161. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. julija 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbo, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, bo no ozira. — Za oznanila plaCuje se od fltiristopne petit-vrste po f$ kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniatvu naj se blagovolijo poSiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vbod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. T«;lc>loii mL 3-4. Don Ranudo de Cali- brados. i. Doživeli smo v soboto izbruh klerikalne surovosti, kakor je niti v časih, ko je Missieva pSenica najlepSe cvetela, nismo nikdar doživeli! Kar sedaj „kmeta" Šiška in ŠuŠteršič pod pokroviteljstvom knezo-ikofa Jegliča počenjata, presega vse meje. To je naravnost nečuveno; to je pristna podivjanost, prava neotesana coklarija! V soboto priobčil je „Slovenec" članek, kojega moramo, prej kot mu odgovarjamo, v celem obsegu ponatisniti. Ta izbruh ^katoliškega" divjaštva slove doslovno: nV današnjih časih politične razburjenosti, ko so razdivjani liberalni in socialno-demokratični divjaki proglasili surovost in nasilstvo kot glavno načelo političnega boja, smo mar si česa vajeni, vzlasti pri nas v Ljubljani, v središči slovenskega liberalnega in socialno-demokratičnega gibanja. Trdo kožo imamo, trde in pa krepke, neobčutljive živce! Se ni dolgo temu, kar smo doživeli in prenašati morali najhujše protipostavnosti in kruto nasilstvo naših združenih nasprotnikov. Toda to, kar smo videli pri občnem zboru kmetijske družbe, preseza vse, kar smo dozdaj doživeli. Kje pa je dosedaj še kdo doživel, da bi bil predsednik zborovanje zaključil brez postavnega vzroka samo zato, ker so njegovi somišljeniki v manjšini?! Človek bi mislil, da je kmetijska družba za kmete ; navadno seveda ni kazal občni zbor te družbe podobe, iz katere bi bilo videti, da je ta družba res za kmeta. Nekaj učiteljev, duhovnov, grajščakov in kaki trije alt štirje kmetje, to je bilo vse. Ta pot pa so prišli kmetje k občnem zboru, in sicer so deloma rabili ves dan le za pot. Hoteli so jedenkrat tudi prisostvovati ob čnemu zboru, saj plačujejo istotako svoj prispevek, kakor dr. Tavčar, in celo dvakrat toliko, kot učitelji. Hoteli so izvršiti svojo volilno pravico. Toda lepo so naleteli pri pravico in jednakost ljubeči liberalni gospodi. Slišati so morali, kako jih je žalil in zasmehoval družbeni tajnik Pire, od njih plačan uradnik, kako jih je žalil in zasmehoval dr. Tavčar in drugi taki, katerim je, kakor je splošno znano, blagor kmeta že od nekdaj posebno pri srcu Posebno je to znano o dr. Tavčarju. Ta mož, sin kmeti-ških starišev, izšolal se je z duhovskim denarjem in je še pri občnem zboru kmetijske družbe priznal, da živi od kmeta, in vender porabi vsako priliko, da kaže svojo mržnjo nasproti duhovnom in morda še veliko bolj nasproti kmetu. Toda pustimo dr. Tavčarja, njegove politične in nepolitične kozolce. Toda da si daje cesarski svetnik Murnik zapovedovati in se voditi od dr. Tavčarja, da si je ta mož drznil, na povelje dr. Tavčarja brez postavnega vzroka zaključiti občni zbor kmetijske družbe, to je nečuveno in to zasluži ožigosanja. Kdo pa je ta „ cesarski svetnik Murnik", kateri se je drznil nad 400 kmetom vzeti volilno pravic? V Ako si tega moža ogledamo natančneje, potem se ne bodemo več čudili temu, kar je naredil. Kakor je občo znano, je mož obtičal sredi svojih studi-, katerih ni dokončal. Taki ljudje igrajo sploh v našem javnem življenji osodepolno vlogo. Poleg Murnika videli smo na odru sedeti pri zborovanju kmetijske družbe še druzega tacega Še vedno študenta, kateri igra tudi veliko politično vlogo vsaj v našem mestu in pa pri neki zavarovalnici. Ta se je porogljivo smehljal, ko je njegov „kolega" Murnik uprizoril ta „rop volilne pravice". (Op. ured.: Radovedni smo, ali škof tudi to izredno surovost d r. Šusteršičaodobrava.) Murnik je razun tega še znan radi raznih druzih lastnost ij. Njegova vsestranost, ki jo kaže pri vseh plačanih in neplačanih poslih, je že prešla v pregovor, in čestokrat, kadar se rešitev kakih vlog zavlačuje, se čuje: „Jo ima Že Murnik v rokah!" Ako zaide kak referat v deželnem odboru v njegove roke, potem s e lahko naredi čez vso zadevo križ, ker je pokopana. Samo kedar se gre za strankarsko zadevo dr. Tavčarja, takrat se mora zadeva hitro in tako rešiti, kakor to hoče dr. Tavčar; kaka pa mora biti rešitev, da je po godu dr. Tavčarju, razvidi se iz besed, ki jih je dr. Tavčar rekel somišljeniku: »Postava gori ali doli, pri meni propade vedno klerikalec". Tako govori deželni odbornik, kateri dobiva iz deželnih davščin 2000 gl plače! In take vrste moža pokazal se je na občnem zboru kmetijske družbe Murnik. Z ozirom na naznačene osebne razmere postane Murnikovo postopanje umevno. Nepopisno je bilo razburjenje med kmetovalci, ki so prišli deloma iz velikih daljav, — da so doživeli to nasilstvo. Marsikomu se je milo storilo pri srcu, ko je vide', kaka pravica se daje krnetu, da je na čelu družbe, ki naj zastopa kmetske koristi, tajnik trgovinske zbornice, kateri se toliko razume na kmetijstvo kakor zajec na boben. Za kmetiško ljudstvo nastane sedaj vprašanje, kaj početi? Občni zbor kmetiške družbe moral se bode ponavljati. Vprašanje je, naj se li kmetje tega zbora zopet udeleže? Mnenja so se v tem oziru med ude-ležniki zadnjega občnega zbora delila. Nekateri bili so za to, da kmetje in njihovi prijatelji izstopijo iz družbe ter si ustanovijo novo kmetijsko družbo, ki naj bi bila za kmeta, ne pa za liberalce. Drugi pa so zopet bili za udeležbo. Oglejmo si oboje mnenje. Ne dvomimo, da bi pri novem občnem zboru kmetovalci bili ravno tako v večini, kot zadnjič, toda kaj bi to pomagalo, saj bi družba Tavčar-Murnik-Pirc, videča, da je v manjšini, kričala in ropotala in predsednik bi zborovanje takoj zaključil, kateremu činu bi se zadovoljno smehljali Tavčar in Hribar in drugi možje Tako bi si kmetovalci samo delali stroške nepotrebnega potovanja v Ljubljano. Z zopetno udeležitvijo pa bi tudi priznali, da je Murnik, ki je na tak nečuven način „predsedoval", res predsednik. Pomisliti pa je nadalje treba, da klika, kateri so vsa sredstva dobra, do prihodnjega občnega zbora lahko sprejme za člene ljudij kolikor hoče. Končno pa bi tudi nobena dvorana ne bila dosti prostorna, če bi se udeležilo občnega zbora 2—3000 členov, potem bi zopet lahko predsednik imel izgovor, da je dvorana premajhna, potem bi se zopet smejali liberalci v pest. Kakorkoli stvar premotrivamo, tol iko je jasno, da ima klika Tavčar Murnik-Pirc namen, z vsemi sredstvi zabraniti, da bi se osrednje vodstvo kmetijske družbe preosno-valo v smislu koristi kmetskoga stanu. Ostane druga možnost, izstopiti iz družbe in ustanoviti novo družbo z istim smotrom. Nismo slepi napram težkočam, ki spremljajo iako ustanovitev. Sedanja družba ima že svoje premoženje, irna svoje podružnice po deželi, ki so deloma v rokah kmetom prijaznih mož, in tudi te podružnice