmet, nad katerim se je hotel znesti, se mu je kmalu prikar?! med Franc, publicist. COp. prev.) dvema očalnima stekloma pri vratih gosposkega voza. Gospod L'Ambert pa ni izstopil, »amo pozdravil je. Ls markiz je skočil iz voza in šel povedat velikemu Ahmedu-Bey;:. — Dvajset minut odtod vem za, pripraven prostorček, izvolite s svojimi prijatelji n.izaj v voz in peljite sa za menoj. Vojskovalci so se odpeljali po prečni poti, kak streljaj od kraja so pa poskakali iz voza. — Gospodje, je reke! markiz, stopimo do gozdička tam doli! Voznika naj nas pa tukaj počakata. Kirurga bi bili morali tudi vzeti s seboj. no. sicer pa pripelje moj lakaj ki sem ga pusta v Parthenavu, vaškega zdravnika. Turkov voznik j: bil eden pariških divjih voznikov, ki se vlačijo po mestu po polnoči pod napačno številko. Avvaz si ga je vzel pred vrati gospodične Tompainove in s* obdržal do Parthenava. Ko je stan lisjak videl, da so ga* ustavili n?. goli ravni in da so imeli sablje p"d plašči, se je hudomušno namuzal- _ Dobro srečo, gospod! je rekel poštenjaku Avvazti. Za vas ni nobene nevarnosti; jaz prinaSnm po navadi srečo svojim gospodom Se v zadnjem letu sem voz;1 domov gospoda, ki je treščil svojega nasprotnika ob tla. Dal mi je celih dvajset pe* frankov napitnine. Inhko mi verjamete. Petdeset jih doi-iš, je rekel Avvaz. če se maščujem take. kakor bi se rad maščeval. Domače vesfi • JngoslovasI za lužiške Srb«. V!prredit»v kot nekak klerifalni rirkn* t Gospodarstvo Redna »avne seja zbornice v Mubljgmi Carinski dvorani v Mariboru se vrši; Žal da s* je po evojem delu takoj umak ... prihodnji petek predavanje o lužišklh J nil: presedala mu je brikow slikovita »rgOVSKc OOnilUjtS Srbih v* Nemčiji, kjer živi ta najmanjši • dražba iz Ljubljana, slovanski narod. Zaman 50 se trudilij * Poseben vlak Ljubliana-Praga in na- Čehi, da bi pariška mirovna konferen- zaj s« pripravlja za prvo polovico sep-ca temu neznatnemu ostanku nekdaj tembra. da bo mogel vsakdo obiskati mogočnih polabskih in baltiških Slova- tudi jesenski prsški velesejetn. Vožnja nov zagotovila samoodločbo aH vsaj bo po Jugoslaviji za polovično ceno, po avton ijo. Vkljub temu pa hočejo j Češkoslovaški pa 33 odst. popust. Za vi-tudi ol! ž:ven ter gojit: svoj jezik in j zumske ugodnosti, stanovanja ▼ Pragi kulturo. Osvobojen? Slovani smo dolž-! itd. bo poskrbljeno. Podrobnosti o izle-m. da dajemo mor t!no in gmotno i tu se še objavijo, vendar pa «e slavno podporo v njih težki borbi za obstoj.1 občinstvo naproša, da že sedaj začne s Kakor ž? omenjeno, bo prihodnji pe-; prijavami Posebno razna trgovska ;n ek cb - sinih zvečer gospod G juro i obrtniška udruženja in korporaci je o po- Šta i išče zbornice glede dololttve kontingentne glavne vsote za občno pridebnlno v razdebhi 1924 25. Poročal je o zadevi načelnik finančne- Po proofrarc se fe na novo ustanovi: -poštno to brzojavno ravnateljstvo v LJubljani. ki je šlo takoj na delo. da