r. j.: Naš kmet je nezadovoljen. (Dopis iz kmelskih krogov). 1. Junaška doba. Rad prebiram naše krščanske liste. ker vcm izmnogoletne izkušnje, da so se naši listi vcdno lirabro in neustrašeno borili za blagor našega kmctsko-delavskega ljudstva. Pred vojno snio imeli hude boje ne le za naš gospodarski napredek, ampak tudi za naš na- rodni obstoj. Ogabni «Štajerc« je hotel s poniočjo nemfcurjev in nemčursih kronic zastrupiti naš slovenski narod, ter ga pripeljati v naročje velencmštva. Koliko naporov, truda in požrlvovalnosti je slal la boj naše iiste in naše vrle može, ki se niso ustrašili obrekovanj in groženj, gmotnih žrtev in jcče. To so bili apostoli in mučeniki za slovensko narodno idejo. In ko je obizbruhu vojne zavel pangermanski besni duh, so oni prvi občutili silen udarec nemške pesti. Uklenjeni so korakali skozi besno nemčursko množico, ki jih je tepla, suvala, pljuvala po njih in jih obkladala z beseflo: izdajica! Mnogi je izdahnil v ječi, mnogi si je tam nakopal kal smrtne bolezni, toda nobeden se ni izne-veril materi Sloveniji. Naše priprosto krnetsko srce jeobčutilo vsak udarec, vsak sramolilni pljunek. Čas be- li in prehitro pozabljamo to junaško dobo. 2. Majniška deklaracija, ta prvi korak k osvoboditvi slovenskega naroda, ta prvi klic po narodni "samostojnosti, je našla prvi od- mev v naših listih in naših srcih. Navdušcno smo sle- flili našim voditeljem in zavedali smo se, da jim lahko i?rže ta zahteva vsaki hip zanjko okrog vratu. In nekaj Easa smo bili vsi edini, vsi strankarski Slovenci. Dr. Korošcu so v Ljubljani odpregli konje in navdušeni narod ga je peljal v mesto. Ne pozabimo tega! Združenje v državi SHS smo podpisali vsi Slovenci in Hrvati. Po osvoboditvi lcta 1918 smo šli v Beograd liberalci in klerikalci. (Samostojni se takrat še niso narodili, dr. Novačan pa je bil — ???) Stopili smo v prvo jugoslovansko vlado polni navdušenja in upanja v lepšo bodočnost za naš kmečko-delavski narod. Niti v slovenskem, niti v hrvatskem narodu ni bilo tedaj iskrice upora proti vla<ii. Vsi kmetje smo navdušeno pozdravljali vsak ko- rak naših poslancev. Naš odpor pa se je pojavil v hipu, ko smo videli, ¦la so se v Beogradu povohali in našli srbski, hrvatski ln slovenski kapitalisti. 3. Opozicija. Ko smo Slovenci videli, da naš kmečko-delavski čolnič ni ustvarjen za kapitalistično vodo smo soglasno sklenili na neštetih shodih in sestankih, da morajo naši poslanci iti v — opozicijo. To se je tudi zgodilo. — Ostali so samo v Beogradu ,da čuvajo naše interese, da kontrolirajo vladne ukrepe in da tolmačijo vladi pot, po kateri hočemo hoditi. Žal, da tudi Radič ni tega storil. Bili bi že bližje cilja, mi kmetje SHS, ki tvorimo — večino. Srbski zemljoradniki so razumeli položaj in so tudi v opoziciji. Hvala srbskim kmetom! Seveda so sedaj oni in njihovi, kakor mi in naši listi, ker pišejo resnico in polagajo prste na krvaveče rane našega za* furanega gospodarstva — izdajice. Sedanja vlada se ne zaveda, da nima kmetsko časopisje le pravice, ampak tudi sveto dolžnost, da brezobzirno pove in obrazloži svojim bralcem resnični položaj, da jih opozori na vse nedostatke sedanje vlade in da ob enem tudi pokaže, kako bi bilo bolje za narod. 4. Pogubonosno del« sedanje vlade. Sedanja kapitalistična večina vlada že skoraj dve leti. Ali je storila kaj velikega, zdravega, trpežnega, za lepšo bodčnost Jugoslavije odločujočega? Mi smo dobili ustavo, ki bi zadovoljevala ves narod in v kojega okvirju bi se zadovoljno razvijali vsi stanovi in vsa plemena? Ne! Dragoceni čas se trati v malenkostnih medsebojnih bojih, duševne sile se porabljajo za razne afere in aferice, moči se izgubijo v manjših ali večjih krizah in krizicah. Edino smotreno delo sedanje večine obstoji v tem, da gleda in študira, kako bi si obdržala mandate in s tem sedanji kapitalistični tok. Sedanja vlada je samo eksekutiva kapitalističnih strank Zato je slepa napram ljudskemu trpljenju, slepa napram ljudskim željam in potrebam, slepa napram draginji in splošni nezadovoljnosti, ki se širi od dneva do dneva celo že v tistih slojih, ki so bili do danes vsled svojega trdega dela, skrajne