GLASNIK
1JUBLJANA, 14. OKTOBRA 1958
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 79
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
392
podlagi I. odstavku 4. člena rikx”na 0 pristojnosti okrajnih in hn?,l'?akih ljudskih odborov in nji-
fc-
y°v*0 organov (Ur. 1. FLRJ št. 32/57) i zvezi z. določbami zveznega druž-v,l*eSu plana za leto 1958 (Ur. list iLttJ št. 54-665/57), določbami druž-li«?efa P'®na LRS za leto 1958 (Ur. <lr ,,'ILS št. 3-7/58) in določbami izbenegu plana okraja Ljubljana dL, ° 19,58 (Glasnik š. 45/58) ter na ulagi 26. člena statuta občine je
,, 'agi Uh. etena statuta občine je realnega nagrajevanja po |j r<1jel Občinski ljudski odbor Ljub- dela, kar zavira porast njih
sredstev za negospodarske investicije za 128,8%, kar je omogočilo reševanje petečih komunalnih problemov na območju občine. Posebna pozornost Je bila posvečena obnovi in izgradnji objektov za osnovno šolstvo.
Ob navedenih ugodnih rezultatih pa so se pokazale tudi slabosti, ki so v določenem oziru vplivale zaviralno na razvoj gospodarstva oziroma na razvoj gospodarskih organizacij. Nekatera podjetja, zlastj v obrti, še vedno nimajo vpeljanega realnega nagrajevanja po učinku
jj%a-Vič na seji občinskega p »u seji zbora ' 6l>rila 1938
zbora prozvajaleev dne
DRUŽBENI PLAN
°*^ine Ljubljano-Vič za leto 1958 PRVI DEL
Razvoj gospodarstva
L poglavje
1 "Gl pregled gospodarskega razvoja občine v letu 1957 1 1
!>»
1 It n z voj celotnega gospodarstva
p območju občine Ljtibljana-Vič (»pokazal v *c*u 199^ ugodne rezul-
hjGseženo je bilo znatno povečanj. Proizvodnje pri vseli gospodur-lij,'.' dejavnostih. Skupni družbeni ! 1, i'*vOd se je povečal v primerjavi p '»m 1956 za 7,2%. Industrijska : l)|a'<V(,dnjn se je povečala za 3,5%, v ,5°Viti promet za 102%, promet ii|)?.,lstinstvu za 38% ter dejavnost plitva za 10,5%.
! vD(|l':1>0r<'(lno s povečanjem proiz-N(lJI '(! naraščala tudi produktiv-Ki, <1<:1a. Povečanje industrijske liiiV(.v,)<lnje je bilo doseženo brez 64 j a števila znnoslenih, enako Sli? P- povečalo delovna storilnost Pon« j j'r* ostalih gospodarskih dejav-
S('>t proizvodnje in produktfv-r - lu omogočil tudi porast plač
i**08
■v Q*P°<liirskih organizacijah, kur Skočilo povečanje realne po-delavcev in uslužbencev. Ki,,J"1 * smernicam* splošne eko-(,Ke politike v FLRJ.
S, 'P- industrijskih proizvodov no Hm,1" občine so ostalo stabilne, l;r8 r)odietia pa so tudi znižala S av,'jim izdelkom.
()j Ga, s katerimi ie rozpola-V1rina, so se v primerjavi z znatno povečala. Iz ob-( j11 investicijskega sklada je jNe.J "brcno posameznim investi-lreHtifi.7a, 'L8 milijonov dinarjev X 'iških in obratnih kreditov. j..V\sii,'""'‘mbnejŠa so bila še sred-
n.|ii|n'“"Ovanjskcgu sklada. Skupno i'Uda "dobrenih iz stanovanjskega 121,3 milijonov dinarjev j, DSfi *' L za 87 % več kakor v
PJ?'/«ry^'\n*ka potrošnja ie bila za Itn, "m® kot r preleklem letu. P® se je povečala potrošnja
,	„ ove pro-
duktivnosti. Neurejen sistem nagrajevanja se je pokazal zlasti v preteklem letu, ko so nekatera podjetja izplačevala znatne zneske premij iz presežkov plač, ne da bi zadostno proučila upravičenost do takih izplačil glede na dejanski učinek, ki ga je podjetje doseglo s svojim poslovanjem. Podjetja tudi ne skrbij"o dovolj za svoj nadaljnji razvoj in ne pripravljajo investicijskih programov zn rekonstrukcije, čeprav delujejo z zastarelimi stroji in jih konkurenčna podjetja prehitevajo glede kakovosti in cen proizvodov.
2. Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil v letu 1957 za 3,5% večji kot v preteklem letu. Nekatera podjetja vsled močne konkurence preusmerjajo svojo proizvodnjo v izdelavo kvalitetnejših izdelkov. Druga pa se uveljavljajo tudi na zunanjih tržiščih, kot n. pr. Tovarna vijakov. Tovarna konzerv — Vič in Vinocet. Industrijska podjetja si prizadevajo, da razširijo prodajo svojih izdelkov v Sloveniji in izven nje. Tobačna tovarna in Ilirija posvečata temu vprašanju posebno pozornost. Preskrba s surovinami na domačem in zunanjem trgu je bila v letu 1937 boljša in rednejša od one v letu 1956.
Znatne uspehe izkazuje podjetje Žičnica. Od 83.3 ton oziroma 119,7 milijonov dinarjev v letu 1956 je povečala proizvodnjo v lotu 1957 na 132,6 ton oziroma 140,4 milijona dinarjev. Podjetje je pričelo izdelovati tri nove obdelovalne stroje po lastnih načrtih.
Tovarna kemičnih izdelkov Ilirija je dosegla v letu 1957 visoko proizvodnjo v količini 1103 tone in po vrednosti nad 840 milijonov dinarjev. Podjetje j» doseglo ugodne uspehe zaradi dobre organizacije dela, prodajne službe in boljše preskrbe s surovinami. Podjetje uvaja večjo izbiro proizvodov.
Vinocet je presegel planirano proizvodnjo za 15 ton. Podjetje izvaža konzervirano zelenjavo in povrtnino v Zahodno Nemčijo, Italijo, ZSSR.
Iz občinskega družbenega investicijskega sklada so bila odobrena v letu 1957 industrijskim gospodarskim organizacijam investicijska posojila v višini 2,8 milijonov dinarjev.
3. Kmetijska proizvodnja v občini predstavlja močno gospodarsko dejavnost, ker se večina zemljišč izkorišča v kmetijske namene,
V letu 1957 je bilo posejano z žiti 26%, z okopavinumi 42%, s krmnimi rastlinami 19% in z vrtninami 13% orne zemlje.
Izmed žit je bilo posejano največ pšenice in sicer na 164 ha, dalje ovsa na 113 ha in ječmena na 100 lm. Od okopavin je bilo največ krompirja in to na 283 ha. turšeice na 276 ha in krmne pese na 160 ha. Od krmnih rastlin je bilo največ posejane detelje, lucerne in travnih mešanic; od vrtnin pa največ kapusnic, čebule, fižola in paradižniku,
Kmetijska proizvodnja v letu 1957 je nekoliko višja od one v letu 1956 in sicer vsled ugodnih vremenskih pogojev, večjo uporabe umetnih gnojil in postopnega uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov pri obdelavi kmetijskih površin. Primerjava pridelkov nekaterih polj-
ščin kuže postopno dviganje pridel-		
kov in sicer:	Pridelki v	q na ha
	1936	1957
pšenica	tl	12
ječmen	15	16
oves	13	14
ajda	6	8
krompir	129	149
krmna pesa	240	260
seno	23	24,3
Vzrok razmeroma nizkih hektarskih pridelkov v primerjavi s povprečje LRS je v tem, ker večina njiv leži na barjanskih tleh, ki so hidrotehnično še neurejena. Travniki, od katerih jih leži 90% na barju, sc ne oskrbujejo in ne gnoje.
Povprečni pridelki so zato nizki in nestalni.
Za hitrejši napredek živinoreje je bilo na območju občine že leta 1956 uvedeno umetno osemenjevanje goveda. Kljub možnosti umetnega osemenjevanja pa je bilo lani umetno osemenjenih le okoli 45% krav. .
Zaščitna služba se je omejevala na zatiranje ameriškega kaparja in koloradskega hrošča. Akcija zatiranja ameriškega kaparju je bila izvedena s pomočjo zadružnih ekip. Ta akcija ni popolnoma uspela, ker kmetovalci na splošno niso drevja obrezali in očistili. Zatiranje koloradskega hrošča je bilo preveč prepuščeno inriutivi posameznih kino. tov, ker so bile škropilne ekipe pre« malo aktivne.
Čeprav bi morale biti kmetijske zadruge organizator večje in cenejše kmetijske proizvodnje, je glavna dejavnost kmetijske zadruge Brezovica in Notranje gorico še vedno maloprodajna trgovina, pri kmetijski zadrugi Vnanje gorice pa pr«, daja reprodukcijskega materiala, odkup mleka in živine. Odkup ostulili kmetijskih pridelkov Je bil zaradi bližine mesta in slabe organizacije odkupa in prodaje nezadovoljiv. Pospeševalni odseki ne zaznamujejo vidnejših uspehov, predvsem zato, ker jih sestavljajo starokopitni kmetovalci, ki niso prepričani v možen napredek kmetijstva z izkoriščanjem družbenih sredstev v okviru zadruge. Pri Krnc-tijski zadrugi Ljubi jana-Vič so se ugotovile pri reviziji večje nepravilnosti v gospodarjenju in občutna poslovna izguba (nad H milijonov dinarjev.
Kmetijsko posestvo »Bokalce«. ki obsega 308 ha kmetijskih površin, ie doseglo v letu 1957 vidnejše uspehe. Biivi se v glavnem z živinorejo in sadjarstvom (drevesnica). Povprečna molznost v letu 1957 je bila
OBVESTILO
V zvezi z odloki Zveznega izvršnega sveta o vskladitvi cen nekaterih artiklov so se pri posameznih strokah obrtništva pokazale težnje za zvišanjem cene nekaterih obrtniških proizvodov in uslug. Take izjeme so sicer zelo redke, ker je velika večina uvidela, da povišanje cen izdelkom ni upravičeno. Zvezni izvršni svet je sprejel v zvezi s povišanjem cen določenih artiklov tudi ustrezne ukrepe, na podlagi katerih- morajo občinski ljudski odbori uvesti na svojem območju*'evidenco in kontrolo cen na drobno za industrijske proizvode in živila ler za storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov.
Po sklepu Sveta za obrt OLO Ljubljana z dne 9. oktobra 1938 cene obrtniških proizvodov in storitev ne smejo biti višje, kot so bile na dan 30. septembra 1958. Zato morejo vse obrtne organizacije in zasebne obrtne delavnice predložiti najkasneje do 20. oktobra 1958 pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru na območju mesta Ljubljane cenik svojih proizvodov in storitev z navedbo cen. ki so veljale 30. septembra 1958. v potrditev. Cenik je treba predložiti v treh izvodih. Potrjeni cenik svojih proizvodov In uslug ijmrajo gospodarske organizaciji1 in zasebne obrtne delavnice imeti i ""obešen im vidnem mestu v svoiih obratnih oziroma poslovnih prostorih.