od strani provlzome medvojne naprav« Ir jih nadomesti s končnimi. V štirih tetfb od začetka 1919. do 1922. se j« zzrz& k» v Sk>veni|i 56.?9 km. telegrafska prog s 103.69 km telegrafskimi vodi tt- Dianooi-ja predaval v Mariboru o lu-žiških Srbin. Predavanje bo zelo zanimivo. Pred in po predavanju *e bodo -prejemali prispevki v korist nacijo--alno - kulturnim napravam lužiških Srbov. • Povrnitev stare konjeniške uni- zarjamo na ta vlak. Prijave »prejema in "daje pojasnila Urad ljubi ;anskega velesejma v Ljubljani teiefon tet. 140. * Ljubljanski občinski svet Jutri ob šestih zvečer bo v mestni dvorani redna javna &eja ljubljanskega občinskega sveta. Ka dnevnem redu «0 med dragim na- j šala za 2.4 odst napram glavni vsoti, do- i vJtev5i ždemiške) m 125 telefonski ta Zbornica ie 'zratila z Jofiert za tekoče priredbeoo dobo 1922 2V c;ntra4- med temi 24 takih, ki posredr- ga S ^ mu^hrii časL ^' * Pa izključeno, da se vprašan'c kontrn-' I W tudi brzojavke, s 1441 tdefonsklnr Predsednik dalje naznani med drugim, da se bodo v bodoče podajala nekoliko 1 podrobnejša poročila o zborničnem delo- 1 vanju in sicer za vsako četrtletje. Poro- i čilo za prvo četrtletje se radi obsežno-: sti ne prebere, temveč po predlogu zdra-1 ženih odsekov natisne hi dopošlje zbor- • forme. Na predlog vojnega ministra je 1 slednja poročila: o najemu posojila pet ; ničnim članom. Posebno poročilo pa se j kralj te dni podpisal ukaz o vračanju (milijonov Din za zgradbo lastnega urad- danes 0 važnejših akcijah stare uniforme za našo konjenico.1 nega poslopja za mestno elektrarno: o j ~';e\ 0 Pomanjkanju železniških zve? ik zneske. na ^ ^čin, kakor le bila ugotovlfena i •T'ed StJvtnUo m Hrv atsko ter stavi pred T k—• J - -i 71.000 CHn, trgovska pa 10.000 Din. Ijalo o prosn;ah za razptsana službena 1 ^ * ^ ki so se doslej izplačali kot podpore na- za vriredber.c dobo 1922 23. daljevataim šolam. Skupaj se te doslej !0 2a priredbeno dobo 1924 25 naj nori apialalo obrtnim nadaljevalnim šolam ; predpis občne pridobniie v kontingenta nesta v mestni službi. * Martbo.-fka porota. Z^ letošnje dru- mnogo prostorov zz civilne oblasti in ! go porotno zase-ianjs. ki prične dne 11. "rade. j junija, so doseia: razpisane sledeče raz- | in izven kontingenta po stanju dne 1. Vainejfe akcije zbornice glede H- :r7TU/a 1923~ nančne uprave, davčne zakonodcjc Premog glede samostojnih davščin. isti govornik go^■o^l tuči o simostoi- Glavno vso- ^ zbornica posreduje za ar prejšnjo zgrndbo proge Pogaška Slatina -5v. R-k - Krapbta - Golubovac Seja je bfla nato zaključena. in gospodarskih uredb. škodba: 14. junija Ludvik Roth, pore-! pTan V indiscker. Zbornične akcij« so se i . x , ,, , . a. _ •• t t?- t t; ■, -.o „ * .uii uc»yviudu ui tA^vvuaijd, ua iuuuiiuu » Češkoslovaški montanisti v Jugo- pra ve: 1L jon-;a Ivan Fnc. goljufi,!. 