CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 26. JANUARJA 1994 ŠT. 2, 3, LETO XXVIII DIPLOMATI V SENCI SMUČIN TRILER PO TRILLERJU ZENSKA TOŽI ZDRAVNIKA ZLATARJI IZPLAČALI DEDIČE MOŠKA SVINJA: PRAŠEČ_______ TELEVIZOR NAROČIL UMOR HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO NERAZUMLJIV IN GROZOVIT UMOR NA OSAMLJENI KMETIJI V ZAVRŠAN NAD MISLINJO - TRAGEDIJA, KI NIMA PRIMERE - OBDARO-VANEC JE Z NOŽEM URIL DEVETDESETLETNO LASTNICO IN DESET LET MUJŠO DEKLO - ŽENA JE Z OTROKOMA POBEGNILA K SORODNIKOM PO POMOČ Nekdanja Kunova kmeti ja, kjer je sorodnik v duševni zmedenosti sledil »navodilom« iz televizijskega sprejemnika in moril Po prevzemu kmetije z obema ostarelima lastnikoma in nekdanjo deklo se je mlada družina s sorodniki in sosedi lotila obnove. Zgradili so novo stanovanjsko hišo, opremili gospodarska poslopja, žal je mladi gospodar vse pogosteje kazal znake psihične zmedenosti in odklanjal pomoč zdravnikov Minuto nedeljo je Mislinjsko dolino pretresel zločin, ki ga ne pomnijo. Na nekdanji Kunovi kmetiji je 35-letni S. V., oče dveh otrok, od nedavna lastnik te kmetije, najverjetneje v duševni zmedenosti z nožem najprej umoril nekdanjo deklo in preužitka-rico 79-letno Marijo Rotovnik in nato še deset let starejšo Marijo Štinek, nekdanjo lastnico, ki je z možem kmetijo z izročilnim pismom predala svojemu sorodniku, zdajšnjemu morilcu. Ostarela zakonca, 91-letni Anton, in njegova leto dni mlajša žena Marija Štinek, sta se odločila, da bosta kmetijo v Završah predala daljnemu sorodniku, 35- letnemu S. V., in njegovi ženi. Z izročilno pogodbo sta si izgovorila »kot do smrti«, kot tudi preužitek za nekdanjo, deset let mlajšo deklo Marijo Rotovnik. Nova lastnika izvirata z bližnje kmetije, vešča kmetovanja in dobra delavca. Na kmetiji sta se nemudoma lotila obnov, s pomočjo sorodnikov in sosedov je zrasla nova stanovanjska hiša, na kmetiji je bito vsepovsod zaznati napredek. Žal je imel mladi mož težave z zdravjem, vse pogosteje so se mu pojavljale psihične motnje. Kot zdaj ugotavljajo, je že pred meseci opustil jemanje zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik, da bi lažje prebrodil krizne trenutke. Navodila so prihajala iz televizorja Minulo soboto je S. V. nenadoma raztreščil televizijski sprejemnik v kuhinji, češ, da iz njega prihajajo čudna navodila. Ker sta bila v kuhinji dva televizijska sprejemnika, so ga pregovorili, da ga naj pač ne posluša in obrne vstran, on ga je položil na tla tako, da je bil ekran obrnjen v pod. Ko se je družina umirila, so se odpravili leč. V nedeljsko jutro pa je ženo prebudila moževa hoja po kuhinji. Ura je bila nekaj čez pet, tudi ona je vstala in se najprej odpravila v sosednjo sobo, kjer je spala nekdanja dekla. Zgrožena je ugotovila, da je mrtva. Pozneje so ugotovili, da jo je sedemkrat zabodel s kuhinjskim nožem. Prestrašena žena se je odpravila še v spalnico dobrotnikov, kjer ji je Marija Štinek potožila, da jo nekaj tišči v prsih, da jo je tlačila mora. Nesrečna ženska je odhitela nazaj v spalnico, v odejo zavila desetletno hčer in petletnega sina ter z njima stekla k tastu, na približno dva kilometra oddaljeno kmetijo. Medtem je mož še vedno korakal po kuhinji. K nekdanji Kunovi kmetiji, kot se ji po domače reče, sta se odpravila dva sorodnika, ki sta S. V. odkrila v kuhinji. Ko sta ga nekoliko umirila, sta ugotovila, da je pred tem še sedemkrat zabodel tudi 90-letno Marijo Štinek, medtem ko je njenemu možu prizanesel... Ob prihodu policije in zdravnice so lahko ugotovili le, da je možak najverjetneje v trenutku duševne zmedenosti umoril obe starki. Preiskava je v teku. - čr Sliki: LucaS N0V£i90BA Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično-informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d.o.o., Aškerčeva 15,63000 Celje, in agencije Tiska družbeno podjetje DELO — TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441 -606 in 441 -215, faks 063/ 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Začasno izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT BOJ ZA PRIMERNO LOKACIJO AVTOCESTE Veliko besed je že bito izrečenih in napisanih glede izbire lokacije avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem. Negativnim vplivom avtoceste na zemljišča, vodne vire in onesnaženje zraka se nikjer ne bo mogoče izogniti. Lahko se izbere le tista varianta, ki ima najmanj boleč vpliv in ne tista, ki je finančno najugodnejša (južna varianta). Najlažje in najceneje je graditi po dolini. Kljub temu, da se je ugotovila večja ustreznost severnejše variante (22. 7. 1993 Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in zveze, Občina Žalec), se je pripravil osnutek lokacij načrta le za južno, večkrat modificirano varianto. Predstavniki oblasti so zahtevali dopolnitev presoje tako, da je treba kot najboljšo varianto prikazati (nesprejemljivo) južno varianto, ki jo sedaj predlagajo v sprejetje. Na površinah, kjer se načrtuje južna varianta, so zgrajeni dragi namakalni sistemi, postavljene hmeljske žičnice, lastniki imajo tu sušilnice za hmelj. Nadomestnih zemljišč za hmelj pa na tem področju ni. Južna varianta je nesprejemljiva zaradi: 1. Prerezane bodo osnovne življenjske in delovne povezave med ljudmi in terenom na eni in drugi strani avtoceste. Avtocesta ne more potekati blizu oziroma celo presekati naravne, krajinske, stanovanjske, kmetijsko - obdelovalne celote. 2. Uničene bodo kmetijske površine, ki so poglavitni vir dohodka, izničen bo edini močni razvoj in obstoj pridelovanja zdrave hrane in obstoj samostojnega in kooperativnega kmetijstva. 3. Ker je na terenu južne variante veliko strnjenih naselij, bo to prebivalstvo za vedno ogroženo s plini, hrupom, onesnaženjem podtalnice, pridelkov na 5 kilometrov širokem pasu ob avtocesti. 4. Za vedno bo okrnjena krajinsko - turistična podoba Savinjske doline. 5. Prepogosti avtocestni izvennivojski priključki - deteljice bi dodatno uničili veliko približno 1,5 metra globoke obdelovalne zemlje. Severnejša varianta skozi Savinjsko dolino zavzema veliko manj kvalitetnih zemljišč, ne gre po sredini doline - kar bi bil hud krajinski poseg (komunikacije, onesnaževanje naselij, pitne vode, podtalnice...). Tu je zemljišče že petnajst let rezervirano za gradnjo avtoceste, zato tudi ni izvršenih hidromelioracij in se ni gradilo. Da se avtoceste ne bi gradilo tukaj, se je navedel neprepričljiv vzrok - arheološko najdišče, rimski vojaški tabor -, za katerega bi se gotovo našla primerna rešitev. Severna varianta ima tudi to prednost, da poteka po urbanistično neurejenem delu doline. V primeru sprejetja južne variante bo slovenska politika povzročila še eno veliko ekološko škodo. Politično izsiljeni poteki avtocest po sredini dolin in kmetijskih območij bodo še ena od kupa napak, v katerem so že Jedrska elektrarna Krško, Rudnik urana Žirovski vrh in Kidričevo. Za Zelene Sp. Savinjske