Vsaka lažna navedba 'cen v ceniku ie kazniva.
Za kršitelje določil Odloka Zveznega izvršnega sveta je predvideno kaznovanje z denarno kaznijo ali z zaporom do šest mesecev ter z odvzemom blaga ali predmetov.
Okrajni ljudski odbor priporoča vsem občinskim ljudskim odborom izven območja mesta Ljubljane, da za svoje območje pod-vzamejo potrebne ukrepe skladno z določili Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, TAJNIŠTVO ZA INDUSTRIIO, OBRT IN PROMET OLO LJUBLJANA
3500 litrov mleka no kravo. Skupno proizvodnja mleko je bilo 222.000 litrov, to je 42.000 litrov več kot v letu 1956. Posestvo je lani dalo za prehrano mesetnega prebivalstvu okoli 80 ton zelenjave, 35 ton krompirja, 222.000 litrov mleka, 4500 komadov jajc. 10 govedi, 60 telic in 120 svinj. Posestvo je nrondiralo večji kompleks kmetijskih površin na Gmajnici (130 Im). Bilanca posestva je v letu 1957 aktivna in izkazuje nad 4,7 milijona dinarjev dobička.
Kmetijsko posestvo »Jesenkovo«: obsega 448 ho zemljišč. Zaradi raz-drobljcnostr je 'otežkočena mehanizacija, kar vpliva na previsoke proizvodne stroške. Kvaliteta zemljišča je slaba, ker leži okoli 80 ®/o površin na barju. V letu 1957 je bilo pridelano 170 ton zelja, 71 ton solate. 22 ton rdeče pese, 14 ton paradižniku itd. Skupaj je bilo pridelano in prodano potrošnikom 313 ton vrtnin, 45 ton krompirja in 960.000 sadik. Povprečna letna molznost je okoli 3000 litrov mleka na kravo. Namolzenega je bilo 415.800 litrov mleka, ki je bilo prodano Ljubljanskim mlekarnam. Poleg mleka in rastlin je posestvo prodalo na tržišču še
23.000	komadov jajc, 117 telet, 46 prašičev, 12 krov In 4100 piščancev. Bilanca zn leto 1957 izkazuje nad 6,2 milijona dinarjev dobička.
V	mesecu decembru je pričela poslovati veterinarsko postaja Ljub-ljana-Vič kot finančno samostojni zavod, ki bo sodeloval z občinsko veterinarsko in živinorejsko službo ter vplival na izboljšanje kvalitete in zdravstvenega stanja živine.
Intenzivna in kvalitetna veterinarska služba se more opravljati le v okviru veterinarskega zavoda. Umetno osemenjevanje že kaže svojo koristnost v prav lepem podmladku, ki ga naprednejši živinorejci radi odbirajo za pleme.
4.	Blagovni promet v trgovini izkazuje v letu 1957 močan porast, predvsem pri prometu na debelo, ki je prekoračen zn 140 •/«, rtiedtem ko je promet na drobno prekoračen zn 20,6 ®/o v primerjavi z letom 1956.
V	planu predvidena tržnica ob Tržaški cesti ni bilo zgrajena, <ker ni bil potrjen investicijski progSam. Verjetno tržnica tudi v bodoče nc bo postavljeno na tem mestu. Montažne naprave, ki jih je občino kupila, se bodo lahko uporabile drugje ali za druge namene.
5.	V gostinski dejavnosti je ugotovljen za 38 "/o večji promet kot v letu 1956. V znatni meri se je izboljšalo kvaliteta gostinskih storitev in notranja ureditev gostišč. Ustanovljena so nova gostišča na Brezovici (Pri Kopaču), bife Zelena trata, bife Pod Hribom in gostilna Vrhničan ob Tržaški cesti.
Sanitarna in tržna inšpekcija sto uspešno nadzorovali delovanje trgovin in gostišč. Izvršenih je bilo nad 160 kontrolnih pregledov jedil in pijač.
Olepševalnemu turističnemu društvu v Rožni dolini je bilo dodeljenih 80*/« od pobrane turistične fakse od nočnin, to je nad 110.000 din.
6.	Obrtno podjetja so preseglo plan obrtne dejavnosti zn 8*/« ob istem številu zaposlenih delavcev; manjše obrtne delavnice in komunalne obrti pa so prsegle.svoje plane za 15 V«, medtem ko je delovna sila narasla za 5 ®/o.
V	letu 1957 je bilo odobrenih iz občinskega investicijskega sklada 2.9 milijona dinarjev posojil zn osnovna sredstva in 4,5 milijona dinarjev zn obratna sredstvo obrtništva.
II.	poglavje
Ustanovljena je bilo manjša elektrokovinska delavnica. KlP-pe-
čarstvo si je pridobilo nov obrat Keramides, ki leži v območju obči-
ne Ljubljana-Polie.
7.	Proračun dohodkov se je v letu 1957 v celoti zadovoljivo izvrševal. Občinski ljudski odbor je postavil proračun dohodkov v višini 210.1 milijona dinarjev, ki so bili realizirani s 95,7°/«. Znatnejši postavki dohodkov, ki nista bili realizirani v celoti, sta del proračunskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij (realizirano 67,1 ®/o) in občinski prometni davek (90,6 ®/o).
Za negospodarske investicije je bilo porabljeno 55,6 milijona dinarjev ali 128,8 •/• več kot v letu 1956. Poleg tega je črpano posojil iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v višini 45,6 milijona dinarjev za gradnjo osnovne šolo na Vrhovcih in 4,5 milijona dinarjev za vodovod do Vrhovcev.
V celoti je bil proračun izdatkov realiziran s 94.5®/«. Če pa nc upoštevamo 10-milijonskc proračunske rezerve, je bil proračun izdatkov skoraj v celoti izvršen. Proračun izkazuje ob koncu leta 1957 260.000 dinarjev presežka.
varčevanje z zmanjšanjem mate- tov. Pri tem se računa, da bodo p1 rialnih izdatkov, da bi se tako za- finansiranju posameznih objekt6' gotovilo več sredstev za izgradnjo sodelovale tudi gospodarske orga"1 najbolj perečih komunalnih objet- zacije.
2 V letu 1958 se računa z naslednjim povečanjem skupnega drl* ličnega proizvodu in narodnega dohodka:
Indeke
(v iyilijon din)
1937	1958	1958/1957
Skupni družbeni proizvod	4,197.1	4,399.5	104.8
Narodni dohodek	4,022.8	4,232.2	105
Povečanje skupnega družbenega proizvoda temelji na naslcdej6® povečanju proizvodnje in storitev posameznih gospodarskih dejavno8"
Indeks
Industrija Gradbeništvo Kmetijstvo (soc. in zaseb.) Trgovina
Obrt (soc. in zasebno) Gostinstvo Zadružništvo Skupno gospodar.
1956	1957	1958	(v mil 11)97/195«
3,000.3	3,129.7	3,253.5	104
177.5	179.7	209.3	101.2
125.5	133.1	159	106
85.4	184	189	215
487.5	526.4	566.1	108
28.7	37.3	38.5	129
10.5	6.9	4.4	65.7
3,915.4	4,197.1	4,399.5	107.2
IX
1958/1^
|°4
Iti'1
lOi1
105,
10?
105
64’
105
TEMELJNE NALOGE IN SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBČINE V LETU 1958
1.	Doseženi gospodarski razvoj v preteklih letih omogoča nadaljnji porast proizvodnje in produktvnosti dela, vzporedno s tem pa tudi porast življenjskega standarda. Na tej podlagi se predvidevajo za leto 1958 predvsem naslednje naloge:
— Nadaljnje povečanje proizvodnje v vseli gospodarskih pa nogah, s čimer se bo povečal skupni družbeni proizvod in narodni dohodek zn okoli 5 "/•;
—	povečanje produktivnosti delo v celotnem gospodarstvu za okoli 3 ®/e, v industriji pa za okoli 4 ®/o. Na tej podlagi bi se moralo doseči predvideno povečanje proizvodnje brez znatnejšega povečanja števila zaposlenih, pri čemer je potrebno posvetiti skr n povečanemu vključevanju vajencev;
—	porast proizvodnje in produktivnosti dela bo mogoče doseči na podlagi stimulativnejšega sistema delitve dohodku, v okviru katerega bodo mogle gospodarske organizacije izvršiti tako notranjo delitev ustvarjenega dohodka, da bo delovala vzpodbudno za boljše izkoriščanje vseh notranjih rezerv v podjetju. V zvezi s tem bodo gospodarske organizacije morale izboljšati sistem nagrajevanju ter gn vezati čimbolj na dosežene učinke pri delu;
—	zn nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih organizacij je potrebna predvsem smotrna uporaba razpoložljivih sredstev njihovih lastnih skladov. V zvezi s tein morajo gospodarske organizacije sestaviti perspektivni plan njihovega razvoja ter pripraviti programe za rekonstrukcije. kar jim bo omogočilo sistematično in racionalno vlaganje lastnih sredstev, obenem pa se bodo na tej podlagi lahko tudi pravočasno udeležile razpisanih natečajev zn investicijska posojila;
—	vsestransko se ho pospeševalo razvoj tistih gospodarskih dejavnosti, od katerih v naj večji meri zavisi življenjski standard prebivalstva. Zato se bodo vlagala sredstva za gospodarske investicije predvsem zn razvoj kmetijstva, trgovine, gostinstva in obrtništva. Pri proračunski potrošnji se bo uvedlo večje
Gospodarske organizacije, ki delujejo na območju občine, morajo upoštevati, da bo treba po novem načinu delitve dohodka pri povečali) u plač dosledneje izvajati načelo nagrajevanja po delu in vezati osebne dohodke posameznika na doseženi učinek. Zato se računa, do bo povečanje družbenega proizvoda doseženo na podlagi povečane pro-
duktivnosti dela brez povečani1 števila zaposlenih.
111.	poglavje INDUSTRIJA	-
Na podlagi razpoložljivih ziH6? ljivosti se računa, da se bo fi*'"? obseg industrijske proizvodnje Pj? jeti j in obratov v občini v letu i’
jeti j m uimmii v um mi v icim
povečal za 4®/o v primerjavi * toni 1957.
1957
1958
ton
Po posameznih važnejših proizvodih je predvidena naslednja činskn proizvodnja:
Proizvodi:
Delovni-stroji za obdelavo kovin, lesa in ostali stroji za industrijo milo
kozmetični preparati sredstva za pranje in čiščenje drugi kemični proizvodi izdelki iz pl ute sveže meso kože
konzerve po vrtnin kavovine in začimbe mlevski izdelki
cigarete, cigare in drugi tobačni izdelki
61,3
3,2
90,5
51
213
824
820
62
183
302
798
1974
77 I1'1 5 105 60 217 924 832 90 190 319 1233 2156
1
Na tej podlagi se bo fizični obseg Industrijske proizvodnje po V0>> možnih strokah povečal takole:
Jurirka
116	proizvodnja in predelava nekovin
117	kovinska industrija
120	kemična industrija
121	industrija gradbenega materiala
122	lesna industrija
127	prehrambena industrija
128	grafično industrija
129	tobačna industrija
1958/1957
137
102.4 102 100 112,1
105.5 t05,2 104
Obstoječe rezerve v gospodarskih organizacijah omogočajo, da se oizvodnje d
segel v povprečju brez povečanja

5
bo povečani obseg proizvodnje do-rprečju brez povečanja številu zaposlenih, kar ho omogočilo
porast produktivnosti dela za okoli 4®/«. Podjetja pa bodo morala skrbeti v večji meri za vzgojo kvalificiranega kadra ter povečali število vajencev za okoli 30 °/«.