1». Poročiio o zborničnih prizadevanjih na zastopi sh^ v zadnjih letih vedno slavijL V spht je prispelo večje sie-!juni? Štefan Kreshn, težka jelesna po- ; tKn poijn j« podal zbornični ttinik dr. j dalekosežnelše samostoine davščine, kl viio slusateijev pribramske montatu--tične visoke šole v spremstvo rektorja in štirih profesorjev. Izletniki se nahajajo na študijskem potovanju po Jugoslaviji. * Poštni preme* z Rusijo. Kakor ie TPtSk POROČILA. Novosadska blagovna borza (5- t m.) Pšenica: baška, 76 — 77 kg. 2 odst.. i nih davščinah in povdarja, ca avtonomni, j vagon 425: bana t ska, 77 — 78 kg. 2 — 3 odst.. ab Zenta, 2 vagona 420. Ječ- dalekosežnejše samostojne davščine. Id baški. 64 — 65 kg. ponudba 282.5. skoro praviloma občutno obremenjujejo Ovfs: baški. ponudba 2S2J5. Turščica: verba in Ivan in Ivana HarH, umon 15. tik2ls davka v0^e fobUte oosebce i r 1 , UVeS: M?!a t u ■ . . . . . -p ua^-e civsa na vojne -"Jo-^c, p^setTr.e «nccbime sloje. O. Lenarčič opozarja ig Vaer--vv TS> 5 ___ 245 \\oka •anna Franc Bružovec, uboj m Franc oridobrme. -ned nlim! n-idobnlne. ld za-! ' - . , ,, . ,. -s.^a, iv vag....\ „ .. . t- t . ... . ^ _. i. ... ■ pr.wor.me, tnec ajuni p..t.ocnme, e za trosannskD naklado v LJti?!;ani. na : .o, ponnaba .40- <2« -"onedba 6»)0; «5» deva družbe 1 omejeno zavezo, daije dc- . iavšSno od prirastka rednosti nepre-1 MrwŠa 555* ponudba 4?7J. Otrobi: Vezjak. težka telesna poškodba: 16. junija Guerino PelliuttL goljufija. • Preiskava proti mariborskim trgov-;;aino razglaša. je , ča hoče finančni mi- j »Naia industrija i zacati«. ki io Je spi-nister dobiti večja sredstv a z linearnim i sal šef industrijskega oddelka ministr-povišanjem obstoječih davkov. Govornik 1 stva trgovine in industrije g. Savič in bi smatral tako povišanje za zelo škod-1 ki jo :<= izdalo isto ministrstvo. Nazori. Ijivo za naše pridobitne kroge. Umestno j ki jih zastopa knjiga gisče smeri in pro-bi bilo zavarovati se proč taki nameri,! grama naše bodoče industrijske politike, ki bi osobito Sloveniji, kjer je davčni j posebno glede na nekatere vrste indu-sistem jako razvit in poslovanje uradov srrijskih podjetij v Sloveniji, bi utegnili tem postati usodepcini za razvoj našega 20-ne spodarstva. Govornik našteva več sluoa-ni^i ; jev. kako si pisec omenjene knjige predstavlja prenos gotovih podjetij, zlasti onih, ki bi prišla za obrambene svrhe v PDštev, iz ogrožene Slovsnij« v rtotrava jan jem predgovomika ter stavi nastop- ■ njost države. Tako naj bl se prenesla mičnin, na davščino na nezazidane par-1 bajv; (juta) ponudba 140: (papir) penast aina. borza (5. t-odst, fran-arj■ 415 po-Str.ederevo Eeograd ponudba 600. Tendenca nespremenjena-Zagrebški žitni trg (5. t. m.) Po- ! stavno vojvodinska postaja: pšenica 40C turščica žolta 255 — 260, bela 270 — 280, defektna 160 — 250, rž 350 — 365. ječmen za pivo 325 — 340. z» krmo 290 — 305, oves 2S5 — 295. fiž0? 