morale bi potem svoje premoženje prepustiti družbi, ki bi bila v rokah liberalcev. Vendar pa smo mnenja, da bi kazalo storiti ta korak. Brez dvoma bi odpad kmetovalcev od dosedanje kmetijske družbe to družbo pripravil ob ves pomen za kmetijstvo v naši deželi. Na drugi strani pa bi z dejstvom, da bi kmetovalci trumoma pristopili novi družbi, ta nova družba takoj zadobila prevladujoč pomen kot zastopnica kmetijskih potreb v naši deželi. Vse ustanovitve dosedanje kmetijske družbe nimajo toliko pomena, kakor bi človek mislil. Dandanes, ko je tako razvita že zadružna organizacija po deželi, in se še lahko podkrepi s tem, da se še po raoravskem uzorcu ustanovijo RaifTeisenove posojilnice, namreč take, ki preskrbujejo tudi nakup kmetijskih potrebščin za svoje Člene ter nabavljajo za uporabo svojih členov tudi kmetijske stroje, dandanes, pravimo, se lahko kar Čez noč ustanovi in organizuje nova družba, in sicer tako, da bi dajala svojim členom mnogo več ugodnostij, kot dosedanja. Seveda bi bila pri novi družbi odpravljena krivica, da mora kmet še jedenkrat toliko plačevati, kot recimo učitelj, pa ima petdesetkrat manj pravic. Členarina morala bi biti nižja, kot pri sedanji družbi in bi smela znašati k večjemu 1 gld., tako bi bilo mogoče, da bi 10 do 20.000 kmetov lahko pristopilo. Na to dejstvo morala bi se ozirati tudi osrednja vlada in morala bi priznati, da je novo društvo zastopnik kmetijskih teženj naše dežele, ne pa samo liberalno-neračur-ska agentura. Ne dvomimo, da bi taka nova družba lepo napredovala, in da bi bila to najboljša rešitev sedanje krize v kmetijski družbi. Po protipostavnem činu pri zadnjem občnem zboru morala bi vlada, osobito, ker se je bati nadaljevanja protipostavnostij, družbo začasno v svojo oskrb prevzeti, potem pa uvesti kar najhitreje deželni kulturni svet, katerega statut bi moral biti LISTEK. K stoletnici Aleksija Lvova. Bože, carja hrani! Ruska himna. Istodobno s proslavo Puškinovo, „tega največjega pesniškega genija, kar jih je porodila ruska zemlja", kakor pravi priznani nemški literarni zgodovinar I. Scherr, — slavi se stoletnica rojstva Aleksija Lvova, skladatelja ruske himne. „Kdo bi si bil mislil, da bodemo danes občudovali Ruae kot one, ki so dosegli največji višek umetnosti, ko smo jih pred nekoliko leti še povsem smatrali za popolne barbare v glasbenem oziru!" Tako nekako je pisal priznani dunajski kritik povodom koncerta moskovskega cerkvenega zbora, ki je bil na Dunaja o po-svečevanju nove ruske cerkve. In H. Rich-ter, mož, ki je znan po vsem svetu kot slaven dirigent koncertov in je kot tak v najraznejlih mestih imel največ prilike, da ceni različne muzikalne učitke, je takrat pital prijatelju vabilo, naj prid« na Dunaj k Umu koncertu, del: »Kaj tacega, v toliki popolnosti, ne boš slišal nikjer drugo d." In mar naj se spominjam velikanskih vspehov in brezmejnega navdušenja, katero je spremljalo zvesto povsod zbore Slavjan-skega in njegove hčere Nadine ? Da zapad tako ceni Ruse kot pro-izvajevalce svoje narodne in v narodnem zmislu razvite glasbe, in da se poleg tega vender v obče tako malo zmeni za ruske skladatelje same, to je pač uganka, katera se le težko razreši. V koncertih in nekoliko tudi v operah sicer ruska glasba, zlasti Čajkavskega, ni več tuja zapadu, o ostal ih (ako izvzamemo morda Se Rubinsteina), pa vemo in čujemo ubogo malo, da, skoraj ničesar. In ne le mi, temveč ves zapad! In vender bi se nekateri ruski umetniki lahko nekoliko udomačili tudi zlasti pri zapadnih Slovanih. Doslej pa smo navezani vse preveč na Nemce, Lahe in Francoze in premalo upoštevamo rodne brate. Dvorak in Smetana sta si od Čehov osvojila, kakor drugod, tako tudi pri nas, koncerte in oder; a Rusi bodo dosegli to gotovo tudi, ako bodemo do njih vsaj toliko objektivni, kot smo do tujcev. Da je .Glasbena Ifatioa* vedno gojila v prvi vrsti slovansko glasbo, je nje velika zasluga; naš oder pa jo je, žal, nekoliko zanemarjal. Pa saj je celo zagrebški ode r mnogo bolj kozmopolitičen, nego slovenski, in le Praga nam dokazuje, kako se mora gojiti lastna in sorodna opera, ne da bi se pri tem zanemarjala tuja. Take misli se pač polotijo vsakega, ki čita zdaj to, zdaj ono o ruski glasbi in njenih mojstrih. A kako malo teh poznamo pri nas — celo" po imenu! Aleksij Lvov se je porodil 25. maja (6. junija) 1799 v Revalu in bil po poklicu vojak, pozneje adjutant carja Nikolaja. A ljubil in gojil je glasbo s tako strastno navdušenostjo, da mu je car 1836 poveril vodstvo carske dvorne cerkvene kapele (pevskega zbora). Potoval je mnogo po Evropi in se posvečeval povsod glasbi. Na starost ga je zalotila ista nesreča, kot Beethovena in Smetano, dvojna nesreča za moža, ki živi le v glasbi, — da je oglušel. Podal se je na svojo posest v Kovno in tam umrl 28. decembra 1870. Poleg mnogih pesnij in skladb za gosli in orkester je zložil velečastno »Sta-bat mater" in več oper („Unđina", „Đlanoa • Gnalterio", „Starosta" — »Hči valov", — ta se je 1852 uprizorila štirikrat na Dunaju v dvornem opernem gledališču). Najbolj znan pa je kot skladatelj ruske himne. Avstrijci in Rusi imamo v umetniškem oziru najkrasnejši himni. Kdor čuje veličastno „Bože, cara hrani", ta si gotovo pridobi neizbrisen utis te prekrasne na rodne himne. In umevno mu bo; ne le raz patriotično, temveč tudi raz umetniško stališče zasluži njen skladatelj, da se ga ruski narod hvaležno spominja. Dovoljeno mi bodi o tej priliki izraziti g. Hubadu, kot sedanjemu vodji Matičnih koncertov in slovenske opere, željo, naj v bodočem letu nekoliko soznani Slovence tudi z rusko glasbo. Ker je prepotoval nekatere ruske kraje, bila mu je gotovo prilika, da se je bolje in natančneje soznanil z njo, nego je to pri nas mogoče. In gotovo mu bodo Slovenci hvaležni, ako jih soznani vsaj nekoliko z glasbo največjega in najveljavnejšega slovanskega plemena. Čemu bi se bali in ogibali tega? Sovražniki nas itak črnijo kot rusotile — ali naj iz strahu pred njimi zatajujemo svoje brate ? Ali naj res ne izvemo od teh ničesar dcu* gega, nego kar nam nasprotniki mUoetđfe^L dovolijo ? rfjraafjft tak, đa bi no služil samo veleposestvu in liberalcem, marveč v prvi vrsti kraetskemu prebivalstva. Vlada stoji tedaj v očigled protipostavnemu postopanju predsednika pred osodepolno odločitvijo. Ako naglo in energično seže v to sršenovo gnezdo, lahko v okom pride krizi, ki utegne imeti jako neprijetne posledice, ki utegnejo škodovati agrarnim interesom dežele. Vlada, ki je smatrala potrebno, dne 6. aprila letos prepovedati shod zadružničarjev in njihovih prija teljev v Ljubljani, naj pomisli na posledice, katere bi utegnilo imeti, ako pride k prihodnjemu občnemu zboru 3—400 mož. kateri so vsled postopanja liberalcev na zadnjem občnem zboru razburjeni. Pomisli naj pa tudi, kak položaj mora nastati, ako 3000 členov, in sicer kmetovalcev, izstopi iz sedanje družbe, za katero sta država in dežela toliko žrtvovali. Pomisli naj. da bi tako razcepljenje poglobilo stanovski razloček med veleposestvora in kmeti Vse te okolnosti kriče* po nujnih in modrih naredbah merodajnih krogov. Tako, kakor je sedaj, ne more iti dalje. Kmetski stan se zaveda. Imeti hoče svoje- pravice. Dosegel jih tudi bode, nikakor ne sicer tem potom, kot skušajo doseči nadvlado liberalci in socialni demokratje v Belgiji, toda vlada naj bi vse storila, da ne bi se v kmet-skem stanu, temelju države, ukoreninil nazor, da v zastopih, ki so ustanovljeni zanj, njemu ni več mesta ." \ LJubljani. 