Večina industrijskih organizacij s sedežem v občini ima zastarele strojne naprave in pomanjkljivo organizacijo dela, kar povzroča visoke stroške in izdelke slabše kakovosti. Zato naj podjetja pričnejo izdelovati obširnejše rekonstrukcijske elaborate, ki jih bodo postopno izvajala. Sredstva, ki jih imajo podjetja na razpolago, naj vlagajo v take investicije, ki bodo omogočile racionalnejše izkoriščanje obstoječih proizvajalnih sredstev. Pri izdelavi investicijskih programov noj podjetja upoštevajo lokacijske načrte, po katerih se določa urbanistična ureditev območja med želez-
niško progo in Graduščico.
1.	Podjetje »Žičnica« p red v >' M »<
da ho v letu 1958 povečalo * „jMi proizvodnjo zn 7 •/«. To poV‘:	\ <1
temelji na boljšem Izkoriščanj1^ jj> j pocitet, večji proizvodnosti 0*‘ X h večji kooperaciji s sorodnimi * jetji.	.j et8’
2.	Tovarna vijakov Pfc
da bo pričela s proizvodnjo V'J V za pločevino s križasto glav p(,|i( vijake dosedaj še uvažam0 r(|1) lega ho podjetje dalo v P"^V novi dvoudarčni stiskalnici jjft' s katerima se ho dosegla bolj”1 liteta vijačnih izdelkov.
prc
kis
3. »Vmocet« predvideva
-od0' M
a dvignila od 30 na
proizvodnjo vinskega kisa. * V* •iredvideva, da se ho Pr“f y
nov. Podjetju namerava Pr0‘'ryif"' krompirjevo moko in kot'*1 le l'l|i •) kumarice s sladkorjem, |1,ori<:l' 1»
(!
vpraševanje po tn vedno večje.	i„id»f9J
4. Tobačna tovarna PrCO f(gf|f : letošnjem letu proizvodnjo

* Polnim ustnikom (filter cigareto), kl so se na svetovnem tržišču močno Uveljavile in po katerih je tudi pri Uus veliko povpraševanje. Podjetje predvideva, da bo mesečno dalo na trg okoli 21 milijonov komadov teh C|g«ret.
, *• Ljubljanske opekarne so pri-Cf'le z rekonstrukcijo obrata Opeka la Brdu. Podjetje je predložilo, da *6 potrjeni investicijski program 1*2.8 milijona dinarjev) razširi za •milijonov dinarjev tako, da bi se rekonstrukcija dokončala v letu ^ Rekonstrukcija se predvideva v boratu Opeka in v obratu Vič. Po rekonstrukciji bo podjetje izdelova-® Predvsem stropne montažne ele-"*ftnte in votle, opečne izdelke. Ka-PUcitete se bodo po rekonstrukciji J!°Vcčafh pri obratu Opeka od sedlih 11.500 Ion na 27.500 ton. in jlr* obratu Opeka od sedanjih 15.500 na 18.000 ton. Podjetje si je s Pripojitvijo pridobilo obrat Draga Kosezah, kjer proizvaja 12.000 ton "Peke.
*>0djetja naj vlagajo del svojih Omstev tudi za izbolšanje življenj-I di pogojev svojih delavcev. Pri ,'n naj podjetja za rešitev vrste 'dOonelnih problemov, posebno pa y 'dtrejSi razvoj uslužnostnih šer-s>v, ki so potrebni za gospodinj-in zn razbremenitev delovne k »n*®* P°dpro stanovanjske skupno-8 svojimi sredstvi.
IV,	poglavje GRADBNENISTVO j .V letu 1058 bo v občini pretežni Hj gradbenih del odpadel na grod-d W Van<)vanjskih in drugih objek-» družbenega standarda. Zato naj * j, *,“eni podjetji »Objekti in »Stav-' Prvi Povečata svoje zmogljivosti ''	za 7-idanje stanovanjskih
” 'pktov.
L r,‘dvideva se, da se bo grad-' Ute ■ .dejavnost povečala za 17,6®/», >-.V|lo delovne sile za 5®/«, število Loncev za 8,6*/». Gradbeni poditi 1' s,.‘ *|,(,rala lotiti organiziranja ^rur.širitve obrtniških obratov, ker hivi^utij kanje obrtniških kapacitet L* hitro gradbeno aktivnost. Grad-*l°r(iZUl llo'lietjn »Objekt« se pri-injj *i tla formira v svojem sestavu 1^1, Projektivni biro, ker so po-e Po tej dejavnosti zelo velike.
V poglavje
7 KMETIJSTVO
š* ()'j htto 1958 se predvideva, da bo !«(, ‘'"očju občine skupna kmetij-Proizvodu ja zo 4,8 •/• večja kabinskem letu.
jedvlstvu se predvideva na !*knJ" izkušenj in gnojilnih po-“i ,,ly, večja in smotrnejša upnra-if '"lil. večja poraba kukovost-iP j ,?l»va°r*Pega semena in boljša ob-(?' M* „ ■ Ji agrotehnični ukrepi bodo ?	n***	vremenskih	razmerah
v	N,.!,1	n«	povečanje	hektarskih
^Pr«x	." ^	primerjavi	z lanskimi
No "imi	hektarskimi pridelki
^ h .Gvidoma pridelki v letu Pednji:
C"Pir
-
A1«
Pesa
priiMi-k r q	na ha
im	195H
12	14,5
16	17.5
14	15,1
149	160
260	500
24.5	27
1,V'Mn l.ttn,a bo organizacija zaščite k« ulil r<i' Boleznimi In škodljivci. *el» kt>n,ičnih sredstev se bo '	25*/• in bo vsaj dvakrat
<	1	?*®h° krompirišč. Prav
|i," *® bolj razširilo škrop-
• herbicidi.
že Izvršene melioracije v preteklih letih in še nadaljnje izvajanje melioracijskih del bo vplivalo na povečanje hektarskih pridelkov.
Se večji porast proizvodnje kot v poljedelstvu je pričakovati v sadjarstvu. Lani je zaradi poznega snega in slane pridelek skorajda izostal.
Sadjarstvo je slabo razvito. Zato se bo pospeševala asanacija že obstoječih sadovnjakov (gnojenje, pomlajevanje in precepljanje) in urejanje novih nasadov. V letošnjem letu bo zasa jenih 5 ha novih nasadov, pripravili pa se bodo načrti za ureditev večjih kompleksov v okviru sadjarskih skupnosti.
Poleg rednega zimskega škropljenja sadnega drevja, ki zajema že 95»/o sadnega drevja, bo izvedeno še letno škropljenje, predvsem mladih nasadov.
Številčno stanje živine se bistveno ne ho spremenilo. Povečala se ho molznost goveda kakor tudi prirast klavne živine za 2®/«. Na zboljšanje in prirast bodo vplivali naslednji činitclji: zboljšano bo .krmljenje živine z zboljšanjem osnovne krme (gnojenje, smotrnejše izkoriščanje travnikov in ureditev čre-dinskega pašnika), prav tako so bo povečala krmska baza na škodo žit.
Glede na odlok o pavšalni skočnimi bo onemogčeno pripuščali je ple-menic k neliceuciranim bikom, kar bo ugodno vplivalo na zboljšanje živinoreje. Umetno osemenjevanje bo razširjeno od sedanjih 44)0 do 1500 glav govedi letno.
Za napredek prašičjereje se bodo uvedli novi plemenski merjasci in svinje. S tem ukrepom se bo vsaj delno preprečila degeneracija prašičev.
Veterinarska postaja ho pripomogla k zboljšanju veterinarske službe, kar bo prav gotovo imelo za posledic« zmanjšanje števila obolelih živali.
V	zadružni dejavnosti bo osnovna naloga zadružnih organizacij, da bodo povečale članstvo in okrepile organizacijsko dejavnost. V mejah možnosti, ki jih daje specifičnost zemljišč, ho izvedena kooperacija proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami. Mišljena je predvsem kooperacija v živinoreji, pašništvu, pitanju, reji plemenskih merjascev in svin j.
V	poljedelstvu ima kooperacija največ možnosti pri reji plemenskih krav. V kooperaciji se bodo gradila gnojišča in gnojnične jame, kar je važno za napredno kmetovanje kakor tudi zn asanacijo vasi.
S povečanjem proizvodnje, povečanjem članstva in organizacijsko okrepitvijo dela v kmetijskih zadrugah se predvideva povečanje odkupa vržnih viškov za 10®/«, to je 80 ton kmetijskih pridelkov več kot v letu 1957.
V	povezavi s proizvajalci bodo kmetijske zadruge sodelovale v proizvodnji z vloženimi sredstvi. In sicer s stroji, semeni, gnojili, z boljšo organizacijo strokovne službe kakor tudi z odkupom poljskih pridelkov.
Zaradi slabega gospodarjenja kmetijske zadruge Vič se bo v letošnjem letu s pomočjo občine izvršila reorganizacija imenovane zadruge. Nadaljnji obstoj po izvršeni poravnavi dolgov pa ie predvsem odvisen od članstva zadruge in njenega delovanja.
Kmetijska proizvodnja posestev Jesenkovo in Bokalce se bo predvidoma povečala v letošnjem letu za 6,4*/o proti letu 1957, Vrednost kmetijske proizvodnje posestva Jesenkovo se bo povečal« od 57 milijonov v letu 1917 na 40 milijonov
dinarjev leto*. Vrednost proizvodnje kmetijskega posestva Bokalce pa od 28,6 milijona na 51 milijonov dinarjev. Na posestvu Jesenkovo in Bokalce je v letošnjem letu predvidena arondacija in melioracija zemljišč v okviru načrtnega gospodarskega izkoriščanja zemljišč SLP.
Posestvo Jesenkovo bo v letošnjem letu za ureditev čredink in izvajanje melioracijskih del na že arondiranih pašnikih investiralo "10,5 milijonu dinarjev. S pašo živine se bo znižala cena obroka od sedanjih 185 din na 75 din in znižala cena litru mleka z vsemi dajatvami od sedanjih 56.5 dinarja na 24 dinarjev. Za rejo mlade živine bodo uredili čredinski pašnik in odprti hlev v Rakovi jelši, s tem pa se bo znižala PLC prirasta mlade živine za polovico.
Kmetijsko posestvo Bokalce bo nadaljevalo z arondacijo zemljišč SLP v Kozarjali in zgradilo gospodarski objekt na že arondiranih površinah v Gmajnicah.