1475 _ 600. moka «0» 650 — 675, »2» >25 — 650, «4» 600 — 625. za krmo 190 — 205. ržena 475 — 500, otrobi drobrn j 150 _ 170, debeli 200 — 225. Tendenca I mirna, slaba. Dnnaiski živinski trg (5. t. nO Dogem 1550 svinj, od tega 601 domačega. • 391 madžarskega :n 55S jagoslovanske-ga izvora. Cene v tisočih Ka za kg žive teže: debele 27 — 28. mesnate 26 — 31. Cene narasle — Danes so dospeli v ve-: liko tržnico 4 vagoni govedine, telet in svinj ^ Jugoslavije. Cen« za kg žive te-1 že v tisočih Ka: govedina 19 — 25. ni predlog: Trgovska i smodnišnica v Kamniku v Užic«, Više- j 'e:a 23 — 29. svtaje 27 — 34. grad ali na podoben kraj, potem je Sa- * Zdravstveno stanje v Ljubljani Gh-■os uradnega zdravstvenega izkaza se = Padanje tečajev- tujih deviz na za- " "" valo. 1 prizna. Bati se je, da to ta razcep v veliko škodo invaiidov. , -------------------------- , ., ,. , .. , . . • T-hoi v rehn v vi«sv; ' bitkov ca oostoieče direktne davke. 000-) oddaljene od avstrijske meje. Glede nase povpraševan* tako živahen kakor že dolgo ne Posebno P05-"1 ■ 1 trvrši! samomor. * Hiinea Na Dovjem se je predvče-~;'!n.5m poročil gospod Janko Dernič. -sni trgovec z gospodično Gizelo R a -i č. hčerko posestnika hotela «Trigiav». — Gospod Mirko L i n d t n e r, ing. chem. veniji z njenim razvitim davčnim siste- podobnih slučajev iz omenjene knjige in _ mom neznosno novo obremenitev, ki je nil nogo. Pie -rljal-' so ga v maribo'sko 1 tem manj sprejemljiva za davkoplače- bo' ;ov Dušan Pajcc v Polj&nah je rade! tiko nesrečno z voza. da si '•*-. /!-> * Škrlatica na Štajerskem. V Jkofji rasi pri Ceiju se je pojavila škrlatica. | valce v Sloveniji zate?adelj. ker so pri rata in ddr.ctn demontiran ju tobačne to-nas davčni zakoni stari kakor novo uve- »arne , . . . la v nedeljo pod predsedstvom g. S. D. ripotninja, ca se v zadnjem času širijo Z,ez0 industrijalcev v Ljub- edi vesti o nameravanem skrčenju ob- w ^ , ^ Golia_ Aleksander • i hll lili i il iii ii »r v- a »a * _______ . Litiji se jg poročil z gospodično Ste- Bolezen se je razširila tudi že na neka- re občine konjiškega okraja. Zahteva-je že več ž ne v. • V Dravi je utonila pod Studenci pri •anko Saiovo iz Ljub: ane. Bilo sr«?č- * Ljubljana brez požarne brambe. K| olemo včerajšnjemu tozadevnemu poro- j Mariboru epileptična služkinja Terezija 3b se nam še poroča: Fožarno stražo ki je Sa ca Schntiedererjevem " Ljubljani je v ne-3el;o v odsotno;-! po- posestva k Dravi zajemati vodo. Najbrž? "'imega gasilstva opravljalo prosto volj. ie T kritičnem &su napadla živčna "•o gas. društvo, ki nekolio drugače poj ; bolezen ob bregu, tako da je padla v ■»oje to delo, kakor višji gas. nadzornik ) m utonila. 