17. julija. Državni zbor. „Lidove Novinv", glasilo poslanca drja. Stranskega, poročajo, da se snide državni zbor v drugi polovici meseca oktobra. Toda tudi ta rok ni povsem zanesljiv, ker so naše parlamentarne razmere še vedno docela nejasne. Neki češki list piše; Negotovost, ki vlada sedaj že več kakor leto dnij, vzdržuje vlada nalašč. Češko vprašanje se bo rešilo na Dunaju brez Čehov Tam se pogajajo o nas in brez nas. Poljaki in katoliška narodna stranka nam bodo vsilili jezikovni zakon in pri tem češkega naroda sploh ne bodo vprašali, ali je zadovoljen ali ne. Ustavljal pa se dunajski vladi ne bo nihče, kajti nedostaje — moralične moči. Demonstracije proti Čehom na Dunaju. Desetletnico češkega sokolakega društva „Fiigner" so hoteli praznovati dunajski Čehi slovesno, zato pa so povabili tudi druga češka sokoUka društva, katerih se je udeležilo deset z zastavami. Rudečih srajc je bilo torej v soboto prav imenitno število na Dunaju. To pa je razdražilo nacionalce, ki se nočejo udati prepričanju, da je Dunaj središče vseh avstrijskih narodov, in da zategadelj ne more in ne sme biti čisto nemško. Na Dunaju živi okoli 100.000 Čehov, večinoma obrtnikov, delavcev in uradnikov, ki tvorijo že sami zase veliko mesto. Vendar pa jim odrekajo Nemci, med njimi celo klerikalci, pravico javnega nastopanja. Glasilo ministra Dipaulija, klerikalna „Reichswehra pravi, da je bila slavnost provokacija in demonstracija, ter da nemškega značaja Dunaja ne pokaže nobene slovanske veselice. Nacionalci so napadali Čehe s palicami, z jajci in s kamenjem ter kričali nad njimi svoj „Heil<*!" Policija je zaprla celo vrsto dijakov. Vzlic temu pa se Čehi na Dunaju ne dado* ostrašiti, nego bodo hodili dalje svojo pot, če tudi imajo v sedanjem klerikalnem občinskem zastopu dr. Luegerja še večje nasprotnike kakor včasih med li beralnimi Židi. Atentat na kralja Milana. Strijca kneza črnogorskega, vojvodo Božo Petroviča so v Belemgradu zaprli, potem pa izgnali iz dežele. Petrovič" je prišel s svojo družino v Zemun ter se nastani baje na Dunaju. Milanove kreature dolže Petroviča, da je agitator proti degeneriranemu kralju Aleksandru in Obrenovicem sploh. Preiskava je baje tudi dognala, da je bil vodja „velike zarote" proti Milanu sam pretendent princ Peter Karagjorgjević. Srbski vladni listi pišejo celo, da je Čakal princ Peter onstran Dunava na ugoden vspeh Kneževićevega atentata, da bi prišel potem nemudoma v Belgrad ter se polastil prestola. — Zadnje dni so zaprli tudi bivšega gimnazijskega profesorja Pavloviča. — Naglo sodišče začne poslovati baje že 20. t. m. Vesti, da so se nekateri členi radikalne stranke obrnili za posredovanje in pomoč na inozemske diplomatske zastop- nike, se prerekajo. Kralj Aleksander gre zopet zdravit svoje neozdravljive bolezni v Kar* love vare početkom meseca avgusta. V tistem času bodo pokale puške na nesrečne žrtve Milanove okrutnosti! Francija in Nemčija. Vse francosko Časopisje se bavi s Transvaalom ter napada Anglijo, hkratu pa priporoča, naj bi postopali Nemčija in Francija v južni Afriki skupno. Francozi ne morejo pozabiti Fasode, katere so se polastili Angleži vzlic francoskim vspehom proti mabdiju. Sploh se Francozi približujejo Nemčiji ter pozabljajo nekdanje veliko sovraštvo radi Alzacije in Lotaringije. Neki francoski diplomat je rekel nekemu nemškemu žurnalistu, da francoski vladni krogi revanšne ideje sploh več ne poznajo ter se trudijo, da se čisto pozabi. Razmere postajajo vedno bolje, in vse se trudi, da se ne pripeti nikaka žalitev. Ako pojde tako dalje, bodeta nekaj toli sovražni državi najboljši prijateljici. Dopisi. Iz krškega okraja, 14. julija. (Okr. učiteljska konferenca v Kostanje vici.) Letos je bila učiteljska konferenca za krški okraj v Kostanjevi ci dne 12. t m. Iznad šole, kjer se je vršila konferenca, so vihrale lepe zastave, a zborovališče je bilo odičeno z bujnim zelenjem in pomenljivimi napisi. Ko je ob 9. uri zjutraj c. kr. okr. šolski nadzornik, g. Andrej Šest otvori! bil konferenco, je prišla na dnevni red praktična obravnava z učenci III. razreda kon-stanjeviške šole: „Cedar Fran Josip I. in ribičev sin". Nastop je imel gosp. Leopold Potrebin, učitelj v Kostanjevici, ki je svojo nalogo tudi izvršil dokaj dobro na zadovoljnost vseh navzočnikov. Potem sta se volila zapisnikarjema g. J. Prijatelj in učiteljica gdč. Pavlina Rus ova. Po dokončanom poročilu okr. šolskega nadzornika „o stanju šolstva v okraju" je sledila važna točka: „Mlad in s ki spisi, kakšni naj bodo, kako jih mladina čitaj, in kake dolžnosti ima nadučitelj do njih." Referirala sta o tej točki gospa Josipi na K a 1 i n o v a in nadučitelj Janko Le ban, oba ob glasni pohvali in roko-plosku konference. Gosp. Janko Leban je na prošnjo novega predsednika pedagog iškega društva za krški okraj obljubil prepustiti svoj referat omenjenemu društvu, da ga priobči v prihodnjem „Pedagogiškem Letniku." Gosp. nadzornik naznani, da je dobil stalni odbor za svoje vspešno delovanje pohvalo od deželnega šolskega sveta, na kar je bil tudi za prihodnjo šolsko leto izvoljen stari odbor, t. j. gg. Jern. Ravnikar, Janko Leban , Aleks. L u« na Če k in Fr. Skulj. Važen je bil tudi g. Ravnikarjev predlog, naj se konferenca izrazi v smislu izjav srednješolskih profesorjev glede LevČevega pravopisa, ter se je tudi zgodilo. — Po okrajni učiteljski konferenci je zborovalo pedagogiško društvo za krški okraj pod predsedstvom g. Be zija j a. Ker vrli gospod odide v službo v Ljubljano, je bil g. direktor J. L a p a j n e izvoljen predsednikom tega društva. Upamo, da bode društvo tudi pod novim predsedstvom vspevalo kar najbolje, Čemur nam je porok že i m e Lapajnetovo. — Ob skupnem obedu na vrtu g. Bučarja se je razvilo živahno življenje. Mnogo lepih napitnic smo slišali tu. Najbolj prisrčna pa je bila napitnica na odhajajočega vrlega učitelja g. Be zijaj a in napitnica g. Janka Leban a v verzih na narodne dame: n Dni j boljših so naših porok; — Zato rodoljub-kam tu zbranim — Izreči napitnico kanim ; — V vsej sreči naj živi jih Bog!" — Radostno so narodne dame trkale z galantnim svojim čestilcera. Pozabiti ne smemo tudi pomenljive napitnice kostanje v iškega g. kaplana, ki je rekel, da bi morali biti duhovniki do učiteljstva strpljivi do skrajnosti. Da bi bilo tako! A med krasnimi takimi in jednakimi na-pitnicami je neumorno svirala kostanje viška godba pod vodstvom svojega vrlega kapelnika, g. učitelj a Leopolda Potrebin a. Ob Straussovem valčku, ki nam je z neizrečno milobo objemal sreč, smo s ponosom zrli na svojega vrlega tovariša, ki ob težkočah učiteljskega stanu najde še toliko časa in veselja, da priproste fante izvežba toliko v godbi. In zaslužen je povsem navdušen klic, ki je oril po Bučarjevem vrtu: Slava Potrebinu t" — Na nasvet g. Ravnikarja amo složili tudi majhno svoto v podporo vdove po pokojnem g. tovarila Osani, ki Je v najboljših letih moral umreti sapa* stivii mlado udovo s petero nedoraslih otrok. Izkratka: Lepo is bilo dne 12. t m. v Kostanjevici, in marsikdo bode nosil spomin na tisti bratski sestanek v srcu le dolgo, dolgo . . . Dnevne vesti. V LJubljani. 