V okviru veterinarske postaje so bo veterinarska služba intenzivirala tako. da se bo procent obolenj in poginov zmanjšal. Po izvršeni tu-hcrkulinizMci ji se bodo izločile z govejo tuberkulozo okužene živali, ki ogrožajo zdravstveno stanje živali in ljudi. Tuberkulozna živina zaostaja v rasti, zgublja na teži in je n jena produktivnost slaba. Z rednimi pregledi blata na inetiljavost in dajanjem protimetilja se bo vidno zbol jševala kondicija goveje živine. S pravočasnim in na široko zajetim cepljenjem prašičev proti prašičji rdečici se bo znižal odstotek obolenj in poginov. Redno se bo skrbelo za pravočasno oddajo neozdravljivo bolnih ali slabo produktivnih živali v koristno uporabo ali izkoriščanje. Razširjeno umetno oseme-
njevanje ho dalo lepe uspehe pri zatiran in posebnih spolnih okužb in izboljšanju kakovosti in produktivnosti goveje živine.
Občinska veterinarska inšpekcija bo redno nadzorovala promet živine, živinorejskih surovin in odpadkov, s čimer tx> vsak pojav kužnih bolezni pravočasno znpažen in z uvedbo učinkovitih veterinarskih sanitarnih ukrepov že v kali zatrt. Z rednim nadzorstvom nad klavnicami, mesnicami in zbiralnicami mleka se bodo zboljšale higienkse prilike pri prometu živil živalskega izvora in tako potrošniku posredovala okusnejša in kvalitetnejša živila.
Vf. poglavje
TRGOVINA. GOSTINSTVO IN TURIZEM
I.	Blagovni promet trgovske dejavnosti v občini se bo v letu 1958 gibal v višini 5,455 milijonov dinarjev ali 6®/* več kot v letu 1957. Na promet na drobno odpade 644,8 milijona dinarjev, kur bo za 6®/» več kot v letu 1957, na promet na debelo pa odpade 2790,6 milijona dinarjev ali 5®/« več kot v letu 1957. Povečanje blagovnega prometa se
predvideva na podlagi predvidenega povečanja kupnih sredstev prebivalstva in izboljšanja trgovske mreže. Vendar pričakujemo v letošnjem letu bolj umirjen razvoj blagovnega prometa v primerjavi z lanskim letom.
Povečan obseg prometa sc bo'dosegel brez povečanja števila z.apo-slenih, potrebno pa bi bilo vključiti več vajencev.
V letošnjem letu se predvideva gradnja trgovskega preskrbovalnega objekta na Brdu. Občinski ljudski odbor bo najel iz okrajnega družbenega investicijskega sklada dolgoročno posojilo 12 milijonov dinarjev, poleg tega pa bo iz svojega proračuna prispeval za gradnjo tega objekta 1.5 milijona dinarjev. Občinski ljudski odbor bo mimo razlastitvenega postopka uredil prenos parcele, ki je trenutno last zasebnika. tako da se vključi le-ta v sestav zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Predvideva se. da bo ob pravočasni dodelitvi posojila (a objekt že v letošnjem letu izročen v obratovanje.
Da bi se izboljšala preskrba potrošnikov v Rožni dolini, se bodo izvršile vse priprave za gradnjo trgovskega objekta na najugodnejši točki tega predela, tako da bi se v prihodnjem letu lahko pričelo graditi. Trgovsko podjetje Urana, ki je zainteresirano, da se zgradi tak objekt, naj izvrši po projektantu tehnične in ekonomske priprave. sodeluje naj z občino, po-trošnikimi sveti in terenskimi organizacijami, da se bo gradnja tega objekta za preskrbo potrošnikov čim racionalneje izvršila.
Občinski ljudski odbor bo usmerjal organizacijo novih trgovskih in preskrbovalnih objektov v skladu z urbanistično ureditvijo mestnega dela občine. Pri tem bo upošteval potrebe prebivalcev po sodobnejši in boljši ureditvi trgovine.
2.	Promet gostinskih storitev se bo v letu 1958 gibal v višini 141,2 milijona dinarjev ali za 5®/e več kot v letu 1957. Ustanovilo se bo novo gostišče na Brdu in v Vnanjih goricah. po potrebi na tudi v Notranjih goricah. Upoštevati se morajo zahteve potrošnikov po kulturni ureditvi gostišč.
Sredstva, zbrana od turistične takse od nočnin, se bodo v letu 1958 uporabila zn razvoj turizma. Del sredstev bo dan olepševalnemu turističnemu društvu v Rožni dolini, ki je zelo delovno in podpira razvoj In izboljšanje turizma v tem delu mesta. Olepševalno društvo lahko troši ta sredstva po predhodni odobritvi sveta, ki je pristojen za turizem. Predvideva se tudi ureditev gostinskega obrata na Rožniku, kl je priljubljena točka zn domače In tuje turiste.
Način dolačanja višine-pavšalnih dajatev pri gostiščih v občini bo urejen tako, da bo povečan interes kolektiva za večji promet in boljšo tehnično ureditev ter organizacijo delovanja gostišč.
VIL poglavje OBRT
V letu 1958 je predvideno povečanje obrtne proizvodnje in obrtnih storitev za 5•/», to je na 1.651.000 dinarjev. Naraščanje obrtne dejavnosti v primerjavi s prejšnjimi leti je takole:
				Indrke
	1016	1917	I9W	insttr
Obrt skupaj	1,422.080	1,172.161	1.611.501	101
Od tega: Soc. obrt. podjetja	554.678	428.080	462.618	108,1
Soc. obrt. delavnice	98005	116.047	118.012	ioi,r
Soc. obrt. komun, obril	142.410	110.058	117.111	104,9
Skupaj social, obrt Zagebna obrt	171.091 846.989	694.165 878.000	758.185 915.120	106.5 105
V obrtnem podjetju »Livar« je bila uvedena prisilna uprava, nakar bodo izvršeni ukrepi, ki bodo omogočili solidnejše in stabilnejše poslovanje. Ker ima to podjetje možnosti, da razvija svojo proizvodnjo skladno s potrebami tržišča, se pričakuje, da se bo rešilo trenutnih težav in se uvrstilo med aktivne obrtne gospodarske organizacije.
Večina obrtnih podjetij in delavnic deluje v tesnih prostorih in s pomanjkljivo strojno opremo, zato ne morejo razvijati obrtne dejavnosti v takem obsegu, kot to zahtevajo potrošniki in trg. Zato naj pristopijo k izdelavi razširjenih investicijskih elaboratov, ki jih bodo postopno izvajali. Pri sestavi teh elaboratov pa morajo obrtne gospodarske organizacije puziti na to. da bo dosežen s čim manjšimi investicijskimi sredstvi čimvečji proizvodni in finančni učinek. Podjetja morajo elaborate skrbno sestaviti in upoštevati potrebe trga oziroma potrošnikov. Obrtne gospodarske organizacije naj sestavljajo elaborate po določilih odredbe o dokumentaciji, ki jo določene obrtne gospodarske organizacije lahko priložijo namesto investicijskih elaboratov
prošnjam za investicijsko posojilo (Uradni list FLRJ št. 39-514 z dne 18/9-1957). Pri tem naj zahtevajo strokovno pomoč pri občini, obrtni zbornici, Zavodu za napredek obrti (Komenskega ulica), Zavodu »Organizator« (Titova 35) in še drugje.
Obrtne gospodarske organizacije morajo posebno skrbeti za vzgojo svojih kadrov. Podatki sicer kažejo, da sc bo število vajencev dvignilo v socialističnem sektorju od 38 na 45,' vendar nekatera podjetja oziroma delavnice ne predvidevajo namestitve ali zvišanja števila vajencev, kot n. pr. podjetje Livar, Mizarska zadruga T.jubljana-Vič. Pohištvo. Čevljarska zadruga Mivka in delavnice Mehanika, Mesarija Brezovica, Pleskarstvo Savica, Čevljarstvo Rožnik, Žimnica in Gospodinjska šivalnica. Vključevanje vajencev je potrebno pospešiti v vseh obrtnih podjetjih in delavnicah, da bi se s tem zagotovila potrebna kvalificirana delovna silo za nadaljnji razvoj obrtništva. Zlasti pa je to potrebno v tistih dejavnostih, kjer je pomanjkanje obrtniških kapacitet najobčutnejše, kot so to gradbene in uslužnostne obrti.
VIII. poglavje DRUŽBENI STANDARD
V letu 1958 bodo predvidoma na razpolago naslednja sredstva za izgradnjo objektov družbenega standarda (v milijon din).
19)7	19)8 Indrke
Sredstva stanovanjskega sklada	121,3	118,7	97,8
Proračun, sredstva za negosp. investicije	55,6	15,4	7,7
Iz sredstev stanovanjskega sklada se bo zagotovila prvenstveno izgradnja tistih stanovanjskih objektov, za katera so bila odobreno posojilu v lanskem letu. V okviru teli posojil se bo nadaljevalo tudi z iz-radnjo občinske stanovanjske zgrad-e z 18 stanovanji, s čimer se bo omogočilo reševanje najbolj perečih stanovanjskih problemov občine. V tem letu se bo pričelo tudi z gradnjo enostavnih in cenenih stanovanj, v katera bi sc preselilo 20 družin iz predelo Sibirije, kjer nekateri stanovalci živijo v popolnoma neprimernih stanovanjskih pogojih. V okviru razpoložljivih sredstev se mora iskati možnost, da se s skromnejšimi adaptacijami in dograditvami omogoči reševanje stanovanjskega problema z manjšimi sredstvi.
Od leta 1958 dalje bodo izplačevale vse občine na območju mesto Ljubljane 15% od sredstev svojih stanovanjskih skladov v poseben sklnd~ mestnega sveta, iz katerega se bo finansirala izgradnja vseh osnovnih šol na območju mesta. Iz sredstev tega sklada se bo finansirala v letu- 1958 tudi dograditev osnovne šole na Vrhovcih, ki bo predvidoma z novim šolskim letom že pripravljena za pouk.
Stanovanjska izgradnja se bo pospeševala tudi tako, da se bo pri odobravanju posojil s sistemom obvezne udeležbe vključilo čimveč lastnih sredstev investitorjev.
Razpoložljiva proračunska sredstva za negospodarske investicije v znesku 4 milijonov dinarjev se bodo porabila za naslednje namene: za odkup parcel 1,1 milijonu dinarjev, zn lastno udeležbo pri gradnji trgovskega preskrbovalnega podjetja na Brdu 1,5 milijona dinarjev, investicijski polog pri najetju posojila
600.000	dinarjev in za nepredvidene investicije 800.000 dinarjev.
V letu 1958 se bodo izvršile tudi vse priprave za izgradnjo zdravstvenega doma. V ta namen se bo ustanovila posebno komisija, ki bo skrbela, da se bodo pričele priprave in izgradnja.
Poleg teh sredstev se računa, da bodo za potrebe razvoja družbenega standarda vlagale del sredstev tudi gospodarske organizacije, bodisi same, bodisi s finansiranjem posameznih objektov preko občine.