'i njegovi protektorji- Tudi gledališko : * Velika poneverba. V Poljedelski ban deni z vso točnostjo izvajani, kar naj- Reče boli svedofi dejstvo, da je po pravkar instrije ni ni; slabši kakor pozida si-putlicirani državni statistiki oc prdimi- ^strije v čnigih pokrajinah raše države, n cesneoi demontirana toDacne to- ^ .orfl 0 vprašanjih, ki tangirajo na v Ljubljani ter prenosu strojev. ^ indnstrijo. Med dragim je "opozarjal ctkaznje. da položaj nase m- teiko^ ki nasta aio zaradi '"ga. ker niranih letnih 44 milijonov Din direktnih davkev po pretsku samo 7 mesecev že vplačanih 51 milijonov dinarjev. Jasno jc. da bi Slovenijo linearno povišanje direktnih davkov metalo naravnost usodno zadeti. Linearno povišanje d:rektnih davkov bi pomenjalo za Slovenijo novo ockiaijenje od izenačenja direktnih davkov, kajti v Sloveniji ie davčni sistem na težkoče. ki nastajajo na čelo minis-rstva trgovine m iedustri-•e pridejo le politične osebnosti Ptradar-a poboljšanj-- protne'a- a pomanjkanje vagonov: istotal:o izrecno važne-st k^n«1 ne rešitve vprašanj?. Delte in Baroša = Poslabšanje izgledov letine v Mad-cc predlaga, naj zbornica protestira pro-' ^^^ j, Bndimps*e poročajo, da je sati takim izvajanjem g. Savica, ker bi ;a jjgt^je letine na >fsdžarskem znatno uresničenje takih nazorov pomenilo go- Zlasti ie-!men in ov« sta slaba tako v velikem delu Hrvatske, ob madžarski meji, v velikem delu Srbije ln cdo glavno mesto Beograd ima skrajno neugodno le so napram Romuniji. H kon- spodarsko propast Slovenije. Prisotni člani so izvajanja g. Rebel.a .-traze, sio ne dobi taai poveljniškega , nikoli), posestnikovemn sinu Franc Škr--esta. Kar pa se t.če nastopa poklicne, jancu in posestniku Jakob Perovšku, v<=: -a ga-^tra pn n«e.;skt v1? v Domža- v Smarju-Sap v odgovor: Na Vaše ne-je b:i ;ako kkvern. Zla^ g nadzor- umrs in otroške grožnje bi Vam sploh nk ntso vedeL, kaj bi počeli. In če hi r,e odgovarjal, vsaj sami s*e to v Vali ne oteii domžalski reditelji, bi jih šem oismu želeli, da pa Vas p-ep-ičam pohodili lastni gasilci. Najlepše je pa to. da se Vaših groženj niti najmanje ne bo-' 50 gospodje Ijubi^n^k: .;bSn- jhn, Vam sporočam, da sem danes vso etniki in njih gospe, ki so se vo- i s Zveze trgovskih gremfiev ir. zadrug ter Obrtne zveze: deputaclja naj bi pri de-legata finančnega ministrstva g. dr. Sav-nlku posredovala, da se to pestopar e ^odpravi I G. Lovro Petovar nredlaga naj se , zbornica zavzame za čimprejšnje skli- v Trstu in Štajerska pod graško ravna-telistvo. Na Kranjskem }e bilo 1. 1915. ob izbruhu vojne z Italijo 1145 km državnih telegrafskih vodov. 4S km ledezni-škega telegrafskega voda. skupaj 1193 Comače borze L11425 — 5. Budinv 42 — . Lon-— 82. 245 — 247. SvJ-1145 — kreme 1 240 — 242. lire 373, franki 525. napoie-otii 330, efekti: Ljub. kreditna 235 — 24^ Slavenska 100. Praštediona 1010 — 1020. B< ograd, devize: Dunaj 0.1135 —-0.11375. Budimpešta 1.60 — 1^2, Buka- rešta 42 — 43, Milan 375 — 377, Loodoc rili z mestnimi avtomobili kot za sta. ■ o. napraviti Iz cele prireditve nekak r^G^Je SfvlfL? ^ konl5sIie I T??* ^ "permanentno ^^Žd^nL^ 360. leji 43 - 44. še nekaj. Gospcdme kaplan, Vaše mna-|Ije ^^ na nujno potrebo, da pnčne brzoiaTO,h nradov Je ^ 77 in privaten ierJ-:?