skromnosti in ponižne potrpežljivosti obvarovani pred tem čustvom. Naš kmet že tudi poslaja nezadovoljen in nestrpen, naš kmet in delavec, ki tvorila temelj države. Polasteva se ga temna slutnja, da mora tako d- žavno gospodarstvo, kakor se vodi sedaj, upropasltiti njega in vse druge sloje in državo. On vidi in čuti, kako se pogrezaino od meseca do meseca, od dneva do dneva, dokler ne pademo v isti prepad strašne gospodarske krize, kakor jo preživlja sedaj — Nemška Avstrija. Z žalostjo in sočutjem smo čitali o trpljenju nemških kmetov, ki plačujejo nogavice po 1000, srajce pa po 10.000 K. Ob času zadnjih volitev meseca novembra 1920, so nam obljubljale sedanje vladne stranke raj na zemlji. Vladali bodo tako, kakor hoče narod. — Zmanjšali se bodo davki .reduciralo se bo vojaštvo, Slovenija bo postala avtonomna, cene blagu se bodo zmanjšale, izvoz bo mogoč za vse poljske pridelke, za vino in živino, tobak bo postal ccnejši in kotli se ne bodo več pečatili! Tako so nam obljubljali! Kaj pa ss jc uresničilo od vseh leh obljub? Pod sedanjo, samostojno-demokratsko vlado so se podražile vse življenske potrebščine tako, da slanejo večkrat toliko, kakor ob času volitev in obljub dne 28. novembra 1920. Sol je stala takrat 4 K, dancs 16 K, sladkor 20—25 K, dancs 60—70 K, šibice 1 K, danes 2.60 K. Isto razmerje velja za tobak, za kavo, za platno in obleko, za železnino in drugo. 5. Odkod pa pride ta draginja? Ker je sedajna vlada naložila na vse *e predmete visoke davke in colnine. iN^kaj radi resnično potrebnih dohodkov v ojačenje državne blagajne in v dobrobit nas vseh, največ pa v zaščito domačih kapitalističnih družb in v pokritje ogromnih, sedajnemu gospodarskemu stanju države ne odgovarjajočim izdatkom. Ali je res potrebno, da izkazujejo naše sladkorne tovarne milijonske dobičke in 15—20odstotne dividende, med tem ko se obrestujejo y>rihranki naših krvavih žuljev v naših posojilnicah po 4—5 od sto?! O bankah, ki rastejo kakor gobe po dežju in sesajo našo kri, kakor predenica v detelji, niti ne govorim. 6. Narod se hoče iznebiti sedajne vlade. Ncsrcčna žcnilev med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi kapitalisli je rodila Radiča in odtujila ves jugoslovanski kmetsko-delavski narod sedajni vladi. — Narod hoče vrcči sedajno «porodico« s prestola in si zopet osvojiti Jugoslavijo, katero si je sam ustvaril s trpljenjem in hotenjem. To pa je mogoče samo s treznim, premišljenim delom na podlagi volilnih krogljic. 7. Strnimo naše vrste! Mi kmelje in delavci smo temelj države! Ako se združimo vsi slovenski, vsi hrvatski in vsi srbski kmetje v eni slovcnski, lirvatski in srbski stranki, moramo zma gati! Vsak zase, vsi pa za svobodno, kmetsko Jugoslavijo. Gospodariti si hočemo sami s pomočjo naših ljudi, o katerUi vemo, da ne bodo nikdar izdali naših koristi za skledo kapitalistične leče. Vsak je naš, kdor hoče delati z nami; najsibo potem učitelj ali profesor, dohovnik ali doktor, Peter ali Pavel. Naše pošteno kmetsko srce bo prcsodilo, ali je naš, ali ne naš. Ako se združi-  mo pri prihodnjih volitvah v eni stranki, bomo sijajno zmagali. 80 odstotkov vseh glasov je naših. Z zmago pa prevzamemo tcžko odgovornost gos podarslva. Odgovornost bo tem težja, ker sprejmemo od stare vlade samo dvanajstine in dolgove. Toda mladi kmetski gospodar, poln življenja, se ne ustraši ničesar. Prevzame zavoženo gospodarstvo, z delom in štedenjem pa se reši vseh dolgov. Seveda počasi, držeč se reka: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ako bi strli z enotno kmetsko-delavsko fronto pri prihodnjih volitvah sedajni kapitalislični vladni sistem, bi morali začeti gospodariti tako, kakor gospodarimo pod domačo streho. Vsak si uravna izdatke po dohodkih. Dolgov se bojimo, kakor hudič križa. Naše avtonomne občine, v katerih vlada naše ljudstvo, so imele do sedaj krasno gospodarstvo z občinsko blagajno. Tako bi moralo biti tudi v državi. Sedajna kapitalistična vladna večina pa hoče dohodke prilagoditi stroškom. V tem tiči mizerija našega sedajnega gospodar3tva. Milijonarji gospodarijo v kmetski hiši. Naš kmet je popolnoma nezadovoljen s sedajno vlado! ,