7,a finansiranje preko gospodarskih organizacij sc kažejo kot najnujnejši primeri vzpostavitev in izboljšanje obratnih menz, organiziranje servisov in drugih uslnžnost-nih dejavnosti v okviru stanovanjskih skupnosti, ustanovitev otroških vrtcev. Te probleme bi morali konkretno proučiti sveti ter izdelati ustrezni- predloge tako glede lokacije kakor tudi glede načina finansiranja, pri čemer bi bilo potrebno vključiti tudi sredstva prebivalstva.
IX. poglavje
PRORAČUN
V skladu s smernicami zveznega družbenega plana se bo proračunska potrošnja tudi no območju občine Ljubljana-Vič v letu 1958 morala nekoliko omejiti. V primerjavi z letom 1957 bo občino v letu 1958 razpolagala z naslednjimi proračunskimi sredstvi (v milijonih din):
Skupni proračunski izdatki Od tega:
Administrativni del Negospodarske investicije
19)7	19)8	Initrks
198,7	240	120,7
143,1	236	164,9
55,6	4	7
V	letu 1958 se bo del skupnih proračunskih potreb na območju mesta finansiral preko mostnega sveta. V tu namen bo občina Ljub-ljana-Vič prispevala za te potrebe 43,2 milijona dinarjev, ki so vključeni v gornjih postavkah.
Izdatki za administrativni del proračuna se pri osebnih izdatkih povečuje le za novo uvedene prispevke ter za nekatere nove službe, medtem ko se materialni izdatki v celoti znižujejo nasproti prejšnjemu letu.
Omejitev trošenja proračunskih izdatkov ne sme povzročiti poslabšanja tistih uslug prebivalstvu, ki se finansirajo iz proračuna, temveč se mora s pravilno razporeditvijo sredstev in varčnostjo pri njihovem trošenju omogočiti nemoteno poslovanje proračunskih služb. V zvezi s tem se je potrebno v teku letu odločno boriti proti vsakemu samovoljnemu ukrepanju, proti kršenju proračunske discipline in proti vsakemu nepotrebnemu In neutemeljenemu trošenju" proračunskih sredstev.
V	letu 1958 bo prevzel izvajanje komunalnih del na območju občine zavod »Komunalno gospodarstvo na Brezovici«. Predvidoma bo na ta način vzdrževanje komunalnih naprav na območju občine boljše in cenejše, kot je bilo doslej.
Pri proračunskih dohodkih v letu 1958 ni znatnejših sprememb. Pri občinskih dokladah na dohodke od kmetijstva se določa povečanje od dosedanjih 14,5°/o na 20%. Z družbenim planom se nadalje uvaja za nekatere gospodarske organizacije dopolnilni prispevek v višini 10%. Ta sredstva se lahko uporabijo samo za finansiranje tistih dejavnosti, ki bodo neposredno vplivale na izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. razporedila pa se bodo podrobneje z občinskim proračunom.
DRUGI DEL
PREDPISI O EKONOMSKIM UKREPIH IN O SKLADIH
X. poglavje AMORTIZACIJA
Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 1958 amortizacijo po stopnjah, ki je določena z zveznimi predpisi.
XI poglavje
OBRESTNA MERA ZA SREDSTVA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Obrestna mera, po kateri plačujejo obresti od skladu osnovnih sredstev, znaša zn leto 1958:
a)	Za Trgovsko podjetje »Hrana«
2%.
Te obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev podjetja illrana«.
b)	Za obrtna podjetja:
Tehniko Livar 2%.
Mizarska zadruga T.jubljana-Vič, KIP-pečarstvo in Čevljarska zadruga Mivko 6%.
Te obresti gredo v občinski družbeni investicijski sklad. Vsa ostala manjša obrtna podjetja in delavnice, komunalna obrt. Pekarija na Brezovici in gostišča, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno po določbah zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, plačujejo obresti od sklada osnovnih; skladu obratnih sredstev in zemlinrino iz 96. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij v mejah pavšalnega zneska.
c)	Za splošne kmetijske zadruge
2%.
Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošnih kmetijskih zadrug, ki jih plačujejo.
XII.	poglavje
ZEMLJARINA
Kmetijske organizacije in splo$; kmetijske zadruge vlmrnin 0d
ne kmetijske zadruge vlagajo skupnega zneska zemljarine 20% T občinski družbeni investicijski sklad' Ostali del zemljarine se deli tako, kakor to določa družbeni plan okra-ju Ljubljana.
Del zemljarine, ki pripada občin' od ostalih gospodarskih organizacij' se vplačuje v proračun občine.
XIII.	poglavje
ii
PRISPEVEK IZ DOHODKA , GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Kmetijske organizacije in spl°*j ne kmetijske zadruge vlagajo 01 skupnega zneska prispevka od do-hodku:
a)	kmetijska posestva 20% v ob' činski družbeni investicijski sklad'
b)	splošne kmetijske zadruge 23 i•
v občinski družbeni investicij**1 sklad.	i.
Ostanek prispevka od dohod** 1 vlagajo v svoj sklad osnovnih sred'
štev.
XIV.	poglavje
DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
10%-ni dopolnilni proračun* prispevek iz osebnega dohodka V'r , čujejo:
a)	vse industrijske gospodari*! organizacije in industrijski obral’ ki poslujejo na območju občine:
b)	gradbeni podjetji »Objekt« I »Stavbenik«, projektivno podjco »Elektroproji-kt« in drugi preje*
tivni biroji no območju občine; .
"	1 skupn°6
c)	Elektrogospodarska
Slovenije »ELES«;	.]
č) »Elektroprcnos« — podjetje 1 prenos električne energije;
d)	obrtna podietja: Čevljar** .' zadruga Mivka. KIP-pečarstvo. M1- g zarskn zadruga Ljubljana-Vič;
e)	Gospodarska poslovno zve
Ljubljana:	,
f)	Gozdarska poslovna zvezo
Ljubljani;	...
g)	Trgovsko podjetje »]ug<>*,.||. nika« in vsi obrat! zunnnjetrgoV'.|l škili podjetii ter obrati trgov** podjetij na debelo, ki delujejo območju občine;
h)	zasebni obrtniki.
XV. poglavje
OBČINSKE DOKLADE OD DOHODNINE
■tti:
Zavezanci dohodnine od ku'° ()(| stva plačujejo občinsko doklado kmetijstva.
Svet zn kmetijstvo bo za f. ^ niezno katastrsko občino določi ji, šino občinske doklade od km0 j stva, in sicer tako, da bo povpr0^ doklade na območju občine v v 20 %.
Zavezancem dohodnine od stojnih poklicev in od pren'0. vč se odmeri občinska doklada od ne osnove, ki je podlaga zn dohodnine od samostojnih l)0*-6|i; in premoženj po sledečih stop J f,
1.	brivcem, frizerjem. „r{c1!1 jem, Čistilnem čevljev. l»orv° .ji, oblačil, pralcem in čistilcem čistilcem pohištva, čuvniem *°jfJi'1' stanovanj, vozil in prtljagc.^0^'
umovanj. »ii/.m m |.i iijor-• if0pi
tnrjein, dimnikarjem, gard1* p c'
kil r j vi ii, u mi u i kuij vin, g.«"	. jr
i-in, fotografom, izdeloval*'0') iln, izda Intel jem prenočišč, iffi'' em. šiviljam, veziljam, krp L)i-reč, krznarjem, maserjen1- pC'
;erjem. modistinium, likari00'11^!*1
...... ........... niv*'1.
iravljavcem glasbil, popr®v Lflpi11, ogavie, preprog in drugih «1* nnžilcem oken, urarjem,
■ VI i«\«i AciiKn Ik!	Ii i 43 4» ll I*
ter osebam, ki se
*. Prepisovanjem, razmnoževanjem, Piakatlranjsm in sestavljanjem ogla-°r in reklam, pod pogojem, da se Pretežno bavijo z usluž.nostnimi opra-nh'Po stopnji — 3*/e.
. "sem ostalim zavezancem doliod-'ne od samostojnih poklicev in za-ezancem dohodnine od premoženj P° stopnji — 16»/«.
Ubčinsku doklada se ne odmeri _°vezuncem, ki sc pretežno bavijo “služnostnimi »pravili in katerih “•»kupni letni tisti dohodek ne Presega 160.000 din, ter zavezancem 8 dohodke od zgradb.
• phčinska doklada se odmerja in paciije v gotovini istočasno in no način kakor ustrezajoča dohod-
|. Določbe uredbe o dohodnini (Ur. jls*' St. 18/56) z vsemi spremembami J1 dopolnitvami, odloku o stopnjah »hodnine za leto 1958 (Ur. list FLRJ :1 |V58) ter uredbe o prisilni izter-,1davkov in drugih proračunskih Redkov (Ur. list FLRI St. 33/53) se .porabljajo tudi za odmero in po-'rP|'je občinske doklade.
, Davčne olajšave, ki so določene ^dohodnino, veljajo tudi za občin-
i Dphodki občinske doklade od ■“rotijstva nad 4»/• in ostale občin-.f8 doklade od dohodnine pripadajo “inskemu proračunu.
XVI. poglavje
°&ČINSKI PROMETNI DAVEK
. p lede pobiranja občinskega pro-“tiiega davku od prometa z izdelki
8) 10»/« sredstev za občinski proračun .	,
n) za investicije v komunalni dejavnosti .
za investicije v obrtništvu.............
d) Za investicije v gostinstvu in kmetijstvu
in storitvami veljajo do izdaje občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in 53/57).
Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 20. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObLO Ljubljana-Vič (»Glasnik« št. 32/58).
Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po odloku OLO Ljubljana o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (»Glasnik« št. 50/56 in 53/57) oziroma po odloku Mestnega sveta mesta Ljubljane (»Glasnik« št. 31/58).
XVII. poglavje OBČINSKI SKLADI
Občinski družbeni investicijski sklad
Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada so naložena pri Komunalni bunki 5 v Ljubljani.
Skupna sredstva tega skladu, ki se v letu 1958 lahko porabijo, znašajo 10,118.000 dinarjev. Ta sredstva bodo uporabljena v tele namene:
1.012.000
2,000.000
3.056.000
4.050.000
10,118.000
Skupaj
te. ,ri odobravanju posojil iz tega w'!elka mora Komunalna bunka 5 t “»hodno dobiti mnenje pristojne-Kospodarskega sveta občine, po (i‘tr»bi pa tudi mnenje od pristojne !#0rnice oziroma, če gre za posojilo Ntrebc kmetijstvu, še mnenje
Okrajne zadružne zveze Ljubljana. Pristojna banka odobrava posojila le, če dokaže posojilojemalce, do so investicije iz naslova teh posojil rentabilne. Posojila, ki jih odobrava banka iz tega sklada, zapadejo do 31. decembru 1958.
Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš
»Id^-dstva občinskega kreditnega Porabila le bodo za posojila zn <o , , Zu zidanje stanovanjskih hiš zidanje stanovanjskih hiš in drugih > j.8loŽena pri Komunalni banki 2 komunalnih naprav ter za dolgo-
(.'»bljnni.	ročno posojilo občini za zidanje šole
te ''k»pna sredstva tega sklada, ki na Vrhovcih in za naprave, ki spolu: "•tu 1958 lahko porabijo, zna- dajo k tei šoli. 118,785.000 din.