>.: :-bor. G. podžnpan se je predstav:! cbčlnftvu kot zastopnik v?"e Ljn-jjane z vzklikom: Bog živi! Kdo ra je neki v :o poobla^tii'? Čudno pa je ' zano perilo bomo še javno prali, gg. Skr-janc in Perovšek za Vajn bi bilo bolje, Ja sta bila tiho, kajti ljudje, ki sami najdene stvari vzamejo oziroma prigovar-a s€ [ jajo k tatvini slednjih niso sposobni dru- upravmo sodišče v Celju čim prej POd» L Vseh skupaj torej JS7. Medkrajevno vati G. L Bramcn. želi. na! se izvolijo ce-nilne komisije zz Prekmurje. tri našel 8ovek. ki bi potegnil g. gaf- gemu s častikrajo škodovati Toliko za aadzornisu tista dva nemška želoda iz njegove častne vrvice in mu odvzel nemški meč. Ko bi ne bilo zastopnika gasil-zvez?, ki je s svojim krasnim govorom podal občinstvu sliko de!ovanja pro ssovoljnega zaeOstva. bi re« igiedaia danes! Šmarje-Sap, dne 5. junija 1923. Pompe Rudolf __postajni odpravnik. telefonsko omrežje Je obsegalo 3 tranzitne vode z Dur.o:a proti Trstu ir. je na Kranjskem merilo 331 km. dolžina teb žic pa 1201 km. Omrežje se Je tekom vojne znatno razvilo. V začetku januarja L 1919. je bilo Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jotra». Odgovorni credn!k Pr. Brozovlč. 37? * Za vsebino uredništva ni odgovorno. 1 absolutorii. Pozor! Vsf s^osii^p^a in pleskarska diU v Skn-eniii okrog 1645J0 km telegraf- jjlflS« ' BJCfBEjS, tSČM) jO SONdnO skih prog b 6398.21 km telegrafskih vo- A „ ,. dov. Tdefonske trase so znaša! v* telefonski vodi 6314^5 km. Zborničui računi za 1. 1922. Računski preglednik g Viktor Rokr-mann Je poročal o zborničnih računih za L 1222.. ki jih je našel v redu. Po podrobnejši navedbi štejiik je predlagal dov. 1 defonske trase so znašale 642.42 Anton Stiplošek, L ta bl Jana Eoina aUoa it. lSH. 3000 dinarjev f Kiruraiia ^ Pisalni stroji itd. n«orj>A» M irtji.nAvji.niA i ! ali 8 ta. _» ' =* Mehanična delavnica nagrade za stanovanje z S ali 8 sobami in kuhinjo v mestu ali v bližnji okolici. Ponudbe pod »3000» na upravništvo »Jutra*. •la-e<9 c drSavnlm d»vko» m Inoriis rrtd do 20 b»»edl Din B'—, «ik« ««d»Hnlt bet» Uslijed preuredjenja dosadašnje radnje i uvedenja novih artikla prodaje se sva na skladištu nalazeča se roba uz nabavne cijene. Za gospodje: mantle kostime haljine suknje bluze raznog rublja sve vrsti šešira plivača odijela vunene i svilene jumpere čarape svilene i flor itd. Zsl djecu: haljine šeširiče dječje rublje i majice čarape i sokne r Za gospodu: muško rublje kragne, manšete kravate naramenice podvezi ce plivače hlače sokne rubce džepne i nabitne gamaše itd. Osim toga taške, pojase, rukavice iz kože i pletene, krzneni kragni i lisice, koprene i vrpce, raznovrsna pera, cviječe i slamnate porte. — Na metar svilu, crSpe-de-Chine, etamina, leinen i štofove. Sve u svim bojama. Fogotovs dobra prilika 23 vanjske trgovce i hltnlčarbe! Na »liko još seči popusti Preporuča se cijenjenom opčinstvu SHodni salon Anka Tumpič ^ Zagreb, IUoa br. 6 (Grand-Hotel). * h « n % t £ H. t/ PA?.