17. julija. — Osebne vesti. Finan5ni svetnik g. Jos. Dobida je imenovan višjim finančnim svetnikom. Finančni svetnik g. Anton S a m ud a je šel v pokoj in dobil tem povodom naslov in značaj finančnega svetnika Carinski kontrolor g. Karol K a a t n e r je postal namestnik ravnatelja car. urada v Trstu, carinski oficiali gg. Fran S t r e k e I j, Henrik pl. Ferra, Valentin Kosovel in Ivan Šumi so imenovani za carinske kontrolorje v Tratu. — Praktikanto ma pri politični upravi na Kranjskem sta imenovana gg. baron Zois in Ernest Kor d in. — častno oboanstvo je občina Radeče pri Zidanem mosta podelila gospodu vitezu Gutmansthal - Benvenuttiju. veleposestniku v Malem Dvoru in Hotemežu itd. v zahvalo za velike podpore radeSkim občinskim ubogim. — Promocije. Na dunajskem vseučilišča sta bila 14. t. m. promovirana doktorjema gg. Milan Š k e r lj in Fr. Po m p e. Jutri, 18. t. m. bodeta promovirana doktorjema filozofije gg. Ludevik Lauter in Stanko Benk, v četrtek 20. t. m. pa doktorjem medicine g. Lev Kreft. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva gosp. Eiv. Dreti iz Gradca, bivši zaslužni člen „Triglava". Vsem mladim gg. doktorjem iskreno čestitamo ! — ,,Slovenčeve" rekriminacije glede očnega zbora kmetijske družbe obujajo v najširših krogih veliko veselost. Od vzvišenega do smešnega je pač samo jeden korak, ali „Slovenčevi" redakterji nimajo toliko razuma, da bi vedeli, do katere meje sme človek iti, ako hoče ostati resen. Poročila , Slovence va" so sila pretirana. Kar se najbolje vidi iz njegovih navedb o številu udeležnikov. Od številke do številke se množi to število. Množi se, kakor so se množile ribe v Gospodovi roki. V četrtek je bilo najprej 350 klerikalnih udeležnikov, še isti dan je to število na blizu 400, v petek pa je bilo že čez 400 zanesljih mož, med katere pa niso všteti došli nečleni ljubljanski klerikalni agitatorji, kajti ti so zanesljivi samo, dokler je njih zanesljivost dobro plačana. V istini pa ni bilo zanesljivih klerikalcev ne 400 in 350, ampak k večjemu 200, vštevši vse obrite in neobrite obraze, katerih lastniki sicer niso vsi družbeni člani, a so na občnem zboru z veliko spretnostjo predstavljali „silne izraze ljudske nevolje" tako dobro, da ni vsakdo spoznal, da te „ izraze ljudske nevolje" provzroča petjot. Toda imponirali niso ti „izrazi ljudske nevolje" nikomur in v celem .Katoliškem domu" ni bilo nikogar, ki bi jih bil „preplašeno gledal", kakor aSlovenec" patetično pripoveduje, pač pa so obujali veliko veselost. Ko bi se bili naši somišljeniki teh „izrazov ljudske nevolje" vstrašil, bi bili vender oni zapustili „Ka toliški dom" ali to se ni zgodilo. Naši so zasedli gostilno v „KatoliŠkem domu" in se tam prav od srca smejali, da je policija prečastite razgrajače in njih priveske, same patentovane katoličane, spodila iz „Katoliškega doma"! — Blede se jim, namreč gospodom okrog „Slovenca", kateri pišejo o občnem zboru kmetijske družbe. „ Slovenec" pravi, da so pristaši narodne stranke na občnem zboru agitovali za to, naj se namesto grofa Barbota izvoli v odbor baron Lichten-berg. To si je „ Slovenec kar na suhem izmislil. Kandidat naše stranke je bil grof Barbo in naši somišljeniki so bili vsi pripravljeni zanj glasovati. — Občinski svet ima jutri, v torek, dne 18. julija šestih zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročila o tretji mestni deski ljudski Soli. O priziva nekaterih hišnih posestnikov ob Poljanski cesti proti zahtevanemu povračilu trolkov trotoarja; o prošnji hišnega posestnika Ivana Bavdka na Karlovski cesti za pred- nostno izjavo glede nekega posojila pred »•/• mastnim posojilom; o prošnjah sa 3«/, posojilo; o porabi dotacije v Ista 1808/99 na šolski vrt mestne šole na Barju; o porabi dotacije v letu 1898/90 sa nakup materiala pri pouka ženskih rosnih del na mestni ljudski loli na Barja; o porabi dotacije v leta 1898/99 za delavnico mestne lole na Barju; o otvoritvi II. mestnega otroškega vrtca za trnovsko župnijo; o dopisu c kr. deželne vlade glede" najema prostorov za neorganizovano obrtno nadaljevalno šolo; o porabi dotacije v letu 1898/99 za okrajno učiteljsko knjižnico; o name ščenju še jedne stalne učiteljske moči na višji dekliški šoli; o dovolitvi kredita za predavanje somatologije; o hišne posest-niče Marijane Lohkarjeve zahtevi glede odškodnine za svet, ki ga je odstopila za regulacijo Valvazorjevega trga; o ponudbi Ivana Ahlina na Karlovski cesti za odkup mestnega sveta ob Pri vozu; o ponudbi Maksa Samasse glede odstopa sveta za regulacijo Frančiškanskih ulic; o zahtevi Matevža Verbiča glede odškodnine za svet, ki ga je odstopil za regulacijo ceste v Mestni log in Vogelnih ulic; o prošnji dedičev Pauerjevih za znižanje odkupnine za svet, ki so ga pridobili od mestne občine na Sv. Petra nasipu; o prošnji oskrbnistva Marije Pohlovkine ustanove za določitev odškodnine za svet, ki ga ta ustanova odstopi v regulačne namene; o zadevah Otomarja Bamberga, Josipine Picklove in Frana Pavločiča za odstop sveta, ki se bode potreboval za otvoritev Miklošičeve ceste; o zahtevah dr. Frana Munde, Gregorja Zamejca, Evgenije, Amalije in Ane Seunigovih, Premk-Nabernikovih dedičev in Rudolfa Gobla za odstop sveta, ki se bode potreboval za podaljšanje Hilšerjevih ulic do Bleivveisove ceste; o dopisa mestnega magistrata glede nakupa neke hiše v regulačne namene; o županovem dopisu glede prispevka mestne občine za nakup dveh hiš v Florjanskih ulicah, da se pridobi stavbišče za novo Št. Jakobsko župni S če ; o oddaji službe tržnega nadzornika; o oddaji začasne službe skladiščnika. — ..Glasbene Matice" občni zbor se je vršil v soboto zvečer v društveni dvorani. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. F e r j a n č i č z daljšim ogo vorom, v katerem je podal sliko dosedanjega društvenega delovanja in razvoja ter naglasa!, da imovinsko stanje vzlic izkazanemu premoženju ni veselo, da, celo kritično. Naloga novega odbora bode, iskati novih virov, da se pokrijejo vsaj nujni dolgovi in da se zbolj-šajo razmere učiteljev. Govornik je apeliral na deželo in na obč. svet ljubljanski, naj podpirata društvo kolikor jima je mogoče, pa tudi na vsacega posameznega rodoljuba povdarjaje, da je častna dolžnost slovenskega naroda, ohraniti ta zavod. — Tajnik g. De v je poročal o društvenem delovanju od zadnjega izrednega občnega zbora. Dež. odbora, mestni občini in kranjski hranilnici seje izrekla zahvala asa dovoljene podpore. Blagajnik g. Lozar je poročal o imovinskem stanju. V minolem šolskem letu je imelo društvo 17.597 gl dohodkov in 17.23.) gold. stroškov, čisto premoženje znaša 6766 gld. 46 kr. Proračun izkazuje priman-kljaja 1200 gld. O gibanju členov je kot preglednik poverjeništva poročal gosp. M i 1-č i n s k i, ki je pojasnil mizerijo z mnogimi poverjeniki. Društvo ima sedaj 10 častnih in 68 ustanovnih členov, dragih členov v Ljubljani 519, zunaj Ljubljane pa 328. V minolem letu je pristopilo 69 novih členov. Po daljši razpravi je bila odobrena nova pogodba s prof. Hubadom in je bil sprejet predlog, obelodaniti letno poročilo za leto 1898/99. V odbor, čigar člen je tudi prof. Hubad v smislu ž njim sklenjene pogodbe, so bili z aklamacijo izvoljeni gospodje: dr. Ferjančič (predsednik), An t. Svetek, Jos. Juh, Fr. Koblar, Ant. Petrovčič, Matevž Vodušek, dr. Jos. Kušar, dr. Drahsler, L. Schwentner, Fr. Grbic*, Eng. Gangl, P. Lozar, Ant.Razinger in Anton Švigelj. — Prof. Valentin Konschegg, znan menda po vsi deželi, umrl je včeraj v starosti 83 let. Prof. Konschegg je bil porojen v Trojanah. Služboval je v Mariboru, v Celju, v Kranju in potem dolgo vrsto let v Ljubljani. V mlajših letih je bil narodnega milljenja, v Celju je bil I. 1848. oslo urednik slovenskega lista, Toda mladostni ideali so ga pozneje minili, a dasi nem-Škutar, je bil vender vedno resničen prija- tslj n&stt m mladine. Njegovi mnogobrojni učenci mn gotovo ohranijo prijazen spomin. — Oorenjsko okrožje „Save". Savani in tisti gg. visokošolci abitorienti v gorenjskem okrožju, kateri kanijo vstopiti v .Savo", naj blagovolijo vpoalati udnino (2 K) sa upravno leto 1898 9 (novo vsto-pivli todi 2 K vstopnine) na podpisanega upravnika, da se jim morejo do občnega zbora doposlati vstopnice. — Upravniitvo gorenjskega okrožja „Save" v Kranju, na naslov gosp. Ivana Vari a, t. Č. podpred-nika. — Pevskega druitvs .Ljubljane" včerajšnja veselica se je prav dobro obnesla. Poročilo smo vsled pomanjkanja prostora odložili sa jutri. — Psngermanski napuh. Knjigotržec I. Leon sen. v Celovcu se ne brani slovenskih grošev. Prav rad si polni z njimi žepe, in da jih Čim več vlovi, prodaja tudi slovenske knjige. Tako je naroČil tudi „Slovarček" s katerim se je „nemščine za silo in brez učitelja kmalu priučiti" in ga pro osja dobro, toda slovenskih dopisov n e sprejema. Neko slovensko dopisnico je vrnil z nesramno opazko: .Bitte sicb uns gegenuber einer Cultursprache zn bedienen"-To je pač višek predrznosti od človeka, kateremu se sicer o kulturnih jezikih niti ne sanja ne, ker ne zna druzega, kakor svoje idiotsko narečje, kateri pa pri tem preži na slovenske krajcarje. — Premogokop v St. Jsniu. Po mestu se razširja govorica, da pride šent-janški premogokop v roke nekega nemškega konsorcija. To bi bilo res obžalovati. Šentjanški premogokop je jako bogat izvrstnega premoga, in kdor ga dobi v roke ter ima potrebni kapital, dvignil bode iz naše zemlje prave zaklade. Če pride Št. Janž v tuje roke, nastane tam nemška kolonija sredi slovenskega ozemlja, dobiček iz pre-mogokopa pa bi izginil v nemških žepih. Želeti bi bilo, da bi se domači podjetni možje zanimali za to stvar in skušali, če je še mogoče, kupiti ta premogokop. O tem ni dvoma, da bi jim naloženi kapital nesel velikanske obresti. — Iredentovska de monstrscija. Tržaški občinski svet je sklenil, da položi na krsto umrlega italijanskega poslanika Resmana venec. Resman je bil rojen v Trstu. To, da se je rodil v Trstu in sicer od slovenskih starišev, je jedina zasluga, katero si je pridobil za to mesto. In vendar ga časti občinski svet tržaški na demonstrativen način. Morda zato, ker je bil Resman veleizdajalec. Resman je namreč iz Avstrije desertiral, se je udeležil leta 1848. vojne proti Avstriji in je pozneje, službujoč v italijanski diplomaciji, vedno spletkari! proti Avstriji, katero je sovražil iz vse svojo duše. Vreden je torej češčenja tržaškega obč. sveta! — Nezgoda ns železnici. V soboto zjutraj je na ljubljanski postaji južne železnice skočil zadnji voz mešanega vlaka s tira. Dva voza sta bila močno poškodovana, druga nesreča se ni primerila. — Nesreča. V Šiški se je gospč. Adeli Javorškovi, hčerki ondotnega nad-učitelja, pri čiščenju rokavic vnel bencin ter jo po obrazu in po rokah tako hudo opekel, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico. — Streljanje proti toči. Občina Radeče pri Zidanem mostu je sedaj napravila drugo postajo za streljanje proti toči. Na postaji so trije topiči. — Ubegel jetnik Iz sodnega zapora v Radečah pri Zidanem mostu je včeraj zjutraj pobegnil neki Renko, ki je bil v preiskavi, ker je hotel nekemu orožniku puško vzeti. Renko je pri sodišču snažil sobo in je porabil to priliko, da je odnesel pete. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Gustav Zassig, Dunajska cesta Štev. 27, tovarniško izdelovanje figove kave, kavinih surogatev in kanditov; Ivana Feldstein, sv. Martina cesta St. 22, Žensko krojaštvo; Jakob Janež, Ulice na grad štev. 13, vodnjakarski obrt; Viktorija Košir, Krojaške ulice št. 1, likanje perila ; Marija Čop, Mestni trg, prodajo živil; Marija Podlesnik, Stari trg štev. 18, prodajo čevljev; Rudolf Weber, Prešernove ulice štev. 52, urarski obrt; Ana Goreč, Vegove ulice štev. 10, izposojevanje bioikljev; Ivan Adamič, Sv. Petra cesta Itev. 88, vrvarskl obrt; Josip Koretič, Mestni trg, trgovino s kuretino; I. ljubljansko uradniškokonsumno društvo, Krojaške ulice Itev. 8, krčmarski obrt; Ivan Hostnik. Poljanska cesta štev. 26, kotarski obrt; Josip MoSkerc, Frančiškanske ulice štev. 16, sedlarski obrt; Marija Jeras, Mestni trg, prodajo živil; Leopold Krulc, sv. Petra cesta št. 91, čevljarski obrt; Rudolf Oroszv, Komenskega ulice Štev. 38, trgovsko sgenturo ; Franc Hudina, pred južnim kolodvorom, prodajo sladčic in sadja. Odpovedali oziroma faktično opustili pa so obrt: Josip Jebačin, Rožne ulice št. 10, trgovino z biciklji; Franc Kastelic, Dvorni trg štev. 1, brivski in frizerski obrt; Uršula Lahajnar, baraka ob Marije Terezije cesti, malo trgovino z mešanim blagom; Franc Šimenc, Vodnoat štev. 76, čevljarski obrt; Ivan Uran, Igriške ulice štev. 8, lončarski obrt; Ivan Rezil, pred Prulami, mizarski obrt; Franc Kollman, Mestni trg št. 16, prodajo petroleja ; Ernest Koder, Francovo nabrežje štev. 27, čevljarski obrt ; Neža Blaž, Dunajska cesta štev. 14, sejmarstvo z galanterijskim blagom; Ambrož Cirk, sv. Jakoba nabrežje štev. 33, čevljarski obrt; Josip Petrič, Wolfove ulice štev. 1, poučevanje na cit-rab; Franc Bolle, Vodnikov trg štev. 1, prodajo kruha. — V zakup se je dal gosti Iničarski obrt Ivana Goljaša Antonu čaksu na Sv. Petra cesti štev. 66, gostil-ničarski obrt Lucije Merluzzi pa Antonu Šerjaku ob Dolenjski cesti štev. 4. — Umor sodnegs pristsvs Hsllads. Zasledovanje domnevanih