'•8,785.000 din.	Razdelitev sredstev sklada izvrši
upravni odbor.
3.	Člen
Občinski cestni sklad
h .Sredstva občinskega cestnega sklada so naložena pri Komu-banki 5 v Ljubljani.
h,t .kopnega sredstva tega sklada, ki se v letu 1958 lahko po-b,lo znašajo 19,248.000 dinarjev.
"porabljena pa bodo takole:
h z® snežne nkciie in druge izdatke.................. 1,500.000 din
z" rekonstrukcije in vzdrževanje ulic in cest . 16,000.000 „ Vz<lrževanje mostov............................... 1,748.000 „
Skupaj
19,248.000	din
XVIII. poglavje OBČINSKI PRORAČUN
j^^Tedslvn občinskega proračuna v letu 195j) bodo znašala •»Č0.000 din ter bodo razporejena takole:
1,	y	v 000 ilio
i. jr® n<iministrativni proračun..................... , . 128.954
X	^^"»gospodarske investicije..........................  4.000
h)	*? ,*^upne mestne potrebe.......................... 42.394
J zbirnemu računu zn preprečevanje alkoholizma . .	6.000
notacije zavodom, družbenim organizacijam, sklati	"om in druge obveznosti....................... 50.222
Proračunsko rezervo................................... 8.500
Skupaj . « » 240.070
XIX. poglavje
I. PRORAČUNSKA SREDSTVA Proračunska sredstva občine bodo znašala skupno 240,070.000
dinarjev in se bodo stekala iz naslednjih virov
1.	Dohodki iz gospodafttva:
—	del proračunskega prispevka iz osebnega dohod, delavcev, zaposlenih v gospodarstvu .
— Proračunski prispevek pavšaliranih podjetij
—	dopolnilni proračunski prispevek ....
2.	Dohodki od prebivalstva:
—	del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih izven gosp.
—	del na dohodnini od kmetijstva ....
—	del na dohodnini ostalih poklicev . . .
—	občinski prometni davek................
—	občinski prometni davek od alkohola . .
—	davek na maloprodajni promet ....
—	del davka od zasebnikov................
—	del doklade na dohodke od kmet. do 4»/« .
—	doklada na dohodke od kmet. nad 4»/o . .
—	ostale doklade.........................
—	občinske takse.........................
3.	Dohodki državnih organov in zavodov . .
4.	Ostali dohodki...........................
5.	Posojilo iz občinskega družb, investic. sklada
v 000 din
14.540
7.000
9.000
15.460
5.700
38.300
79.000
6.000
2.500
12.000
1.500 10.500 24.000
2.000
30.540
Skupaj proračunski dohodki
4.800
6.770
1.000
240.070
v 000 din
II. SREDSTVA SKLADOV 1. Občinski družbeni investicijski sklad Predvideva se, da se bodo v letu 1958 zbrala v ta sklad sredstva iz naslednjih virov:
1.	Neizkoriščena sredstva iz leta 1957 ....
2.	Sproščena sredstva iz leta 1957. ki so bila blok
3.	25 »/o prisp. iz dohodk. gospodarskih organiz
4.	42°/« od obvez. obč. doki. od kmetij. 4“/o stop
5.	45»/« taks na priprave zu proizvodnjo . . .
6.	20°/« zemlja rine od kmet. posestev in zadrug
7.	Del prispevka iz dohodku kmetijskih posestev
in splošnih kmetijskih zadrug.............
8.	100 »/o prispevek iz dohodka komunalnih pod
jeti j in obratov.........................
9.	40% del prisp. iz dohodka od pavšalistov .
10.	Obresti od skladov osnovnih sredstev gostin škili, obrtnih in komunalnih podjetij . . .
11.	Obresti od skladov obrat, sredstev komunalni!
podjetij in obrti.........................
12.	Anuitete.................................
Od tega v letu 1958: Blokirano 100% od 3 do 12 . Uporabljivo 100»/e pod 1 in 2
Skupaj
4.056
6.062
15.742
1.063
167
104
3.164
1.049
5.982
1.933
6.811
46.657
36.539
10.118
2.	Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš Predvidevamo, da se bodo v letu 1958 zbrala v ta sklad sredstva iz naslednjih virov:
1.	Neizkoriščena sredstva iz letu 1957 .........
sproščena 10•/« blokirana sredstva iz leta 1957
2.	90»/« stanovanjskega prispevka iz gospodarstva
(brez gradbišč, 2TP in pavšalistov)..........
50*/« stanovanjskega prispevka 2TP...........
100»/« stanovanjski prispevek pavšalistov . . 90 ”/« stanovanjskega prispevka izven gospodarstva in proračuna OLO Ljubljana in
v 006 din
90°/e stanovanjskega prispevka prorač. ustanov in zavodov OLO Ljubljana in ObLO Ljub-
Ijnna-Vič..................................
2»/« stanovanjski prispevek JLA .............
3.	Dohodki od najemnin in prodaje stanovanjskih hiš ter ostnli dohodki............... .
Od lega v letu 19S8:
25»/« blokirano od 2 in 3 . 75 »/o zn uporabo od 2 in 3
Skupaj
7.011 10.853	17.864
49.045 262 3.277	
62.174	
14.361 60	129.179
	5.383
	152.426
100.921 17.864	33.641 118.783
	152.426
Skupaj
3.	Občinski cestni sklad
Predvidoma se bodo v letu 1958 zbrala v ta sklad sredstva lz naslednjih virov:
49? 1.717 15.300 493
1.	Sproščena blokacija iz leta 1937 ..........
2.	Neizrabljena sredstva sklada iz leta 1957 . .
3.	Dotacija iz prorač. občine zn vzdrževanje cest
4.	30»/« od taks od vprežnih cestnih vozov . . .
5.	Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil...................
6.	Občinska taksa na motorna vozila . . . , «
Skupaj . « e
2.000
" 391
20.402
Od tega:
40 °/o blokiram) v letu 1958 od 4 do 6 . . . . 100 •/« za uporabo v letu 1958 od t do 3 . . 60®/« za uporabo v letu 1958 od 4 do 6 . . . .
1.154
17.516
1.752	19.248
Skupaj . . .	20.402
XX.	poglavje
Svet za družbeni plan in finance občine je pooblaščen, da izdaja potrebna navodilu za izvajanje tega družbenega plana.
XXI.	poglavje
Tu družbeni plan velja od dneva objave ▼ »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje.
Štev. 05/1-1649/1.
Datum: 17. aprila 1958.'	Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Ignac Voljč s. r.
9.	člen
Sredstva, ki jih zavodi za socialno zavarovanje vračajo po 24. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim občinskim organom in zavodom v korist sredstev, predvidenih za kritje osebnih izdatkov, je možno uporabiti le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance.
10.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o čemer mora naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru.
it. člen
Z rezervo, ki je določena v pred-računih proračunskih skladov, sm< razpolagati upravni odbor skladi samo prt poprejšnji pritrditvi sveti za družbeni plan in finance.
12. člen
Tu odlok velja od dneva obj«vf v »Glasniku«, uradnem vestnik" pkruja Ljubljana, uporablja pa ,f od 1. januarja 1958.
St. 06-2551/1
Datum: 17/4-195R
Predsednik Obl.O: Ignac Voljč s. r.
395.
Na podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 15/56) v zvezi z 2. točko 59. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) in 5. točko 26. člena statuta občine Ljubljana-Vič, je sprejel občinski ljudskih odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 7. aprila 1958
ODLOK
o proračunu občine Ljubljann-Vič za leto 1958 1. člen
Proračun občine Ljubljanu-.Vič za leto 1958 s posebnimi prilogami obsegat
I. OBČINSKI PRORAČUN
z dohodki v znesku ......... 240,070.000 din
z izdatki v znesku...................... 240,070.000 ,,
II. PREDRAČUNE FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
z dohodki v znesku........................114,648.000 din
z izdatki v znesku........................ 154,104.000 „
in s presežkom izdatkov v znesku . . .	19.456.000 „
1.	del
2.	del 5. del
4.	del
5.	del
1.	del
2.	del
3.	del
5.	del
6.	del
7.	del
8.	del
9.	del
10.	del
PREGLED
dohodkov in Izdatkov po delih Dohodki:
—	Dohodki iz gospodarstva............ 45,250.000 din
—	Dohodki od prebivalstva............ 182,750.000
—	Dohodki držav, organov in zavodov iisoo.OOO „
—	Ostali dohodki..................... 6.270.000 .,
—	Prispevek iz občinskega investicijskega sklada . . ..................... 1,000.000 „
Skupaj , . . 240,070.000 din
Izdatki:
—	Prosveta in kultura..............
—	Socialno skrbstvo.................
—	Zdravstvena zaščita...............
—	Državna uprava....................
—	Komunalna dejavnost...............
—	Negospodarske investicije.........
—	Dotacijo..........................
—	Obveznosti iz posojil in garancij . .
—	Obveznosti iz proračunov in proračunskih rezerv ...................
40.321.000	din
23.300.000	„
9.160.000	„
41.373.000	„
14.800.000	„ 4,000.000 „
90.705.000	„
7.911.000	„
8.500.000	„ * * * 4 5 6 7
III. PREDRAČUNE PRORAČUNSKIH SKLADOV
z dohodki v znesku...................... 5,384.000 din
z izdatki v znesku...................... 21,984.000 „
s presežkom izdatkov v znesku........... 16,600.000 „
OBČINA
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 19.456.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	'člen
Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v znesku 16,600.000 dinarjev se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka ter del presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih nalog ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steku največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1958, vendar pa ne več kot 50 °/o tistega dela presežka, za katerega dovoli svet za družbeni plan in finance, da se steku v posamezne sklade.
To dovoljenje lahko izda svet za družbeni nlan in finance šele po pregledu zaključnega računu finančno samostojnega zavoda z e leto 1958.
Zoper odločbo o. odobritvi zaključnega računa in o porazdelitvi morebitnega or«-scžka dohodkov na posamezne sklade je dopustna pritožba na Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič v 15 dneh po prejemu odločbe.
* Presežek dohodkov nad izdatki, ki gu dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, sc porazdeli v smislu odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-83/33) jn odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list LRS št, 16-74/56).
5.	člen
Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance.
6.	člen
Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance.
7.	člen
Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne izdatke, se smejo virmirati le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance.
8.	člen
Iz kreditov, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov določeni zu prispevek za socialno za-varuvanje, se ne smejo brez soglasja sveta za družbeni plan in finance s prenosom (virmanom) povečati krediti, ki so dovoljeni za osebne izdatke.
394.
Na podlagi 2. člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in št. 4/54, 1. točke 104. člena uredbo o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) ter K), in 26. člena statuta občine Liubljana-Bcžl-grad je občinski l judski odbor f.jub-Ijanu-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne
4.	septembra 1958 sprejel
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljubi jana-Bežigrad
Najem poslovnih prostorov
1.	člen
Po tem odloku se štejejo za poslovne prostore vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno’ s pripadajočimi pritiklinami, ter prostori, kateri so za te svrhe namenjeni, čeprav ne služijo tein svrham, ne glede na material, iz katerega so zidani, kolikor niso spremenjenih stanovanju.