doline NATAŠA JAN, dipl. biologija Božo Berk FOTO ATELJE I 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 AXVVXXVNXXXN>XXX\\\\XN\XX\XX'V\\'V«.XXXX>K\XNXV\V BREZ DLAKE NA JEZIKU MiDtetMI KaBM ilMMV 95SMHz“ ZA PETNAJST MILIJONOV MARK ZLATIH REZERV JE CELJSKI ZLATARNI PODOBNO BREME, KOT UTOPLJENCU KAMEN NA VRATU - JAPONCI NAJBOLJŠI, TODA TUDI NAJZAHTEVNEJŠI KUPCI - MAKEDONCI SO GLUHI ZA POLTRETJI MILIJON DOLARJEV VLOŽKA V BUČINU IN ZASEDBO PROSTOROV V SKOPJU - ZA ANO BERGLEZ VOVKOVO DIREKTOR DR. BRANKO SEMOLIČ Predsednik poslovnega sveta Stane Seničar in prihajajoči direktor Mednarodnega podjetja Zlatarna Celje dr. Brane Semolič V celjski Zlatarni praznujejo letos 150. jubilej, če pa bodo hoteli uspešno prebiti še enkrat toliko časa, se bodo morali hitro in temeljito reorganizirati, prilagoditi poslo- zili za 3,5 milijona nakita, letos bodo samo na osnovi že trdno sklenjenih pogodb iztržili 5,5 milijona nemških mark. Manj zadovoljni so z izvozom v Združene države vanje in ponudbo sodobnim Amerike, kjer so silni pritiski tržnim zahtevam in končno tudi nekaj vložiti v posodobitev proizvodnje. V začetku marca prihaja na čelo Mednarodnega podjetja Zlatarna Celje, ki ima v lasti še šest drugih firm, nov mož, 44-letni doktor ekonomije, docent na mariborski Univerzi, dr. Brane Semolič in namerava svoje moči usmeriti na zniževanje cen in jim za en gram predelanega zlata nočejo plačati več kot nekaj mark. Lani so izvoz zavestno omejevali, izvozili so za 1,7 milijona DEM, letos ga bodo klub vsemu dvignili na 4,5 milijona DEM. V Nemčiji nameravajo prodati za 3 milijone DEM nakita, na Hrvaškem za 2,5 milijona, na ostalih tr- najbolj zanimivimi firmami. Pravkar so svoj program lastninjenja, po njihovem mnenju korekten in pameten, predložili v oceno agenciji. Za podjetje se precej konkretno že zanimajo Japonci in Izraelci, bolj splošno Nemci in Američani. Tujcem so pripravljeni prodati del firme, nikakor pa ne želijo v celoti preiti v tuje roke. Tudi v celjski Zlatarni so se pojavili bivši lastniki, poto- mec Standeckerjev in dediči družine Knez. Brez večjih zapletov so prvega takoj izplačali v denarju in srebru, Knezi pa dobijo 60 odstotkov vrednosti v denarju, s 40 odstotki v delnicah bodo postali eden od novih lastnikov podjetja. Makedonski posli Z večino podjetij - hčera so v delniški družbi zadovolj- ni, razočarani so le nad razmerami na Madžarskem in s samovoljnimi zaplembami premoženja in plemenitih kovin v Makedoniji. Tovarna ur je v poldrugem letu navrgla dobiček, za proizvodnjo zlitin in zobozdravstvenih izdelkov se v večji meri že zanimajo tudi na nemškem trgu, velike možnosti za uveljavitev vidijo tudi v bivših državah Sovjetske zveze. Njihova nemška firma Čemet je pomemben oskrbovalec Zlatarne z materiali, surovinami in informacijami. Precej bolj ponesrečena je Zlatarna Intergold, madžarsko podjetje, preko katerega so hoteli peljati posle, a jim to zaradi madžarske zakonodaje, ki zahteva, da mora imeti tuj kapital za seboj tudi proizvodnjo in prodajno mrežo, ne uspeva. Madžarska ima tudi dokaj visoke prometne davke, še vedno se niso prilagodili evropskim merilom, zato ni nič čudnega, da hodijo Madžari po nakit čez mejo in da je Zlatarni-na prodajalna v Murski Soboti najbolj uspešna. Imajo še firmi Zlatarna Celje Zagreb in Zlatarna Celje Skopje. Z Makedonci sicer tekoče dobro sodelujejo, a o tistem včeraj ne smejo izgubljati besed. V času trganja vezi so jim v Bučimu zaplenili tristo kilogramov srebra in preprosto pozabili na njihova vlaganja v vrednosti 2,5 milijona dolarjev. Delavke v Skopju pa so po srbskem vzoru olastninile poslovne prostore. js Slike: LucaS v razvoj in timsko delo pove- gjh v Avstriji, Italiji, na Šved-zanih in odgovornih strokovnjakov. Brez tega Zlatarna ne bo mogla zagotavljati svoje finančne stabilnosti, saj ves čas potrebuje za petnajst milijonov DEM zlatih rezerv. »Leto pred nami je leto nujnih in hitrih sprememb,« pravi predsednik poslovnega sveta Mednarodnega podjetja Zlatarna Celje Stane Seničar. »Tudi Slovenija je v razvojni blokadi, iz katere se želimo v Zlatarni izviti. Ob obvladovanju tržnega poslovanja in novih kvalitet v njem tačas oblikujemo razvojno strategijo, ki bo zanimiva za skem, v Saudski Arabiji, na Madžarskem in Slovaškem, še za blizu 5 milijonov DEM. Na tujem torej načrtujejo 20,5 milijona prihodka. »Nikakor ne smemo na Slovenijo gledati kot na naše staro, dobro, potrpežljivo tržišče. Tudi na domačem trgu, kjer letno prodamo kar za 14 milijonov DEM izdelkov in bi jih lahko še za kakšna dva milijona več, se moramo dokazovati tako v kvaliteti kot v odnosu do končnega kupca,« poudarja Stane Seničar. »Želimo vzpostaviti nov in ne nekakšen lastniški sovlagatelje v procesu lastni- odnos. Vlagamo v poslovne njenja.« Japonci ljubijo platino Doslej so v celjskem zlatarskem podjetju izdelovali okoli 2500 različnih vrst nakita, to pa je za današnji čas predrago in ne dovolj donos- stabilno, je po besedah Slano. Letos bodo svoj izbor nefa seničarja izredno zah-omejlii na petino in velik del tevno de)o Nenehno morajo aktivnosti, kajti Slovenija postaja vse bolj zahtevna, v njej vlada velika konkurenca.« Tuje ponudbe za delni odkup Ohraniti firmo finančno izdelkov zamenjevali z novostmi, na posamezne zunanje trge pa izvažali najbolj zaželene. Lani so predelali blizu 1000 kilogramov zlata, letos si bodo oskrbeli 1500 kilogramov. Med najbolj hvaležnimi je v nekakšnih zlatih rezervah zagotavljati za kar 15 milijonov DEM kapitala, 600 milijonov tolarjev imajo v zalogah, iz katerih se napajajo vse domače in del hrvaških linij, 500 milijonov tolarjev se vrti v fazah proizvodnje, 140 mili- japonsko tržišče. Tam imajo jonov glT potrebujejo za red-dva velika partnerja, ki se do- no mesečno delo. stikrat mudita v celjski Zlatarni, se poglobita v proizvodnjo in ko navežeta posel, ta stoodstotno drži. Na Japonskem dosegajo solidne cene, Japonci jim avansirajo nakup zlata ali jim vnaprej priskrbijo dragoceno surovi- Stane Seničar »Dragega domačega kapitala si ne moremo privoščiti, z našo obrestno mero in tečajnimi gibanji bi bili zunaj popolnoma nekonkurenčni. Poslujemo prek tako imenovanih zlatih računov,« pove no. Zanimajo jih v prvi vrsti izdelki iz platine, uhani, verižice, medaljoni, pravkar se dogovarjajo o velikem poslu s kovanci iz zlata in srebra. V Celju že tri leta kupujejo tiste visoko kvalitetne izdelke, s katerimi dopolnijo lastno vrhunsko proizvodnjo, pa se jim ne splača, da bi se je lotili na lastno pest. Lani so na Japonsko izvo- Nekonkurenčni pa bi lahko postali tudi brez nujnih naložb, v Zlatarni že dolgo časa niso nič investirali, letos pa so najnujnejše investicije razdelili v tehnološko posodobitev, ekologijo ter razvoj in kvaliteto. Po poslovni interesantno-sti je Zlatarna na prvem mestu v Celju, v Sloveniji je med šestimi, sedmimi za vlaganja ^V\X\\\\X\\\\V\XX\V\\VX\\\\\\X%\XXXN\X\\N\XX\\V\\\\\XV«.