morilcev ni imelo doslej nobenega vspeba, pač pa se utrjuje mnenje, da se sploh ni zgodil umor, ampak da se je Hallada sam usmrtil. Izkazalo se je, da je bil Hallada neizmerno občutljiv človek, da, pojavljale so se pri njem duševne nenormalnosti. Preiskava je tudi dognala, da je cestna ograja, na katero je Hallada padel, oddaljena od železniškega tira tri metre. Tako daleč s koro 90 klg. težkega moža pač ni možno vreči, lahko pa je tako daleč skočiti. — Okrajna posojilnica v Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo začela je svoje poslovanje s 15. julijem 1899. V načelstvu so gospodje: Dr. Ivan Omulec, odvetnik, (načelnik); Franc Gomzi, posestnik in gostilničar, Štefan Pernat, odvetniški kandidat, Alojzi j Miki, trgovec in posestnik, vsi v Ormožu, Leopold Petovar, veleposestnik v Ivajuhovcih, Ivan Kolarič in Jakob Zadravec, oba tržana v Središči. V nadzorstvu so gospodje; Ivan Koče var, tržan v Središču, (načelnik), Ivan Đohanec, župnik pri Svetinjah, Ivan Veselic, posestnik pri Veliki Nedelji, Mihalj Skoliber, posestnik v Stanovnem, Franc Zabavnik, posestnik v Vodrancih. Vloge se obrestujejo po 4»/»#/o od 1. in 16. vsakega meseca ter se pripisujejo obresti polletno h glavnici. Menična posojila dajejo se na 6° 0 na zem-lj išča proti vknjižbi pa na 5'/a°/o- Uradni dan je vsako sredo od 9. do 12 ure pred-poldne. Posojilnična pisarna nahaja se v hramu g. dr. I. O m u 1 c a v Ormožu. * 10 tisoč otrok brez šole. »Bud. Hir." porača, da je na Ogerskem v eni sami županiji 10.000 otrok, kateri ne obiskujejo šole, ker v mnogih vaseh ni Šol, in tudi nima ljudstvo denarja, da bi jih zidalo. Znano pa je, da daje madjarska vlada velike nagrade onim učiteljem, kateri razširjajo v nemadjarskih šolah madjarski jezik. Ali se ne bi dal ta denar na boljši način uporabiti? * „Moč teme", drama Leva Tolstega je dosegla v Raimundovem gledališču na Dunaju največji vspeh vseh tekom sezone predstavljanih iger. Igrali so to rusko delo berolinski igralci. Gledališče je bilo dvakrat zapored povsem razprodano. Nemški listi so izredno navdušeni za to klasično rusko delo. * Dan po poroki pobegnil s svakinjo. V Berolinu se je nedavno poročil neki učitelj glasovirja ter je že naslednjega dne ostavil svojo ženo in pobegnil z njeno sestro. Malo Časa pred poroko se je namreč seznanil s svojo bodočo svakinjo, in oba sta se takoj zaljubila. Vendar se je poročil s svojo nevesto, katero je poznal že nad eno leto. No, že na dan poroke je bil mladi soprog tako ljubezniv do svoje svakinje ter tako mrzel do soproge, da so vsi gosti to opazili. Naslednjega dne je našla žena svojega moža v jako nežnem razgovoru s svakinjo, vsled Česar je nastal pretep. Soprog je ženi potegnil prstan z roke, ter ga nataknil svakinji, s katero se je zvečer preselil v hotel. * Strahovi v Csrigrsdu. V okraju Sarmašek so se ljudje selili neprestano iz neke hiše. Vsak teden so bili v hiši drugi ljudje. Končno je prišel na policijo star gospod, ki je povedal, da ga hodi vsako noč budit suh starec, ki ga prosi, naj gre povedat policiji, da je bil ubit in pokopan v kleti. In sedaj se je dognalo, da je hodil tisti duh starec vse ljudi v nesrečni hiši budit. Ko so kopali v kleti, so našli rea človeško okostnico. No pustili so jo v kleti, Toda duh ni dal miru, nego je strašil še bujše. Ljudje so začeli groziti policiji, ako okostje ne pokoplje in res policija se je udala in duha pokopala. Odtlej je baje mir. * Boj bika z levom. V areni v Rau baixu so imeli te dni Francozje izreden »užitek", da so gledali boj bika z levom. Najprej so spustili v velikansko kletko mladega afričanskega leva, potem pa črnega španskega bika. Bik je takoj naskočil leva ter ga s svojimi rogovi tako pobodel. da je lev po tretjem naskoku obležal. Občinstvo je priredilo biku največje ovacije! * Zbesneli igralec. V nekem variete-gledališču v New-Yorku je nedavno gostoval neki azijatski igralec, kateri je hipoma zblaznel ter pred gledalci na odru prebo-del z mečem neko igralko. Redarstvo je zabranilo nadaljne umore blaznika s tem, da je začelo igralca tepsti, dokler mu ni zmanjkalo moči in je obležal. Za malo časa je nesrečni blazni c umrl. * 25.000 dolarjev zs stisk roke. 181etna gospodična Edita Doone v Fila-delhji je tožila nekega trgovca, F. Farowa. ker ji je stisnil njeni roki v prijateljstvu tako zelo, da sta ji obe otrpnili, in da ji bodo morali baje eno odrezati. Gospodična zahteva 25000 dolarjev odškodnine. * Bicikliiks dirka za — moža V Ne\v-Jerseju sta nedavno dve dekleti dirkali za moža, kateremu sta obe poklonili svoje sice. Daljava, katero sta imeli prevoziti, je iznašala približno dve milji, in ona, ki prej dospe na svoj cilj, dobi do-tičnega mladega človeka za moža. Tako je namreč določil bicikliški klub. Dekleti sta baje pred mnogobrojnim občinstvom vozili, in prva, Nellvca Domelv, si je v 41/« minuti zaslužila moža, kateri jo je tamkaj čak al z duhovnikom, tako da sta se takoj po ročila. Telefonična in brzojavna poročila. Vipava 17. julija. V občinski seji vipavskega občinskega odbora dne 15. t. m. je bil deželni poslanec gosp. Ivan Božič soglasno izvoljen častnim občanom. Dunaj 17. julija. Ministrski predsednik grof Thun je odpotoval v Ischl, da poroča cesarju v zadevi nagodbe. Dunaj 17. julija. Trgovinski minister baron D i p a u 1 i je šel na dopust v Normandijo, minister Jedrze-j o \v i c z pa na Gališko. Dunaj 17. julija. V soboto ponoči je na Dunaju tekla slovanska kri. Češko društvo „Sokol Fugner" je praznovalo ta večer desetletnico svojega obstanka in to v Stahlenerjevih prostorih v Hernalsu. Nemški nacionalci so v „Ostd. Rundschau" že več tednov ščuvali proti tej slavnosti. V soboto zvečer se jih je zbralo več sto v Mandlovi gostilni nasproti Stahlenorju, kjer so pod osebnim vodstvom poslancev K. H. Wolfa, drja. Fochlerj a in Mittorma y rja uprizorili napad na češke Sokole. Komaj so začeli prihajati slovanski gostje, začeli so jih nacionalci insultirati. Ob 8. uri so se Sokoli iz 1., 2. in 10. okraja pripeljali. Nacionalci so jih napadli s palicami in kamni, kličoč: „Čechische Diobe! Čechisches Lumpengesindel! Heil \Yolf! Heil Schonerer!" Istotako so nacionalci, večinoma visokošolci in srednješolci, napadli člene sokolskoga društva „TyršM iz Funfhausa, in napadali so tudi dame s palicami in s kamni. Ranjenih je bilo 11 oseb, in sicer vse na glavi. Devet oseb je težko ranjenih, dve sta lahko ranjeni. Policija je le iz težka razgnala napadalce. Aretovanih je bilo 40 napadalcev, mej njimi poslanec Mitter-mayor. Policija je zaprla Jdrgenstrasse, koder sa nahaja Stahlenerjeva restav- racija. Ob 11. uri zvečer so nacionalci se od zadaj vtihotapili na vrt in so tam hoteli zbrano občinstvo napasti, a policija jih je pregnala. Z aretovanci se JO pri policiji napravil zapisnik, potem so jih izpustili. Proti tistim, ki SO bili pri dejanskih napadih zasačeni. posto-stopalo bode deželno sodišče. Dunaj 17. julija. Policijsko ravnateljstvo je naučnemu