2.	člen
Ne štejejo se v smislu tega odloka zu poslovne prostore taki prostori, ki služijo.kmetijski dejavnosti individuulnih gospodarstev.
3.	člen
Stranke oddajajo poslovne prostore v najem in odpovedujejo najem poslovnih prostorov v okviru
Skupaj . . . 240,070.000 din
predpisov Uredbe o dajanju posluj
n ih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54) tega odloka Ff drugih predpisov.
4.	člen
Določbe tega odloka se ne na«*' šajo na poslovne prostore v srsU|V, stanovanj, ki se uporubljajo v posl0 . ne svrhe, če je stanovanje po upravnega organu zn -stanovanj**' zadeve občinskega ljudskega odi’01 z ozirom na število v najem sto«" j oči li oseb popolnoma izkoriščen® stanovanjske svrhe.
Dajanje v najem poslovnih prostorov
5.	člen	^
Po uveljavitvi tega odlok« |Vj
najem poslovnih prostorov ust«11!^ samo s sklenitvijo pismene P°8'!^n» o najemu, kjer je določena najemnine ter v skladu z nam«"^, n im dovoljenjem vrsta dejuv«1’' # zu katero se poslovni prostor najem. S pogodbo o najemu se "^l taVljajo tudi drugi pogoji, Jš pogoji o investicijah, potrebni'1’ ,,, poslovni prostor lahko služi	*
za katerega je določen. Pogon® ^ najemu sklene z najemojeni« .je orgun, pristojen za npravU® (t zgradbe oziroma zasebni stavbe.
6.	člen	* i^ii
Občinski ljudski odbor , ", k'
določi višino odstotka najem«11^,’,^' se odvede v sklad za zidanje <• f vnnjskih hiš posebej za v*° členu 12. navedeno dejavno« •
7.	člen
Najemnik, s katerim je H*t*,)|l,!,|of' pismena pogodba o najem" P |„i«' nih prostorov, je pooblaščen ^ nu organa upravljanja ozir"
GLASNIK
Nebnega lastnika zgradbe, da napram tretjim osebam ukrene vse potreh-n°i da mu bodo poslovni prostori davljeni na razpolago, kolikor to ne '•krene snm najemodajalec.
8.	člen
Najemodajalec je dolžan pogodbo
0	najemu v roku 8 dni po podpisu •Zgodbe predložiti v štirih izvodih y, registracijo organu občinskega dudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
9.	člen
Poslovni prostori se lahko dajo v najem vsaki fizični ali pravni ?Sl‘bi za opravljanje dejavnosti, za *atero je dovoljeno poslovne pro-st°rc dajati v najem, če je taka oseba po predmetu poslovanja obrtnem dovoljenju upravičena ?Pravljati zadevno gospodarsko dednost.
Namembno dovoljenje
10.	člen
2 namembnim dovoljenjem se Ugotavlja, za katere dejavnosti, najdene v 12. členu tega odloka, se °voljuje dajati v najem poslovne
Prostore.
Z namembnim dovoljenjem se mogoča dajati poslovne prostore v
1	Jein za opravljanje določene dednosti.
11.	člen
n. Namembno dovoljenje izda Svet 6 “kO. ki je pristojen za blagovni rOinet, P° prostem preudarku; pri v 1' niorn upoštevati potrebe prebi-”™tva in druge javne potrebe.
, Z« poslovne prostore, ki se sedaj Izrabljajo v poslovne svrhe, sc ne J'" o izdale posebne odločbe o no-,'‘mbnem dovoljenju. Za njih velja, ^ "amembno dovoljenje obstoji zn -i to, po vsebini najožjo dejavnost 1 času uveljavitve tega oillokn.
6 Namembno dovoljenje izda svet zaslišanju organa upravljanja 1^'rotna zasebnega lastnika stavbe g h" dobljenem mnenju trgovinske, ii,s''"ske ali obrtne zbornice oziro-
, "Mrežne ustanove ter pristojnega " zu dotično vrsto dejavnosti, katera od teh zbornic oziroma
'in
t r'l"°v ne sporoči svojega mnenja tjv, u štirinajst dni po dostavi po->0tj se lahko izda namembno do-^"je tudi brez njenega mnenja. l?*n iz 1. odstavka tega člena Vv k investicijskim programom za 'kr,!V Poslovne ali stanovanjske P'‘'li . T katerih so predvideni Pr,)stori. predhodno mnenje Pr,.,j ! dejavnosti, kateri noj služijo ^ihii en' poslovni prostori po no-X, !fll||ri iz čl. 12. tega odloka. To s'u*' investitorju zn izde-q Klavnega načrta. r*"n iz prvega odstavku je i»? 'zdnti namembno dovoljenje X " vrsto dejavnosti iz čl. 12.
loka, zu katero je dal pred-'6 (p,nil|enje po prejšiyem odstav-R" člena.
»	12. člen
^^""membnim dovoljenjem se hn; ''"janje poslovnih prostorov j 1,1 W slecieče dejavnosti;
!%i trgovino z mlekom in mleč-\ Jr obvodi ter kruhom in pecl-t a.”8 drobno;
J4>a 'rgovino s sadjem in zelc-X drobno;
'"i i>,i r^ovino z mesom In mesti i >,‘j ki na drobno;
Krni rgOvin0 7 *'vili in gospo-zfl Potrebščinami na drobno; \ rgov*no s kurjavo na drob-
k,“ija,'rK0vl»0 8 knjigami in mu-Ja,n' na drobno;
7.	za ostalo trgovinsko dejavnost na drobno;
8.	za obrtno dejavnost;
9.	zn gostinsko dejavnost;
10.	zn dejavnost zdravstvenih ustanov;
11.	zn dejavnost socialnih ustanov.
Svet ObLO, ki je pristojen za blagovni promet, je pooblaščen, da lahko izda namembno "dovoljenje v smislu 10. člena tega odloka po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena.
IT člen
Namembno dovoljenje lahko izda Svet ObLO, ki je pristojen zu blagovni promet, za eno ali več dejavnosti, ki so navedene v prejšnjem Členu.
14.	člen
O pritožbi zoper odločbo o namembnem dovoljenju je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor.
Posebne določbe za izdajo namembnega dovoljenja za poslovne prostore v novih zgradbah
15.	člen
Namembno dovoljenje za poslovne prostore v novih stavbah izda organ, ki je naveden v 11. členu, in sicer po lastni iniciativi ali na predlog organa upravljanju oz. zasebnega lastnika stavbe, trgovinske, gostinske in obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove.
16.	člen
Proti odločbi o namembnem dovoljenju, ki je izdano po prejšnjem členu, se lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrtna), oziroma organ, ki izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo.
17.	Člen
Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik nove stavbe je dolžan v roku od 15 dni, računajoč od dneva, ko se po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih prostorov, izročili upravnemu organu za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora predlog za izdajo namembnega dovoljenja.
fileje se. do namembno dovoljenje obstoji za tiste dejavnosti, za katere je bilo zaprošeno:
a) Če namembno dovoljenje ni izdano niti po preteku od 50 dni, računajoč od dnevu, ko Je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo namembnega dovoljenja;
b) če se pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o namembnem dovoljenju, ne reši niti po preteku roka 45 dni, računajoč od dneva vročitve prvostopne odločbe.
Preklic namembnega dovoljenja
18.	Člen
Svet Ob!.O, ki je pristojen za blagovni promet občinskega ljudskega odbora, lahko na lastno pobudo kakor tudi na predlog ustrezne zbornice po zaslišanju upravnega oziroma zasebnega lastnika prekliče namembno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni tega sveta v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim. kakor ustreza rešitev dejavnosti. zn katero obstoji namembno dovoljenje.
19.	člen
Odločba o preklicu namembnega dovoljenja mora vsebovati namemb-
no dovoljenje, za katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor moral dati v najem. Brez novega namembnega dovoljenja preklic nima pravne veljave.
20. člen
Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega namembnega dovoljenja se lahko v roku od 15 dni od vročitve odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik.
O pritožbi odloča občinski ljudski odbor.
Ce pri preklicu namembnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok, najemno razmerje preneha 1. v mesecu po treh mesečin, računajoč od dneva, ko je odločba o preklicu postala pravnomočna. Če je odpovedni rok po pogodbi daljši kot 5 mesece, velja za prenehanje najemnega razmerja pogodbeni odpovedni rok, vendar največ do 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe o preklicu.
Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem
21.	člen
Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni dajati v najem poslovne prostore, razen če jih sami koristijo. Ce organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe ne da poslovnega prostora v najem v teku 50 dni, računajoč od dneva prestanka dosedanjega najemnega razmerja oziroma od dneva. ko bo izdano namembno dovoljenje, ga da v najem za organ upravljanja oziroma za zasebnega lastniki zgradbe za stanovanjske zadeve pristojen upravni organ
ObLO.
22.	Člen
Pogodba o na iemu. ki bi jo sklenil organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe po roku, navedenem v 21. členu, nima pravne veljave brez soglasja organa zu stanovan jske zadeve,, če je ta organ, preden je bil obveščen o sklenjeni pogodbi, že objavil javni razpis o oddajanju poslovnih prostorov in v roku 50 dni po razpisa sklenil pogodbo s koristnikom, ki ga je sam določil.
25. člen
Kadar organ za stanovanjske zadeve da poslovno prostore v najem. mora omogočiti organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku zgradbe, da prisostvuje v razpravljanju glede določil pogodbe o najemu. ter mu dovoli, če soglaša s pogodbo, do jo tudi sam podpiše.
Organ zn stanovanjske zadeve lahko določi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati pogodbe o najemu nnjdaljo dve leti.
V najemnih pogodbah, katere sklepa organ za stanovanjske zadeve, je odpovedni rok samo 5 mesece.
24. člen
Proti sklepanju najemne pogodbe po organu za stanovanjske zadeve se lahko pritožijo organ upravijnnju oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi dotični, s katerim je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe že sklenil najemno pogodbo. Rok za pritožbo je 15 dni računajoč od dneva dostavitve pogodbe osebi, ki ima pravico do pritožbe.
O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana.
Dajanje poslovnih prostorov v podnajem
25.	člen
Dajanje v podnajem celih poslovnih prostorov ali njihovih delov nima pravne veljave, niti če se to vrši s pristankom organa upravljanja oziroma zasebnega lastniku stavbe. Če jih najemnik vseeno da v podnajem ali na koriščenje drugi osebi, se šteje, da je prenehalo njegovo najemno razmerje. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena s tedanjim najemnikom ali pa z osebo, kateri so bili poslovni prostori izročeni v podnajem oziroma na koriščenje, nima pravne veljave.
Svet ObLO, ki je pristojen za blagovni promet, je pooblaščen dopuščati izjeme od določb prejšnjega odstavka.
Prenehanje najemne pogodbe
26.	člen
Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero mn je bil poslovni prostor oddan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost.