\\\\XXXXXVXXX\\X\» PETROL. z vami na poti #VXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXX'< KAJ SE DOGAJA V MARIBORU IN TAMKAJŠNJI BANKI - »NIČ ALARMANTNEGA,« TRDI ANDREJ HAZABENT, PRVI MOŽ KREDITNE BANKE - »NAJHUJE JE ZA NAMI, DAVEK ZA ZGREŠENO POSLOVNO POLITIKO JE BIL PLAČAN, VARČEVALCEV JE VEČ KOT PREJ, POSLUJEMO ŽE Z VEC KOT 300 BANKAMI PO CELEM SVETU« Maribor, njega dni največje industrijsko mesto v Sloveniji in tretje v Jugoslaviji, naj bi bil zdaj na prvem mestu v državi zaradi težav. Nekateri vse glasneje opozarjajo, da gre za pravo socialno bombo nepredvidene moči, mestna oblast pa zagotavlja, da gre tudi Mariboru počasi na bolje. Ni treba posebej poudarjati, da vsakemu gospodarstvu odmerja in uravnava utrip banka. In obratno. Kako je torej z zdravljenjem nekdanje mariborske banke, zdaj Kreditne banke Maribor d. d., smo se pogovarjali z gospodom Andrejem Hazabentom, diplomiranim' ekonomistom, predsednikom uprave banke. »Vprašali ste, kako nam je uspelo rešiti banko. Izraz rešiti je mogoče pretrd, ker gre za dovršni glagol. Javnosti ni znano, da smo sanacijski gli uspehe tam, kjer imamo mi sami vpliv, to je pri stroških, ki so spet v mejah obvladovanja. Potrdilo ali povrnilo se je tudi zaupanje varčevalcev v banko, lani se je skoraj podvojila rast bilančne vsote, saj ta presega 66 milijard in tudi rast sredstev naših komitentov presega 20 odstotkov.« Ali je danes vaša banka že spet sposobna tvorneje poseči, podpreti ali pomagati obubožanemu gospodarstvu Maribora? »Sanacija še ne pomeni, da smo razrešili vse naložbe, probleme in težave. En del jih je ostal nam, del smo jih prenesli na agencijo. Uspeh je v tem, da smo se lahko lotili reševanj teh starih hipotek. Pohvalimo se lahko, da smo del tega uspešno spravili pod streho. Specifičnost sanacije, ki. jo opravljamo v Sloveniji, je je rešilo težav pravočasno in z dobro ekipo. Enako bi lahko rekli za TAM. Z gotovostjo vam trdim, da tri četrtine Mariborčanov sploh ni vedelo, v kakšnih težavah je TAM in vendar je ekipi TAM-a uspelo brez večjih pretresov v javnosti večino zadev uspešno rešiti... Oba primera potrjujeta, da se z dobro in trdno v uspeh prepričano ekipo da marsikaj narediti tudi v današnjih pogojih. Seveda pa ne tako, da težave pometeš pod preprogo in jih odložiš za pozneje ali drugemu. Vsi smo bili postavljeni na enako preizkušnjo. Povsem se strinjam z dr. Mencingerjem, ki je nedavno na TV dejal, da so tam, kjer se je politika vmešavala, kjer so kupovali socialni mir, v velikih težavah, ker je v ekonomiji tako, da moraš vsak račun na koncu plačati...« Slika: LucaS proces banke v resnici začeli že 91. leta. Spoznanje, da je prevelik obseg slabih naložb, ki so se pač zaradi takšnih in drugačnih razlogov v minulih časih zgodile tudi tej banki, je otreznil vse. Moram pa takoj dodati, da se je banka na ta proces »zdravljenja« dobro pripravila. Vodstvo se je zavedalo, da gre za najresnejši in najzahtevnejši projekt, za občutljiv proces, od katerega je odvisna prihodnost banke. Formalno se je predsana-cijski postopek začel sredi 92. in končal z odločbo Banke Slovenije s 1. aprilom 1993. Ocene so bile, da je bilo to obsežno delo strokovno in kvalitetno ter hitro opravljeno. Tako, kot so ga naši novi lastniki, agencija za sanacijo bank in kontrolne institucije, ministrstvo za finance in Banka Slovenije zahtevale. Drugi del je bil namenjen postavitvi novega koncepta razvoja in tistemu delu, na katerega imamo sami vpliv, torej racionalizaciji, izboljšanju poslovanja, razvoju novih dejavnosti in vsem, kar je za neko univarzalno banko potrebno. Tretji del je bil odmerjen poslu, ponovnemu pridobivanju in potrjevanju zaupanja naših komitentov in varčevalcev, saj je znano, da naša banka že od 1972. leta samostojno posluje s svetom...« Na tiskovni konferenci ste poudarili, da |e banka iz tekočega poslovanja že ustvarila pozitivne rezultate, kar v navadnem jeziku pomeni - dobiček... »Jaz trdno stojim na stališču, da so analize, načrti, predlogi in vse, kar sodi poleg, samo lepo popisan list ali lepe želje, če to na koncu ni kronano s pozitivnim rezultatom, po domače z - dobičkom. Po načrtovanju smo dose- v tem, če jo primerjamo s svetom, da pri naših odkupih ne gre za gotovinski odkup, temveč za izdajo državnih obveznic, ki zapadejo v 30 letih. Preprosto in razumljivo povedano, banka ni dobila denarja, temveč papir, ki se ne da bogatiti in plemenititi z večjim obsegom poslovanja.« Na vašo banko je bilo nekoč vezano gospodarstvo od Konjiške gore do Pece in od Zavrča do Ljutomera... »Točno, ne gre samo za Maribor, gre za 32 poslovnih enot, agencij in filial od Celja do Ormoža. Temeljni princip našega prihodnjega poslovanja je v varnosti naložb. Lahko vam zaupam, da smo v tem času uspešno spremljali tiste kliente in podjetja, ki so se poslovno odločila za nas.« Kako v tem obubožanem in bankrotiranem gospodarstvu govoriti o dobro stoječih firmah... »Slika v tem prostoru ni tako črna, kot jo nekateri rišejo. Pridružujem se namreč tistim ocenam, da na tem prostoru ni zbir samo slabega. Je vrsta podjetij, tudi velikih, ki ne poslujejo z izgubami, žal javnosti iz meni neznanih razlogov niso predstavljana...« Ali jih lahko, vsaj nekatera imenujete? »V Mariboru? Denimo, Svilo, Swaty, v Bistrici Oljarno, Steklarno ali Lesnino... V Mariboru ni samo Metalna ali Elektrokovina...« Nedvomno pa je problem Metalne večji od uspeha v Swatyu... »Zagotovo gre za dve različni, tudi po velikosti neprimerljivi stvari. Vendar hočem povedati, da le ni vse tako črno. Njega dni so trdili, da bo Marles pokopal Maribor. Marles ni pokopal Maribora in tudi Maribor ni rešil Marlesa, toda Marles je danes solidno in trdno podjetje, ki se Vas optimizem ne zapušča. »Nikoli nisem bil prevelik optimist in ne pesimist. Toda, če poslovodna ekipa nima v sebi poslovnega optimizma, potem je rezultat vprašljiv. Enako nesmiselno bi bilo, če bi trdil, da imamo idealna podjetja...Vsi imamo še težave, eni takšne, drugi drugačne vsebine. Toda poslovni optimizem obstaja in to je poglavitni motor, ki žene naprej...« Vi ste v tem času doživeli dve preobrazbi, sanacijo in lastninjenje... Vaši kolegi v nekaterih bankah so se olastninili, odprodali, poiskali tuje partnerje... Naš lastnik je država. Za nas in za vse slovensko gospodarstvo je odnos s svetom izjemnega pomena. Naš program lastninskega preoblikovanja bo pripravljen do konca letošnjega leta, mi se bomo skušali opreti najprej na bivše delničarje, na kapital, ki je v tem prostoru, na dokapitalizacijo iz tujine doslej nismo razmišljali...« Ustanovili ste podjetje Fi-neko, družbo za izterjavo dolgov, prodajo nepremičnin, na tiskovni konferenci ste omeniti družbo za upravljanje z investicijskimi skladi... Banka se mora ukvarjati s svojimi posli, to je z denarjem. Tudi omenjene dejavnosti spadajo v ta krog, saj sodijo v obliko zbiranja denarja, kapitala, torej v vsebino, ki jo razumemo v univerzalni slovenski banki.