ministrstvu s posebno relacijo naznanilo, da se nemško nacionalni učitelj Tomanek pri demonstracijah proti češkim Sokolom v Mandlovi gostilni storil veleizdajske izjave Dunaj 17. julija. Preiskava proti tistim dijakom poljedelske visoke šole, kateri so pred nekaj tedni šiloma preprečili koncert .Slovanskega pevskega društva" na Tiirkenschanze. je končana. Vsi dotični visokošolci so rele-girani in se jim ni dovolilo napraviti skušnjo. Neki carinski uradnik, ki se je dotičnega napada udeležil, je s u-spendiran od službe in plače. Dunaj 17. julija. Naučno ministrstvo je izreklo vseučiliškernu rektorju \Vieserju in vsem profesorjem, ki so podpisali protestno adreso na carja zaradi Finske, najostrejšo grajo. Dunaj 17. julija. Policija je za danes naznanjene štiri ljudske shode, naperjene proti krščansko-socialni volilni reformi, prepovedala. Praga 17. julija. Češki zaupni možje se skličejo še v tekočem mesecu, da sklepajo o poročilu kluba glede dogovorov klubovih odposlancev z ministrskim predsednikom. Cetinje 17. julija. Sultanov pooblaščenec Šafir paša je prišel sem. Knezu je prinesel lastnoročno pismo sultanovo, prestolonasledniku veliki kordon Osmanje reda. za njegovo nevesto pa visok red in dragocen briljanten koljo_ Narodno gospodarstvo. Svetovna železnice. V prejšnjih člankih (^Svetovno gospodarstvo" i smo videli, kako je bogastvo na zemlji razdeljeno. Ako bi se hoteli še več o tem poučiti, treba bi bilo seveda še dalje zasledovati statistiko; glavno bi imeli registrovati import in eksport trgovinski pojedinih dežel. Imam sicer pred seboj izvrstno in jedrnato »Hiibners Sta-tistisehe Tafel aller Lander der Erde", iz koje bi mogel izpisati promet vseh dežel; ali nečem utruditi bralca, ki si želi kratek obris svetovnega gospodarstva imeti. Ko-nečni facit bi pa sploh bil oni, kakor smo ga Že dognali po prejšnjih statistikah: v Evropi producira industrialno Anglija največ, Nemčija se pa Angliji vedno bolj bliža, tako da je že v mnogem Francijo prekosila, ki je doslej prva bila za Anglijo; promet Rusije je absolutno velik, relativno pa, z ozirom na množico prebivalstva in velikost zemlje, precej skromen; ali kakor rečeno, Rusija ima vsled podjetnega duha od strani kapitalistov (tudi angleški, belgijski, francoski itd. kapitalisti radi v Rusiji svoje kapitale produktivno nalagajo) in vsled malo razvitih potreb od strani priprostoga ljudstva veliko bodočnost pred seboj, če se ne varamo. Bodočnost! in za to se gre. Izobražen človek ne misli samo na danes in na jutri, ampak na poznejše čase; tako tudi veliki podjetniki ter uprave držav mislijo na daljne prihodnje dni, in že sedaj si hočejo mogočni in izobraženi narodi zemeljsko površje razdeliti med seboj, omejiti in zagotoviti si sfere svojih interesov. Svetovno ulogo igrajo danes samo in-dogerraanska in semitska rasa, če vzamemo kontinente, rečemo lahko: Evropa in Amerika ; narodi Azije, Afrike in Avstra lije so več ali manj blago, s katerim se baranta, sužnji, kateri se podjarmljajo in izrabljajo; Japonci delajo cestno izjemo, ki so poevropili, ki imajo svojo industrijo, obrt in svojo kulturo (svojo po nemški metodi urejeno univerzo). PreteŽnost med belo raso zopet imajo Angleži ter Američani izmed Germanov ter Rusi izmed Slovanov. To preteŽnost si ogledimo bolje! (Dalje prih.) Slovenci In Slovsnks 1 Ns zablts družbs sv. Olrlls In Metoda 1 . Darila.. ,a-r«ii iiu.l II. izkaz daril za zgradbo,, Vodnikovega doma" v Šiški. Darovali so : Oo«p. Berles Fran, c. kr. orož. nađatražnik v Rudolfovem. 1 gld. ; g. Požar Jakob, c kr kancelist v p na Vrhniki, 1 gld.: g. Domicelj Alojz, trgovec in posest, v Za-gorji pod St. Petrom, 1 gld: g Podrekar Gregor, trgovec v Ljubljani, I gld.: g. Tiringer J, kaplan v črnem kalu. 1 gld : g. Serajnik V., kaplan v Tinjah na KoroSkem, 1 gld.; g. dr HraSovec Jurij, odvetnik v Celji, 2 gld.; g. Tollazzi Tomo, trgovec in posestnik v Logatcu, 2 gld.; g. Kaplan Anton, kaplan v Pliberku. 1 gld.: g Svetina Anton, c kr. notar v Fliberkii, 1 gld.; g Rohmann V. H, trgovec in posestnik v Ljubljani, 3 gld. : g. Sterle Fran, načelnik žel postaje v SagorJI ob Savi. 1 gld. Vsem penasti! I ni dohrotnikom izreka iskreno zahvalo odbor. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. julija: Ana Hribernik. vrtnarjeva hči, 10 dni, Rimska cesta St ML 2ivljonska slabost. — Lurija Možina. gostija, 72 let. Opekarska cesta št ;->5, oetarelost. — Henrik Pregel. polirjev sin, 8 dni, Krakovske ulice St. 6, življenaka slabost. Dne 14. julija: Viljem Kraupa, c. kr viSji inžener v p , 04 let, TržaSka cesta St. 54. kap. — Jožef Bratovi, prodajalcev sin, 3 mes., v Prulah St. s. vnetje možganske mrene. V deželni bolnic i: Dne 13. julija: Ivan Cerne, kroSnjar, 45 et, pljučni empbvsem. Tržne cene v Ljubljani dne 15. julija 1899. PSenica .... htl. 10 — Rž.......n 8 — Ječmen . . . . , 6 50 Oves......„ 6 5« J Ajda....... 8 — Proso.....„ 9 - Koruza . . . . „ o 70 Krompir . . . „ 3 — I.e^a......„ tO — Grah......„ 1L — Fižol......n 9 — Masi i.....kgr. 1 — Mast......„ — 70 Špeh friSen . „ — Špeh povojen kgr. Surovo maslo „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Gtoveje meso, kgr. Telečje Svinjsko . „ KoAtrun. „ „ Pišanec ...... Golob........ Seno . Slama ... Drva, trda, □ m Drva. nvhka C m ti kr. — 70 — 9U — 2i — 7 — fin — 62 n -4 ..... — Bo ..... — 20 KjO ko. — 90 (3 5., 4 5« Meteorologično poročilo. VUlr..» n»'l morj.'rn .1 • ■ J ra. Srednji irt. »• tlmk 7 Iri 0 mm. f Stanje Čas o pa- baro-zovanja m-tra ' mm. SV 1» Vet-ovi Si Nebo i* 11 15. 9. zvečer 737 9 18'8 brezvetr. oblačno 9 i 9 172 si. jvzhod jasno u„ 2t5 2 al. jug skoro obi. a 16. 7. zjutraj 733-1 f 2. popol. 737 2 9 zvečer 737 3 18 0 si sever del. jasno a 17. 7. zjutraj 2. popol. a 7366 157 si. svzhod megla 733 8 24 0 Br.avzh.jd po L obla«. Z Srednja temperatura sobote in nedelje 90*1' in 20 7", norcnale: 19 81 in 19 81. IDm-na^slra. "borz: a. dn<5 17. julija 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru 100 „ 30 „ Avstrijska zlata renta .... 119 , 20 n Avstrijska kronska renta 4°'t. . 100 , 45 „ ! -genska zlata renta 4* <,. . . . 119 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4" „ . . 06 « 50 . Avstro-ogerske bančne delnico 910 9 — , Kreditne delnice....... 377 , 75 , London vista....... 120 „ 621/, „ Nem&ki drž. bankovci za 10O mark 58 , 90 „ 20 mark.......... 11 „ 77 , 20 frankov......... 9 „ 55 „ Italijanski bankovci..... 44 „ 55 „ 0. kr. cekini........ 6 . 67 „ frjf Vsa vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulic« 3. f.rečke na mesečna obroka po S, 3, 6—10 gld. Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da je na3 iskreno ljubljeni oče, oziroma brat, ded, tast in stric, blagorodni gospod Valentin Konschegg c kr. profesor v p., imejitelj zlatega križca za zasluge s krono, meSčan stolnega mesta Ljubljane, član c. kr. geologifikega druStva na Dunaju in drugih društev, danes ob 1*< uri popoludne po dolgi, mučni bolezni, previden b sv. zakramenti, v 84. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjcega bo dne 18. julija ob 2. uri popoludne iz hiSe žalosti, Wollove ulice St. 1, k sv. Krištofu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, v St. Gotardu pri Trojani in na Limbarski gori pri Moravčah. Ljubljana, dne 16. julija 1899. (1308; Žalujoči ostali. Kupi se dobro ohranjena posoda za olje s 4—5 predali, h ca. 80 ko, (Oelstander), ki se ob jednem lahko rabi za „pudelu. Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprav-niStvo ,,Slov. Naroda1*. (1286-2) Bogu vsemogočnemu je dopadlo, da je danes ob ' «2. uri v noči preljnbljeno in najboljšo soprogo, hčer in svakinjo, gospo Marijanico Žebrd roj. Ledenik sodnega pristava soprogo po dolgotrajni in zelo mučni bolezni, v 26 letu njeno starosti, po sprejemu vseh t.Iažil sv. vere poklical k Sebi v boljše življenje. Truplo predrage rajnee blagoslovilo se bode v hiSi žalosti v Radovljici v torek, 18. t. m., ob 1,3 uri popoludne tn potem prepeljalo v Ljubljano, kjer bode sprevod iz južnega kolodvora taisti dan ob l/,6. uri popoludne na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer se bode truplo po zopetnem blagosluvljenji položilo k večnemu počitku v rodbinsko rakev. Svete maSe zaduSnice brale se bodo po raznih cerkvah. Radovljica, dne" 16. julija 1899. Alojzi] Zebre, c. kr sodni pristav, soprog — Alfrad Ledenik, trgovec, Albertins Ledenik, stariSi. (1307^ Krepak učenec iz dobre hiše vsprejme se v tovarno barv A. Hauptman-a v Ljubljani. (ijos-d Nakup knjig. Povodom svojeg-a bivanja V Ljubljani kupujem knjige in knjižnice vsake vrste literature po,najugodnejših cenah. 13.4-1 > Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Ig. Schab, hotel „pri Maliću" v Ljubljani. Dobro poslujoča prima firma z oljem v Trstu išče za Ljubljano in za Kranjsko spretnega, pri de-taj J isti h stroke z mešanim blagom dobro vpeljanega (1299-2) zastopnika. Ponudbe pod Vpeljan" upravništvu „Slov. Naroda'1. Graščina 1 srednjeveška, z dotikajočimi se gospodarskimi poslopji, kompleks o kolu 12 O oralov vinogradov, travnikov, njiv in gozdov, z mlinom ob reki Vissaco, se takoj proda. Graščina je v Štanjela na Krasu mej Gorico in Trstom, v slikoviti legi 480 m nad morsko gladino. — Proda se po jako zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod „Conte' na adreso: H. Schalek, Wion, Z., Wollzelle 11. Firm. 192. Vpis firme. Eing. 1-139. V t usodni trgovski register sa poaameane tvrdke m je vpisala tvrdka: »Andrej Podboj, mesar v Ribnioi". Imetelj je Andrej Podboj in bode podpisaval: Andrej Podboj. C kr. okrožno sodišče v Rudolfovem oddelek m., dno 11. julija 1899. (1303) Cis. kr. avstrijske državni žitoma. Izvod iz voznega reda veljaven •* da« 1. Junij* 11ss. lata. Odhod Is Llabljane jas. kol. Prog* ees Trblft. Ob 12. ari 5 m. po nnci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franz«nsfe»te, Ljubno ; fle« Selathal v Adim, lil, Solnograd i čez Klein-Reiflin* t Steyr, t Line, na Dunaj via Amstetten. — Oh 7. ari 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeate, Ljubno, Dunaj; čer. Selathal v Solnograd, Gez Klein- Reifhng v Line, Budejevic«, Plaen. Marijine vare, Heb, Fr»ncove var«, Kari ./e Tare, Prago, Lipako; cez Aniatetten na l>un*i. — Oh II. nri *>0 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž Pniitatiel, Udjak, Celovec, Ljubno, Selathal, Dnna). -- Ob 4. uri 2 m. popoludne oaobni vlak v Trbiž, Btdiak, Celovec, Ljubim; če* Selathal v Solnograd, Lona-Oaateiu, Zeli ob jeaeru, Inomoat, Bregenc, Curib, Oetievo, Pariz, cez Klein-Reifling v 8teyr, Line, Bndejevice. Plzenj, Marijine vara, Heb, Fran.-ove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amsteten. Ob 7. nri IS min. zvećer oaobni vlak * Leace-Bled. Poleg tega vaako nedeljo in praauik ob nri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Froga t Ifovo naaato la v Kodavje. Osobni vlaki: Ob t>. uri f>4 m. zjutraj, ob 1 uri & m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lm Trbii*. Ob b. uri 4ti m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Atnstetten, Solnograda, Linca, St«yra, Isla, Auaseea, Ljubil*, Celovca, Beljaka, Franzenafeate. Ob 7. uri 55 min. zjutraj oaobni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludue oaobni vlak z Dunaja via Amatettin, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiba, Bregenca, Iaomoata, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljub u a, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francenafesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer oaobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Prog« is Hovaga naesta In Ko-davja. Osobni vlaki: Ob 8. uri al m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod im LJubljana d. k. ▼ Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjnrraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. Avećer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Izubijano d. k. 1« Kamnih*. Ob 6. uri M m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob i» uri :Vi m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Za poletje priporoča AV6. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 i poleg ..Figovo«'1 svojo bonrezto aacmloigo steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. posebno pa (608—47) oprav m gostilne v mestu in na deželi. . Vrčki, kozarci in steklenice I po zelo nizkih cenah ice I sprejme se v papirno trgovino takoj pri tvrdki Jos. Petri6 v LJubljani (1298—2) trgovina a papirjem. Priporočava -161) p a ste rizo va no v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. f Ijjtjjgk v PriisfntTlh uliti«. jŽiviOaa3PiJ«e V torek« dno 18. Junije* velik vojaški KONCERT godbe c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. Začetek ob v»8. uri, Vstopnina 20 kr. Z vele8poUovanjem (1305) Ivan Edor. Usojam ai naznaniti slavnemu obfiinatvu, da pre viemam in izvršujem točno naročila na kavo, 6aJ, olja, rti, makarone, delikatese, sadje, riba, vina i. t. d. Poldjatve v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od SO kr. naprej pa po železnici a povzetjem. Take poliljstve se izplačajo vsakomur, posebno S. n. hrdmarjom, drulinam in onim, ki rabijo za ona različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti ai specijalitere, katerih ae na deželi ne dobi ali pa I« zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, svete sadje, Ano olje 1.1, d. Olavni moj namen Jo razpošiljati dobro blafo la po niikd eeni. Cenike razpoSljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg, trgovce imam poseben cenik in samorem dajati blago po tako nizkih kup.h, da se ne bojim konkurence. (637—64; Tudi »prt*Jrcnaiit aaatopatvai iaa r«ako> |«'cn p»)»r«i«lt»vamja. Z odličnim spoštovanjem ndani E3raa.est Fegr^irn. v Trstu, v ulici San Francesco itev. 6- □H G. Piccoli dvorni založnik Nj svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize odliCnih strokovnjakov, kateri so v b (682—6) ieleznatem vinu lekarnarja Pl