Organ, ki je naveden v 11. členu, lahko odloči, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih hrez opravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe.
Proti odločbi o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in najemnik v roku 15 dni: o pritožbi odloča občinski ljudski odbor.
Odpoved najemne pogodbe
27.	člen
Najemne pogodbe poslovnih prostorov se odpovedujejo po obstoječih predpisih.
Uporabo stanovanja v poslovne
namene
28.	člen
Za poslovne prostore v sestavu stanovanja, ki se izključno ali pretežno uporabljajo v poslovne namene, morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o delu najemnine, ki je dogovorjena oziroma predpisana poleg najemnine, pogojene za stanovanje.
29.	člen
Pogodbe o delu najemnine mora delodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je to določeno za najemne pogodbe poslovnih prbsto-rov.
50. člen
Ce najemnik noče sklenili pogodbe o delu najemnine po 28. členu. razen v primerih 4. člena, je dolžan, vse dokler je ne sklene, plačati iz naslovu najemnine zn vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne namene, desetkratno tarifo. predpisano zn kvndvatni meter tistega stanovanja.
Znesek iz prednjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalec pozval najmenikn na sklenitev pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravnomočno rešen spor o tem, ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo zu poslovne namene.
91. člen
Spore o tem, ali se prostori v sestavu stanovanj lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ ObLO. kr je pristojen zn star novnnjske zadeve v soglasju z uprav-
niiu organom, ki je pristojen za blagovni promet.
O pritožbi proti odločbi po prejš-em odstavku odloča tajništvo zn
U pritožni proti odtočni po prejšnjem odstavku odloča tajništvo zn stanovanjske zadeve OLO Ljubljana.
Kazenske določbe
32. člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje nnjemodujulec, ki pravočasno no predloži v registracijo najemne pogodbe.
34. člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 05-2691/1-1958.
Datum: 4. septembra 1958. Predsednik
občinskega ljudskega odbora Stane Koman 1. r.
Vsebina
Končne določbe 33. člen
Svet ObLO, ki je pristojen za gospodarstvo, je pooblaščen, da po potrebi predpiše podrobna navodila za izvršitev tega odloka.
392	Družbeni plan za leto 1958 občine Ljub* ljana-Vič.
393	Odlok o proračunu za leto 1958 občino Ljubi jana-ViČ.
394	Odlok o dajanju poslovnih prostorov r najem občine Ljubljana-Bežigrad. Obvestilo Tajništva za industrijo, obrt in promet OLO.
„ Zaključni raČuui gospodarskih organiza-' cij za leto 1957.
Zaključni račun obrtnega pod j. »Slikoplcsk«, Ljubljana, Gosposvetska 16
Podjetje Jo povečalo proizvodnjo za 12.8 % ob 4.3% povečanju zaposlene delovne sile. Postavljeni načrt le presežen s 10.1 %. - Družbeni proizvod ln narodni dohodek sta bila povečana zn 17.7 %, presežek dela pa za 29.6 %, od tega dohodek za 80.6 %. - Med letom Je bilo zaposlenih povprečno 73 delavcev ln 21 vajencev. Bruto dohodek je znnčal 40.736 tisoč din. Storilnost dela na enega zaposlenega se Je dvignila za 7.8 «/o. Delovne norme so bUe prekoračene za 23.3 %.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1931
PASIVA
Naziv postavke	Znesek v COO din	5g^-p' Naz:v postavke	Znesek v (#00 din
A. Osnovna	|	A. v trt osnovnih	
ln Izloče is sredstva	1.788	In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev	1.565
1. Osnovna sredstva		L Investicijsko posojilo za	
3. Investlctle v teku	47	osnovna sredstva	2?,3
3. Izločena sredstva ln dru-	1.241	3. Razni skladi	3 947
ga Investicijska sredstva		L Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij 8. Drugi vin financiranja	
		Investicij	4T
B. (Hrama sredstva		B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat-	
L Skupna obratno sredstv ■	7.060	- na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za	1.285 5.846
		obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme-	
O. Sreditva v obračunu		J lt ve	40
tn druga aktiva		C. Viri zriitstev e obračunu	
		In druga pasiva	
8. Kupci ln druge terjatve	1.817	16. Dobavitelji In druge	
8. Druga aktiva	432	obveznosti	1.522
		ll Druga pasiva	918
Skupaj:	15.394	Skupaj:	15.394
Računovodja: Scžun Anica
Predsednik UO: Martinc Jože
Direktor: * Lesar Viktor
Zaključni račun podjetja »Tanetdekor«, Ljubljana, Titova cesta 51
Poslovanje obsega: Izdelovanje tapetniških Izdelkov, popravilo In predelava Istih,
rudiuvttiiju vunvga. ižAtviuvaujc HtjiuuiiBiuu imiciadv,
dekortranje, polaganje gume ln linoleja, prodaja izdelkov lastne proizvodnje ln prodaja materiala v zvezi »tem blagom n egi ode, alt so tepi'
ali so te potrebščine laatnt izdelki, att pa izdelki drugih podjetij. — Podjetje Je lmeilo v letu 1967 zaposlenih povprečno po trt mojstre, 80 kvalificiranih delavcev, 3 priučenih delavcev, 2 pomožna delavca, 7 vajencev, 2 trgovska uslužbenca ln 3 nameščencev. - Proizvodni plan za leto 1957 je bil presežen za 29.9 So. Delovne norme so bile dosežene povprečno 114 % na posameznega delavca. Podjetje je v letu 1937 prodalo od ustvarjene proizvodnje
97,94 % vrednosti
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1851
PASIVA
Zaključni račun gostilne »-Triglav«, Ljubljana, Šišenska cesta 48
Podjetje Je- aktivno. Vso obveznosti ae bl/lo sproti poravnane. Povprečno je blilo zaposlenih 9 oeeb.
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	*£P' Naziv postavke	Znesek v ooc din
			
A. Osnovna		\ Viri osnovnih	
tn izločena sredstva		in Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva 1. Investicijo v teku 1. Izločena sredstva ln dru-	393	1. Sklad osnovnih sredstev L Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	393 120
<3 Investicijska sredstva	120	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij	
		8. Drugi viri financiranja	
		Investicij	
B, Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
		8. Banka - kredit za obrat-	
L Skupna obratna sredstva	722	na sredstva	
		l Sklad obratnih sredstev	46
		6. Investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva	
		9. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		|1 Ive	
In rti-ijra .Uliva		O, Viri sn Itstev v obračunu	
8. Kupci iti druge terjatve		In druga pasiva	
		10. Dobavitelji ln druge	
6. Druga oktfva		obveznosti	676
Skupaj:		11 Druga pasiva	-
	1.237	Skupaj:	1.237
			
Računovodja: Janko Vospernik	Predsednik UO«	Direktor: Ivan Martinc		
Zaključni račun tovarne mlinskih strojev »Mllnostroj -, Domžale
Podjetje izdeluje mlinske ln pekarske stroje ln strojne naprave. Povprečno Je b115 z&pcslonlh 67 ljudi. Proizvodni načrt Je bU dosežen 111.7 %.
AKTIVA	BILANCA na dan Ji. decembra i!)57
PASlV*
Za p. »L
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
l. Osnovna sredstva 1. Investtct.e v teku S. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva L Skupna ibrams sredstva
C. Sredstva v obračune ln lruga aktiva
8. Kupci m druge terjatve 6. Druga aktiva
Skupaj:
Znesek v 900 din
26.361
9.430
9.678
33.638
4.140
3.387
89.034
?ap
St.
Naziv postavke
A. Vdrt osnovnih In Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev I. Investtcllsko posojilo ta osnovna sredstva 3 Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za Onandranje Investicij 6. Drugi viri financiranja Invostlclj
B Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit ta obratna sredstvi
7.	Sklad obratnih sredstev
8.	Invesllnllsko posojilo ta obratna sredstva
8. Pasivne časovne razme-lltve
3. Viri siodstev v obračunu’ la diuga pasiva 0. Dobavitelji ln druge obveznosti I Druga pasiva
Skupaj:
znese* v 600 d'".
21091
3.270
11.114
6.149
3.281
14.994
18.730
Računovodja: I. KoroSec
Predsednik UO. T. Marinček
Direktor: Maks Braučlč
Zaključni račun podjetja »Stlvaprodukt«, Ljubljana, Parmova 4*
Podjetje se bavt z Izkoriščanjem .stranskih gozdnih proizvodov - nabiranje proizvodnja eteričnih olj, klorofila ln drugih ekstraktov. V teku leta 1967 ni 'Pan1 težkoč prt preskrbi s surovinami. Proizvodni plan Je bil presežen za 34%. C*J 91 dohodek nasproti lclu 1930 se Jc povečat za 64 %, z.nalal Je 121.032, kar zncse
enega zaposlenega 3.1C6.
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1951	pAS'V.
^P" Naziv postavke	Znesek v 000 din	'7g®p' Naziv postovke	Znesek v 000 din	*g®p Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z,lD. st	Naziv postavke	7 v
A. Osnovna		A. Viri osnovnih		A. Osnovna	...	A. viri osnovnih	
in Izločena sredstva l. Osnovna sredstva 3. Investicije v teku	1.949	In izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev	1.927	ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku	13.344 2.579	m l/.iočenlh sredstev 1.	Sklad ospovnlh sredstev 2.	Investicijsko posojilo za	i
		L Investicijsko posolMo za osnovna sredstva	C —				
3. Izločena sredstva in dru-		1. Razni skladi	4.278	8. Izločena siedstvu ln dru-			l
ga Invčstlcllska sredstva	2.420	4. Dolgoročno posolilo za		go InveUlcljska sredstva	11.093	4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij				financiranje Investicij	
		5. Drugi vlil financiranja				5. Drugi viri financiranja	
		|r-	«	22			Inveatkl	
& ritualna sredstva		B. .	.atnlh sredstev		B. ()l rama sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
		8. Bana* - kredit za obrat-				6. Banka • kredit za obrat-	
4. Skupna obratna sredstva	9.328	na sredstva I. Sklad obratnih sredstev	3.805 5.119	4. Skupne ibrutnn sredstva	11.404	na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev	
		L Investicijsko posojilo za				S. Investicijsko posojilo za	
		obratna sredstva				obratna sredstva	
		8. Pasivno časovne razme-				9. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstvi v obračunu		Jltve	96	C. Sredstva v obračunu		Jltve	
In druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu		In druga aktiva		C. Viri »rodatev v obračunu	
		In druga pasiva				In druga pasiva	
6. Kupci m druge terjatve	3.052	10. Dobavitelji ln druge	1.231	8. Kupci in druge terjatve	10.267	10. Dobavitelji ln druge	
6. Druga aktiva	348	obveznosti		8. Druga aktiva	2.125	obveznosti	
		ll Druga pasiva	314			ll Druga pasiva	
Skupaj:	17.097	Skupaj:	17.097	Skupaj i	39.812	Skupaj:	
Računovodja: Lukan Ivan
Predsednik UOi Lah Kdo
Direktor: Lenarčič Jože
Računovodja: lliinkn Krlemer
Predsednik UO: Snoj Janez
Direktor: Dr. Lojze