« Ali se bo mariborsko gospodarstvo lahko v doglednem času izkopalo iz težav? »Bo. In še v to sem trdno prepričan, da bo Maribor, če uporabim vaš novinarski besednjak, iz ruševin sam vstal. Maribor ima velik kapital v kadrih. Ti pa so osnova uspehu, denar je samo opora.« Janez Sever PRED TREMI LETI SO V LJUBLJANI USTANOVILI ZDRUŽENJE ZA ODPRAVO KRIVIČNIH SODB SODIŠČ - VASJA MAJHEN, PREDSEDNIK TEGA ZDRUŽENJA, NA OSNOVI DOKUMENTOV TRDI DA JE BILO NAJVEČ KRIVIČNIH SODB IZREČENIH NA RAČUN DELAVCEV PRED SODIŠČI ZDRUŽENEGA DELA - TUDI TA SODIŠČA SO POD VPLIVOM DNEVNE POLITIKE IN OBLASTI - ZARADI DRAGIH IN DOLGOTRAJNIH POSTOPKOV SE ŽRTVE TEH SODIŠČ REDKO ODLOČAJO ZA TOŽBE, PRAVILOMA SE VDAJO V USODO Z GRENKIM OKUSOM KRIVICE Ul o »Doslej nam ni uspelo najti niti enega podatka, da bi bil katerikoli sodnik sodišča združenega dela zaradi krivičnih razsodb in malomarno opravljenega dela zamenjan ali celo ob službo, naše združenje pa je zasuto z v nebo vpijočimi primeri krivic, »pravi ing. Vasja Majhen, predsednik združenja za odpravo krivičnih sodb sodišč. Ali je to združenje ustanovljeno v pomoč tistim, ki so bili žrtve povojnih dogodkov? »Ne. Gre za združenje za odpravo krivičnih sodb sodišč zadnjih nekaj let, predvsem sodb sodišč združenega dela. Ugotavljamo ustrežljivost sodnikov sodišč združenega dela oblasti, tudi zdajšnji oblasti. Naše delo temelji na opozorilih državnim inštitucijam o nepravilnih razsodbah teh sodišč.« Katerih institucij? »Vlado in ministrstvo za pravosodje in upravo.« Kdo so člani združenja? »Posamezniki, ki so že doživeli krivice sodišč.« Torej gre za maščevanje? »Daleč od tega. Kje pa. Gre enostavno za to, da se tem ljudem omogoči obramba. Ni jim bilo omogočeno prikazati in dokazati resnice.« V državi obstoja cela vrsta institucij, ki bedi nad temi sodišči. »Niti sindikat niti družbeni pravobranilec samoupravljanja niti občine, ki so imele družbeni nadzor nad temi sodišči, niso uresničiti svojega poslanstva.« V čem je težava? Največji problem je v tem, ker imajo ostali postopki na voljo izredna pravna sredstva. ta pa ne. Tako je bila možnost ponovne in pravične razsodbe samo v obnovi postopka. Ker pa so sodniki teh sodišč krožili, najprej bili na temeljnem, potem na višjem in celo na republiškem, je bilo malo možnosti za obnovo, kaj šele drugačno, pravično razsodbo.« In vi se zavzemate... »...Za uveljavitev izrednih pravnih sredstev, da bi tako delavcem omogočili, da dokažejo svoj prav.« Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere bistveno spremenile. Marsikateri delavec ne samo, da je bil ob pravico pred sodiščem združenega dela, Izgubil je tudi delo... »Zato mi menimo, da lastninsko preoblikovanje podjetij ni pošteno, ker predhodno ni bilo ugotovljeno, kolikšen je dejanski delež posameznega delavca v ekonomskem položaju podjetja.« Kaj pa v primerih, ko podjetja sploh ni več? »Potrebno je pregledati, kako so podjetja poslovala po sprejetju Zakona o lastninjenju, saj so si marsikje vodilne strukture porazdelile deleže, pretakale kapital, podjetje pa celo usmerjale, silile v stečaj.« Nikjer doslej nismo odkrili primera, da bi delavcu ovrednotili tudi minulo delo, denimo inovacije. »Res je, ne poznamo primera, da bi inovatorju, katerega inovacija je celo rešila podjetje, pri lastninjenju ovrednotili njegov prispevek in mu dodelili pripadajočo vrednost v delnicah.« Torej je k starim krivicam teh ali onih sodišč zdaj pridana še večja? »Žal je to res. Toliko krivic, kot jih sprošča zdajšnji način lastninjenja in k temu pripadajoča zakonodaja, ni nihče pričakoval, po vsej verjetnosti niti predlagatelj ne.« Ali je skrivnost, koliko primerov je naslovljenih na vaše združenje? »Prvo leto nas je zaprosilo za pomoč okrog dvajset prizadetih delavcev. Naslednje leto je to število že preseglo sto, primerov pa je še nedvomno več, vendar se prizadeti ne odločajo za obnovo.« Zakaj ne, če gre za očitno krivico in škodo na račun prizadetega. »Čeprav gre za »hitre« postopke, so ti postopki dolgotrajni tako, da njihovo psihično in socialno breme zmorejo le najvztrajnejši.« »Ne, kot tudi ne v to, da bi vsaj spremenili naziv teh sodišč. Mi vztrajamo samo pri tem, da spremenijo kakovost svojega dela in da ne obnovijo mandata tistim, ki s svojim delom povzročajo škodo in kvarijo ugled poštenim sodnikom. Zakaj pljuvati po vseh sodnikih, če sta med njimi eden, mogoče celo dva, ki ne zaslužita tega delovnega mesta.« Kako se oblast odziva na vaše pobude? »Počasi in užaljeno. Kot Kaj pa sodniki, ki so izgu- stara gospa, ki po svojem vi-bili zaupanje delavcev? denju pravice pravično deli »Tudi to bi radi razčistili. Večkrat se dogaja, da posamezni sodnik nima v podobnih primerih enotnih meril, torej ga je treba zamenjati ...» Koliko sodnikov je bilo doslej že zamenjanih? »Uradnih podatkov o tem, -koliko sodnikov sodišč združenega dela je bilo zamenjanih oziroma koliko sodnikov se je zaradi neustreznega dela moralo zagovarjati, ni. Nedavni primer iz Maribora pa kaže, da sodniki sodišč združenega dela ne odgovarjajo niti za najhujše kršitve delovnih obveznosti, ker jih ščiti predsednik sodišč združenega dela R. Slovenije in ministrstvo za pravosodje.« Ali so vaši napori usmerjeni k ukinjanju sodišč združenega dela? to pravico; nekomu za ščepec, nekomu več, toda bog-nedaj, da kdorkoli podvomi v njeno pravico...« Janez Sever Slika: LucaS S J f* r f slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO CIRIL ZAVOLOVŠEK: NEKATERI ŠELE ZDAJ DOJEMAJO, IA PREHODA IZ ENEGA SISTEMA V DRUGEGA NE MORE RITI PREKO NOČI, ŠE MANJ PA, DA Dl SE VSE LOMILO NA DELAVČEVEM HRDTU - GRE ZA DALJŠI PROCES, KI MORA IMETI VGRAJENE TUDI ELEMENTE ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI« »Mi se nismo lastninili ne po Markoviču in ne po - domače. Ker nismo želeli nič od države in ne na škodo delavcev, ki so večidel tega ustvarili, je šlo sorazmerno hitro, zdaj smo že pri vpisu. Do dandanašnji pa nam ni jasno, kako je lahko kar štiri mesece ležala naša pritožba pri ustreznem organu, ki bi jo moral rešiti v mesecu dni in še manj, kako je ženski, ki je avstrijska državljanka, bila rojena v Avstriji in od leta 1944, ko je emigrirala v Avstrijo in tam vse doslej živela, čez noč dobiti slovensko državljanstvo...« Med peščico slovenskih podjetij, katerim se je uspelo olastniniti brez škandalov in večjih pretresov v javnosti, vsekakor sodi Moda d.d. in njenih 118 delavcev. Kot rečeno, po vseh preverbah in podrobnih analizah je vodstvu Mode d. d. uspelo zaključiti lastninski postopek in ga predložiti za vpis. Tik za njimi je velenjski M Club, nekoliko bolj zadaj pa še pet manjših podjetij. Ciril Zavolovšek, zdaj predsednik delniške družbe, prej deset let direktor, ima kup upravičenih pripomb in zamer na rovaš občine in njenih uradnikov. Po njegovem prav ta del državne uprave po nepotrebnem in neodgovorno zavira hitrejšo lastninsko preoblikovanje, s tem vpliva na razvoj podjetij in stopnjuje nestrpnost zaposleni h. »Tudi mi smo prejeli 'začasno odredbo’ o zamrznitvi postopka, ker bi naj potomka nekdanjih lastnikov in dedinja baje ustreznim organom vložila prošnjo za slovensko državljanstvo. Nas je to presenetilo, ker smo podrobno preiskali vse morebitne nekdanje vezi in pravice nekdanjih lastnikov, ki jim je bilo po krivici odvzeto premoženje, kot je to bil primer tudi pri nas, poiskali upravičence do morebitnih odškodnin ali bili pripravljeni celo na zahtevke za povrnitev v naturi, vendar tega nismo našli. Z vsemi smo se pogovarjali, dogovarjali in našli rešitve, ko je nenadoma neuradno prišla do nas vest o upravičenki iz Avstrije. Gre za potomko družine Weren, gospo dr. Ingeborg VVeichel, rojena VVeren. Naše presenečenje je bilo toliko večje, ker ima gospa VVeichel po naši zakonodaji le pravico dedovanja, vendar je naša pritožba kar štiri mesece obležala v predalu upravnega organa, ki bi moral to pritožbo poslati nemudoma naprej ali najpozneje v mesecu dni. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo spet neuradno izvedeli, da je gospa Ingeborg medtem postala slovenska državljanka, čeprav, kot sem že poudaril, ni bila niti rojena niti ni živela v Sloveniji. Toda to ni več naša stvar, vendar tudi to kaže, v kakšni pravni državi živimo in kako si posamezne stranke uspešno krojijo zakonodajo po svoje. Ne smemo namreč spregledati, da mnogo Slovencev ni dobilo državljanstva in kar je bistveno za nas, da gospa VVeichlo-va po obstoječi zakonodaji nastopa kot dedič, ne glede na to, ali je ali ni naša državljanka. Želel bi poudariti, da niti en delavec niti kdorkoli iz vodstva ni nikoli želel ničesar tujega, nikomur kratiti pravice, čeprav je marsikateri ogrožen, saj se je število zaposlenih zmanjšalo za tretjino, pa tudi po zdajšnji organizaciji podjetje zaposluje preveč ljudi. Gre enostavno za to, da družbena podjetja spet niso ne plačevati vse družbene dajatve, medtem ko zasebniki na veliko zaposlujejo priložnostno delovno silo, ki ni nikjer prijavljena, niti nihče ne ve, koliko in kako plačana... Toda, to so že težave, ki so vsem enake. Dejstvo je, da smo uspeli Modo olastniniti, gre za delniško družbo, katere večinski lastniki so delavci. Moda d. d. je razvila pet • dejavnosti, veleprodajo, zunanjo trgovino, kooperacijo ter mešano podjetje z italijanskim kapitalom in seveda maloprodajo. Upam trditi, da smo vse težave in krize prebrodili skupaj, na človeško solidaren način in da smo tudi zdajšnjo prezaposlenost porazdelili na vse. Vsi imamo manj, kot bi imeli, če bi število zaposlenih slonelo na dejanskih potrebah, toda tu gre za solidarnost, ker se osebno ne morem sprijazniti z načinom, da v težavah najprej odpustiš - delavca. In to delavca, ki je deset in več let pošteno delal, da imamo zdaj to, kar »i< j, i l'i 'ii' ; I t' lit- # Sl^i i .|P jliJljjt 1 'i šlte f P S * T } I ■ I 1 * s? itifisl ’ i' 'm '. f; m;' !U!: l •s # i m iiiiiiiliiiii.": . ■: i - i !' pPa v enakopravnem položaju z zasebnim podjetništvom. Poglejte samo sejmarje, kdo je kadarkoli kontroliral, kaj in kako prodajajo, kje so blagajniški zapisi, kje davščine, ki jih moramo mi dnevno beležiti in odvajati za sleherni artikel, od navadne igle do najdražje obleke, za zaposle- imamo. Naši delavci in sodelavci v vodstvu družbe me pri tem podpirajo, čeprav je res, da nas vse skupaj skrbi, saj je v zadnjih treh letih število prodajaln s tekstilom potrojeno, kupna moč pa pada, če sploh ne upoštevamo tuje, nelojalne ponudbe.« - ez Slike: LucaS NOVJhi' ROGAŠKE NE BODO RAZPRODALI TUJCEM - VELIKO ZANIMANJA ZA DELNICE - V PRIHODNJIH DNEH IZBOR PONUDNIKOV ZA NALOŽBE V IGRIŠČE ZA GOLF IN IZKORIŠČENJE NOVO ODKRITE TERMALNE VODE - UPNIKI ODLOŽILI PUČILO DOLGOV, VENDAR JE ZADOLŽENOST ŠE VEDNO PRECEJŠNJA - TEKOČE POSLOVANJE ZDRAVILIŠČA JE POZITIVNO, GOSTJE SE VRAČAJO - ROGAŠKA NIKOLI NE BO KRAJ SINDIKALNEGA IN MNOŽIČNEGA, TEMVEČ VSE BOLJ MONDENEGA TURIZMA - VODA IN NAPITKI STRAN 6 sprejeli odločitev o minimaf-nih osebnih dohodkih. Vse to je pripomoglo, da smo lahko prebrodili krizo, ki jo je stopnjevalo tudi že omenjeno pisanje, katerega enostavno ni bilo več mogoče obvladovati z objektivnimi informacijami, ki smo jih ponujali javnosti,« je med drugim povedal Darko Bizjak. Rogaške ne bodo razprodali tujcem Florjan Zorin, podpredsednik holdinga zadolžen za finance, je novinarje seznanil, da je vrednost Rogaške ocenjena preko sto milijonov mark, da so s cenitvami proti koncu, kot tudi z lastninje- Franci Križan, direktor marketinga, in Florijan Zorin, finančnik holdinga, sta prepričana, da še ni napočit trenutek zmagoslavja »Črne napovedi, ki so jih nekateri tako vneto širili in v javnosti razpihovali, se niso uresničile. Rogaška je ostala skupaj na preverjeni poti z Isto ekipo. Res je bilo lansko leto tako kritično, da tega ne bi želel niti sovražniku, vendar se razmere izboljšujejo, kar potrjuje pravilno pot,« trdi Darko Bizjak, predsednik upravnega odbora holdinga Rogaška d. d. V petek zvečer je bila v Rogaški tiskovna konferenca, na kateri Je predsednik upravnega odbora holdinga Rogaška d.d. Darko Bizjak pred novinarje s svojimi vodstvenimi sodelavci razgrnil podatke o trenutnih razmerah In perspektivah tamkajšnjega zdravilišča. Črne napovedi se niso uresničile Še ne tako dolgo je bilo slovenski in drugi javnosti posredovano mnogo »resnic« o razmerah v tamkajšnjem zdravilišču. Ob tem ne gre pozabiti, da je bilo takšno prikazovanje rogaškega zdravilišča voda na mlin tuji konkurenci, ki je dodobra izkoristila vojno na Balkanu za odvrnitev tudi tistega dela gostov, ki so sicer vedeli, da v Sloveniji ni ne duha in ne sluha o vojni. Največji vik in krik je nastal s prihodom gospoda Trillerja, ki ga tepe sloves sanatorja. »Javnosti enostavno nismo mogli dopovedati in jo prepričati, da smo mi gospoda Trillerja sami poklicali in sprejeli njegov program dela, svetovalni dan nas je veljal 400 mark, da bi preverili in prevetrili našo usmeritev. To je bilo že takrat, ko Rogaška ni bila niti dneva blokirana, vendar smo se zavedali, da se kriza stopnjuje, ker se je vojna na Balkanu širila, gostov pa ni bilo, čeprav je bil pri nas mir. Za primer naj povem, da se je komaj zdaj za Rogaško spet odločila prva večja skupina starih gostov iz Izraela. Ob tem je treba še dodati, da je bila Rogaška prva, ki je razpisala prodajo obrazcev, prva izdala delnice in prva pripeljala sanatorja, ko podjetje še ni zabredlo v nepremostljive težave, prva prodala del imetja, hotel, ter ga vzela nazaj v najem, da ne govorimo o tem, kako smo v dogovoru z delavci za nekaj mesecev sami Darko Bizjak: »Najhujše je za nami, kriza je bila tako huda, da je ne bi želel niti sovražniku...« njem, ki so ga že predložili, vendar so padli pod revizijo. »V zvezi z gospodom Trillerjem je treba povedati, da je bil njegov program koristen, še bolj koristen pa njegov pristop k reševanju upniških razmerij in pogajanj o odmiku plačila dolgov, ker je treba priznati, da bi brez njega težko uspeli v tako kritičnem času izposlovati za nas najugodnejša razmerja in upnike obvarovati pred paniko, ki bi jo lahko izzvalo tako senzacionalistično poročanje o Rogaški. V svetu je povsem običajno, da podjetja najemajo svetovalce, pri nas pa je bila to senzacija in vzrok za plat zvona...« Novinarje je zanimala razprodaja delnic, katerih vrednost je na borzi pred dnevi izredno poskočila. Po vsej verjetnosti na račun vesti o napovedih, kam naj občani vlagajo denar, da bo najvarneje spravljen in najbolj obogaten. Direktorji so povedali, da je njihova odločitev trdna in Rogaške ne bodo razprodali tujcem. »Glede na to, da je delo na pripravi otvoritvene bilance v zaključni fazi, ocenjujemo, da bi lahko v marcu predložili naš program preoblikovanja agenciji. Ker je jasno, da z vložkom certifikatov pri nas zaposlenih delavcev lahko olastninimo komaj promilo vrednosti, bomo tudi ostalim državljanom omogočili pridobitev delnic. Če bo postopek revizije končan v prvi četrtini tega leta, predvidevamo, da bo junija že možna zamenjava certifikatov za delnice in nakup delnic tako za zaposlene kot za vse druge.« »Gre za naravni biser, ki ga je narava umestila v to dolinico, mi pa smo temu narodu dolžni, da ga ohranimo slovenskega,« je ponavljal D. Bizjak, »ker nam bo po odkritju termalnega vrelca vrednost še bolj narasla, ali, kot je izjavljal gospod Triller, da bomo še lažje prišli med prvih deset najslavnejših zdravilišč v Evropi.« Terme, golf in napitki Po odkritju termalne vode imajo v Rogaški že prve analize o vrednosti in uporabnosti te vode, kot tudi že prve načrte o praktični uporabnosti. V teh dneh zaključujejo ideje o dopolnitvi že obstoječe ponudbe in zbirajo morebitne sovlagatelje za izgrad- V / -v~- Novost v zdravstvu in prodaji mineralne vode: mag. B. Tepeš, šef zdravnik, ponuja zdravljenje razvad, ultrazvočne preglede in fizioterapijo, Z. Kolar pa nove brezalkoholne napitke % 4; Izredno veliko število domačih in hrvaških novinarjev je dokaz, da javnosti kljub vsemu ni vseeno, kaj se dogaja z Rogaško njo novih bazenov ter sistema ponovne uporabnosti vode po že enkratni uporabi. V zaključevanju je tudi izbor ponudnikov o sovlaganju v izgradnjo že tako dolgo načrtovanega igrišča za golf pri Jelšin Gradu. Po zdajšnjih načrtih bi usposobili najprej igrišče z devetimi polji in ga pozneje dograjevali. Novosti so tudi v zdravniški in zobozdravniški ponudbi, ne gre pozabiti, da je v Rogaški na voljo 16 zdravnikov, dva doktorja znanosti in trije magistri, da so s svojimi specialističnimi pregledi menedžerjev zasloveli že preko mej. Največje težave imajo s prodajo mineralne vode, ker se jim je trg prepolovil. Skupaj z največjimi oskrbovalci mineralnih vod v Evropi načrtujejo prodajo njihove vode v Zahodni Evropi. Znova pa se bodo lotili proizvodnje naravnih napitkov. —ez Slike: LucaS GRAFIKA GFACER d. 0.0. O krokarjeva 2, 65000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 KAKO SE RAZVIJA TRILETNI SPOR V ŠALEŠKI DOLINI - VELENJSKI PODJETNIK OD VEGRADA KUPIL HIŠO IN ZEMLJIŠČE V ŠMARTNEM OS PAKI, A ŠE DO DANES NI DOSIL UPORARNEGA DOVOLJENJA ZA POSLOVANJE - OBLJURLJENIH DESET NOVIH DELOVNIH MEST ČAKA NA LEPŠE ČASE IN MILOST OBČINSKIH OBLASTI - KRAJANI ŠMARTNEGA TRDIJO, DA JE STARA ŠOLA NJIHOVA IN DA JE BILA PRODAJA NELEGALNA - SODIŠČA MENIJO DRUGAČE - IZGUBLJENE TOŽBE, VROČA KRI IN RAZBITE ŠIPE NA STARI ŠOLI se name vsule obtožbe, da sem nezakonito prišel do posesti. Kako, lepo vas prosim? Imam vse račune, še račune od zamudnih obresti, ker sem z zbiranjem denarja zamudil dva dni. Krajevna skupnost je potem tožila Vegrad in mene ter trikrat izgubila! Tisti, ki^bi moral tožiti, sem jaz. Pošteno sem kupil lokal, investiral vanj, zdaj pa ne dobim potrebnega dovoljenja za adaptacijo in obratovanje. V Šmartnem bi odprl deset novih delovnih mest, kar v današnjih časih ni malo, pa me zaradi kdove kakšnih interesov šikanirajo,« trdi Sešel, ki se na svoji zemlji počuti kot tujec. Zanimivo je, da je Sešel po dolgem času le dobil dovoljenje za adaptacijo prostora Dokler nisem sam zahteval inšpekcijskega pregleda, se ni na občini v Velenju nihče zganil. Pa tudi po pregledu se ni nič posebnega zgodilo. Ti ljudje torej hočejo, da bi izgubil živce in obupal. Lansko leto na Martinovo so na mojem zemljišču brez kakršnegakoli soglasja postavili stojnice, kot da ne bi bil lastnik te parcele. To je tako, kot je bilo v komunizmu. Če so hoteli kakšno hišo, so si jo kar vzeli. Sicer pa: kaj jim bo hiša, če ves čas govorijo, da je predvidena za rušenje, hkrati pa, da je njihova in da ne dovolijo, da bi se kaj spreminjalo. To si je v medsebojnem nasprotju, mar ne?« Sešel meni, da je eden izmed vzrokov tudi odlična lokacija objekta, saj stoji le nekaj ko- Stara šola: obnovitvena dela so ustavljena, objekt pa bo do rešitve spora še naprej propadal ra vedejo dokaj ambivalentno. Predsednik občinske vlade, Srečko Meh meni:» Jedro spora je pravzaprav v tem, da se KS ni pravočasno dogovorila za odkup stare šole. Tako je prišlo do spora med investitorjem in KS, mi pa se do zdaj še nismo pustili potegniti vanj. Po veljavnih sklepih pa investitor ne more dobiti dovoljenja za spremembo namembnosti in na tem bomo vztrajali.« Predsednik KS Šmartno ob Paki, Ivan Rakun, prav tako vztraja pri prvotnem mnenju:« Šola je sicer ne po njegovi krivdi, a vendar nezakonito prišla v Sešleve roke. Kriv je Vegrad, ki si ga je leta 1988 z vpisom v zemljiško knjigo protipravno prilastil. To šolo so zgradili občani Šmartnega s prostovoljnimi prispevki, ljudje so na smrtni postelji podarjali prispevke, Vegrad pa vanjo ni vložil dinarja. Že kot delegat sem dal zahtevo, da tega objekta sploh ne bi prodali; če bi me bili poslušali, se danes ne bi dogajalo to kar se. Ta objekt je treba odkupiti nazaj - nobene druge rešitve ni.« Na vprašanje, kaj je vzrok razbijanju oken na stari šoli, Rakun odgovarja.« Verjetno bo ne bi bili smeli dati nobenega dovoljenja. Če pa so dali dovoljenje za šolo, potem naj dajo za vse. Poleg tega, če je bila KS res zainteresirana za ta objekt, je naredila napako, ker ga niso pravočasno kupili.« Iz stare šole nova džami)a? Zgodovina šole v Šmartnem ob Paki sega v daljno leto 1834, ko je bila zgrajena, dobrih štirideset let pa prvič vknjižena v zemljiške knjige. Leta 1948 je bila nacionalizirana, točneje: postala je splošno ljudsko premoženje. Od leta 1963 je bil upravitelj Komunalno obrtni center Oljka iz Šmartnega ob Paki, ki se je deset let kasneje združil z gradbenim podjetjem Vegrad, le-ta pa ga je v aprilu 1988 vpisal v register pod svoje ime. Stara šola je v tem času razen za prosveto služila še kot obrtna delavnica, objekt za poslovne prostore in gledališko skladišče. Kot kažejo sodbe, je pravna plat več ali manj jasna, očitno pa je, da to še zdaleč ne more veljati za politično. Ne ena, ne druga stran ne nameravata popustiti, na občini pa Ko je Vojko Sešel sredi aprila leta 1991 v Šmartnem ob Paki od gradbenega podjetja Vegrad kupil poslopje stare šole in kos zemljišča ob njej, se mu še sanjalo ni, kakšne težave si bo s tem nakopal. Staro hišo je nameraval preurediti, v njej pa odpreti bistro, pizzerijo, samopostrežno trgovino in trgovino z obutvijo. Ko je postal lastnik objekta, za katerega je odštel 50.000 DEM v dinarski protivrednosti, je izvedel, da je hiša po zazidalnem načrtu predvidena za rušenje, da ni edini, ki si je želel ta objekt in da imajo krajani drugačno predstavo o lastništvu stare šole. Danes, skoraj tri leta kasneje, je Sešel še vedno brez dovoljenja za uslužnostno dejavnost v stari šoli, obnovitvena dela pa so zaradi občinskih odlokov obtičala na mrtvi točki. Sešel, ki je sicer lastnik bistroja Mer-lin v Mozirju, je morda res še vedno brez obratujočega lokala v Šmartnem ob Paki, je pa zato bogatejši za marsikatero izkušnjo. Tistih dobrih je po njegovih besedah bore malo. »Nekomu sem prekrižal načrte« Vojko Sešel je po poklicu rudarski tehnik in je najprej delal v rudniku, po prometni nesreči pa se je odločil, da si bo življenje uredil drugače. Pustil je službo v jami in vse svoje prihranke vložil v lokal v Mozirju, ki mu je nadel ime Merlin. Izkazalo se je, da podjetništvo mlademu Velenjčanu leži in tako se je odločil, da bo poskusil še drugod. V takrat opuščenemu objektu stare šole v Šmartnem je prepoznal poslovno priložnost in od Vegrada, katerega takratni direktor je bil Muharem Bolič, je z gotovino kupil parcelo št. 39, veliko 620 kvadratnih metrov, s hišo na njej vred. »Naenkrat so in tudi obratovalno dovoljenje, toda le za prejšnjo namembnost in brez spremenjene velikosti in gabaritov. To pa v prevodu pomeni, da lahko Sešel v stari šoli uredi le poslovno - upravne prostore in stanovanja. »Očitno sem napoti veljakom v krajevni skupnosti. Morda želijo imeti občinske prostore, ali pa bi kdo izmed njih hotel postaviti kaj podobnega kot jaz. Zdaj je vse skupaj že prišlo tako daleč, da si je Albanec na moji zemlji postavil kiosk, v katerem je prodajal sadje in zelenjavo, meni pa dovoljenja za prodajanje sadja In zelenjave niso izdali. rakov od avtobusne postaje, banke in pošte, hkrati pa edina nudi parkirišče. »Kolikor vem, je lastnik slaščičarne Kepica tudi hotel kupiti ta objekt. Če bi bilo ljudem res toliko do te hiše, mi ne bi razbijali oken in sprejali barvo po njej.« Na občini se ne vmešavajo Zazidalni načrt iz leta 1984, po katerem bi naj staro šolo porušili in zgradili dva stanovanjska bloka, je veljal do leta 1990, vendar ga kasneje niso ne obnovili ne preklicali. Na skupščini občine Velenje pa se do tega prime- VOl I O C VC7V/. L.JUUJC razburjeni in očitno se nekateri ne znajo zadržati. Sešel pa s svojo idejo ne bo prišel skozi. Nikoli ne bo dobil soglasja KS.« Sešel seveda razmišlja drugače: » Zdaj sem se pritožil na republiške institucije, ker občina drži s KS. Zmagal sem v treh tožbah, zakon je na moji strani in če ne bom dobil dovoljenja, je naša pravna država zanič. Pravnica na republiški Gospodarski zbornici mi je rekla, da je to protizakonito. Namreč, če je bil objekt res predviden za rušenje, kar jaz pred nakupom nisem vedel, mi sploh oi, r\wi je vmjcli,_ mere. Da vsega še ne utegne biti tako hitro konec, kažejo tudi izjave obeh strank. Sešel pravi, da se je že dogovarjal s tujo versko skupnostjo za oddajo prostorov v primeru, da mu ne bodo izdali ustrezno pripadajočih dovoljenj. Predsednik KS Ivan Rakun pa je na vprašanje, kaj meni o tem, odgovoril: »Vemo za to ponudbo. Pravi, da bo sredi Šmartnega postavil džamijo. Zaradi tega lahko pride do grozljivih posledic. V poštev pride samo odkup objekta.« Vasja Ocvirk Foto LucaS ZA TO SMO SE BORILI ANTON KORITNIK, NAŠ SEKSOLOG AMATER, JE V CELJSKEM PEEP SHOWU »RAČKA« V ZIDANŠKOVI ULICI OPRAVIL STROKOVNI PREGLED - OKVIRNI REZULTATI SO ZADOVOLJIVI, ČEPRAV JE ZA PODRORNEJ-ŠO INŠPEKCIJO ROJDA ZMANJKALO ŽETONOV »Čeprav so prijatelji v žaltavih gostilniških debatah vedno govorili, da je voajeri-zem povsem identičen lizanju sladoleda čez šipo, moram priznati, da vsa stvar ni čisto brez soli - in popra, seveda,« nam je po ogledu peep showa Račka v Zidanškovi ulici v Celju povedal naš sodelavec Anton Koritnik, ki je pred časom z modrimi nasveti pomagal bralcem v rubriki S. O. S. iz postelje. Koritnik se z amatersko seksologijo ne ukvarja več profesionalno, toda odprtje lokala v Zidanškovi, kjer si je po novem moč ogledati erotični ples brhkih deklet in se nato pomuditi v eni izmed kabin, kjer predvajajo pornografske filme, mu ni dalo mi- ŠTART V LIGI PRVAKOV S PORAZOM - TEKMO IZGUBILI V ZADNJIH DVANAJSTIH MINUTAH - SLABA IGRA IVANDIJE - ZMAGALE IZKUŠNJE ru, zato si je vso zadevo ogledal z lastnimi očmi. »In rokami«, je še dodal na koncu pogovora. Gospod Koritnik, se vam zdi takšna ustanova nravno ustrezna? Iz vrst celjskih krščanskih demokratov je slišati mnoge obtožbe na račun takšnih lokalov, »Mi, amaterski seksologi, gledamo na celotno zadevščino precej pragmatično. Pobči si ne morejo najti dekline, zato se zatečejo k samopomoči, metodi, ki ji v strokovnem jeziku rečemo: 'Naredi sam’. Takšne ustanove, kjer lahko v zasebnosti solo kabine in v družbi toaletnega papirja urediš zadevo, nemara ves mit pripeljejo do nevarnega roba industrijske komercializacije, vendar to ni tako moteče. Sumim namreč, globoko sumim, da je to bolje, kot pa da bi kakšen prenapolnjen mladec posilil osemletno deklico iz sosednjega dvorišča.« Ne govorim o tem, konkretnem primeru: pravijo, da marsikje ravnajo grdo z dekleti, ki opravljajo ta posel. »Verjamem. V glavnem so artistke iz bivših sovjetskih republik, vzhodnega bloka in podobno. Večina jih ne obvlada jezika, so neizkušene in podobno, zato se zlorabe dogajajo. Vendar pa je treba opozoriti, da so delo na črno, človekove pravice in pravna država eno, liberalizacija družbe pa drugo. Človek, ki je zlorabil drugega človeka, mora biti ustrezno sankcioniran, to je jasno. Če pa bodo policaji letali za vsako babnico, ki ti za denar pokaže fračo, bo seks postal tako zanimiv, kot za časa Velikega inkvizitorja Torguemade. Tega pa si ne želimo najbolj, kajneda?« Se eno vprašanje. Kako ste bili zadovoljni z ogledom »Račke«? »Takole bom rekel: zmanjkalo mi je žetonov za kakšen resnejši podvig. Za pogovor z damo s šampanjcem pa bi izbral tisti šampanjec s črnimi lasmi. Toaletnega papirja je dovolj, glasba je dovolj glasna. Baje so sosedi tudi. Pred vhodom sem videl, kako je neka mimoidoča ženska nadrla svojega moža, ko je zijal gor, proti lokalu, tako da zanimanje očitno obstaja. Lastniku pa priporočam, da stenske slikarije zaupa nekomu, ki zna risati.« Adriano Ferrari CD ISI V sredo, 19. januarja, je bila v dvorani Golovec v Celju tekma 1. kola Lige prvakov v Pokalu evropskih prvakov v rokometu med Celjem Pivovarno Laško in Teko San-tander iz Španije. Celjani so v prejšnji sezoni imeli smolo -in že v začetku naleteli na evropske prvake ter izpadli. Zato pa so se letos po odličnih igrah v kvalifikacijah uvrstili med osem najboljših rokometnih moštev v Evropi, v tako imenovano Ligo prvakov. Nastopajo v skupini B, kjer poleg njih sodelujejo še klubi TEKA Santander iz Španije, SG VVallau Massenheim iz Nemčije ter UHK West Wien iz Avstrije. Teka Santander ima za sabo deset sezon nastopanja v 1. španski ligi, v sezoni 1992/93 so bili državni prvaki, pokalni zmagovalci Španije so bili v sezonah 1988/ 89, 1990/91 in 1991/92, evropski pokalni zmagovalci v sezoni 1989/90, evropski vi-ceprvaki 1991/92 in zmagovalci IMF pokala 1992/93. Pred tekmo sta bila oba trenerja, Javier Garcia Cue-sta in Josip Šojat, optimistično razpoložena, nista pa skrivala spoštovanja pred nasprotniki. Celoten potek tekme vse do 49. minute je kazal, da bodo domačini le obdržali točki doma, v zadnjih enajstih minutah in pol pa so prevladale izkušnje gostov in zmaga je odšla v Španijo. Skoraj vso tekmo so domačini vodili, nekajkrat tudi s tremi goli razlike. V 49. minuti je gonilna sila TEKE Du-šebajev (ruski reprezentant) izenačil in nato dve minuti kasneje prvič povedel Teko v vodstvo, ki so ga Španci znali obdržati do konca tekme, Pungartnik, Šerbec in Šafarič so lahko le ublažili poraz. Torej TEKA Santander - Celje Pivovarna Laško 19:21. Na tiskovni konferenci po tekmi je španski trener na vprašanje, ali so v začetku tekme nekoliko podcenjevali celjsko ekipo, odgovoril, da so se je, nasprotno, bali, da pa se je v celoti zanesel na izkušenost svojih varovancev, predvsem Olssona, Du-šebajeva (7 golov) in Jakimo-viča. Trener Celjanov Josip Šojat je povedal, da sicer ni pričakoval poraza, da pa so na tekmi prišle do izraza moč, kvaliteta in izkušnje Teke. Skupaj s kapetanom Celjanov Rolandom Pušnikom sta še povedala, da se ekipi pozna obremenjenost z reprezentančnimi obveznostmi, pa tudi Šerbec in Ivandija še nista takšna, kot bi morala biti. Na koncu so bili v taboru Celjanov odločni: drugič bo boljše. V tekmi drugega kola bo v nedeljo, 30. januarja, RK Celje Pivovarna Laško nastopila v Frankfurtu proti SG VVallau Massenheim. Upajmo, da bo res boljše. Adriano Ferrari ito: LucaS Japonski mojster Keiji Tomiyama in slovenski mojster Anton Maruša DVA SEMINARJA LETNO - MOJSTER KEIJI TOMITAMA ZADOVOLJEN Z DELOM V SLOVENIJI - ANTON MARUŠA VSEJAPONSKI PRVAK V SHITO—RTU STILU V telovadnici Osnovne šole v Petrovčah je bil v soboto in nedeljo seminar v karateju, v stilu Tani-ha Shito--ryu. Organiziral ga je Shito--ryu Karate-do Kofukan klub iz Petrovč, ki ga vodi Anton Maruša, glavni inštruktor Shito-ryu stila za Slovenijo. Seminarji potekajo dvakrat letno in jih praviloma vodi shihan (učitelj) Keiji Tomiy-ama. Karate je strogo hierarhičen, g. Tomiyama pa je glavni inštruktor za Evropo, Bližnji Vzhod, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Seminar)) v Petrovčah in Portorožu Shito-ryu klubi so povezani v neuradno zvezo, katere predsednik je Igor Zelinka, V telovadnici Osnovne šole v Petrovčah je bilo živahno sicer Celjan, ki zdaj živi v Ljubljani. Stil Shito-ryu poudarja predvsem učenje tehnik in kat, je bolj obrnjen v notranjost posameznika kot v samo borbo. Inštruktorji poudarjajo, da učijo tekmovalce veščine in jih ne vzgajajo v pretepače. Zveza organizira seminarje že vrsto let, in sicer pozimi v Petrovčah in poleti v Portorožu. Mimogrede, portoroški seminar bo letos od 11. do 15. julija. Tema seminarja v Petrovčah je bila ponavljanje osnovnih tehnik ter učenje novih kat, med katerimi omenimo kati Basai-sho in Koso-kun-sho. Cilj je bil, da udeleženci od shihana izvejo razlago prej omenjenih tehnik in kat, ter se ponovno prepričajo v učinkovitost stila Shi-to-ryu, ki ga trenirajo. Seminar je bil zelo dobro obiskan, saj je shihana poslušalo skoraj 70 karatistov iz šestih klubov (Celje, Laško, Petrovče, Ljubljana, Maribor in Ljutomer), med njimi Karel Škrabi - glavni inštruktor stila Shito-ryu za Švico, Igor Prašnikar - glavni inštruktor stila Wechi-ryu za Slovenijo, Primož Debe-nak - predsednik sodniške komisije in edini mednarodni sodnik karateja v Sloveniji, Ciril Klanjšček - trener slovenske reprezentance in Borut Mauhler - trener najuspešnejšega karate kluba Emona - Salomonov oglasnik iz Ljubljane. Shihan Tomiyama — zadovoljen z delom karateistov v Sloveniji Shihan Keiji Tomiyama je mojster 6. dan Shito-ryu in 6. dan Goju-ryu stila. Živi v Veliki Britaniji, sicer pa je nenehoma na poti. Kot smo že omenili, je glavni inštruktor za Evropo, Bližnji vzhod, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. 12. januarja se je vrnil iz Avstralije, proti koncu januarja pa potuje v Botsvano, Zimbabve in Južnoafriško republiko. Kako dolgo že prihajate v Slovenijo? »S slovenskimi karateisti delam že sedem let. Zadnja štiri leta sem pri vas dvakrat letno. Tudi letos bom na obeh seminarjih, tako v Petrovčah kot v Portorožu.« Kako ste zadovoljni z delom vaših slovenskih varovancev? »Moram reči, da kar dobro napredujejo, posebno se pozna napredek pri nekaterih mladih karateistih. Mislim, da so na dobri poti.« Kaj pa vaši vtisi o Sloveniji? »(širok nasmeh) Dobro vino.« Anton Maruša, vsejaponski prvak Anton Maruša iz Petrovč, glavni inštruktor za Slovenijo, mojster 4. dan Shito-ryu stila, se je malce pred Novim letom vrnil iz Japonske. Kaj ste počeli na Japonskem? »Poleg izpopolnjevanja sem se udeležil tudi vseja-ponskega prvenstva v Shito--ryu stilu. Na tem prvenstvu so nastopili tekmovalci z vseh celin, razen Avstralije.« Rezultati? »V svoji kategoriji sem osvojil prvo mesto in naslov vsejaponskega prvaka za leto 1993.« Kaj sploh je Shito-ryu? »Stil izhaja od mojstra Ma-bunija, ki se je učil pri mojstrih Itotsuju in Higaoni ter po uku pri mojstrih Arogaki-ju in Matromuri svoj stil poimenoval Shito-ryu. Shito--ryu, ki ga vadimo mi, je Tani-ha Shito-ryu, torej Shi-to-ryu gospoda Tanija, ki je bil eden najpomembnejših učencev mojstra Mabunija. Stil sta prva prinesla v Evropo mojstra Nambo in Kimu-ra, nadaljeval je mojster Suzuki, zdaj pa je glavni inštruktor mojster Tomiyama. Poudarek je na katah in man na borbah.« Kje se interesenti lahko vključijo v delo? »Center je v Petrovčah, klubi pa so še v Celju - Parti zan Gaberje, Laškem v Osnovni šoli, v teh dveh klubih pravkar poteka tudi vpis, v Ljubljani, Hočah pri Mariboru in Ljutomeru. Vsi ti klubi pa so včlanjeni v vsestil-sko Karate zvezo Slovenije Mitja Ocvirk PETNAJST LET KD ANTON TANC IZ MARIJE 6RADCA - CELOVEČERNI NASTOP V POČASTITEV JUBILEJA - POLN »ULTURNI CENTER V LAŠKEM - PREDVSEM OHRANJANJE LJUDSKIH ŠEG IN ODIČAJEV - NA KONCERTU NASTOPILI TUDI BIVŠI PLESALCI N M IU >o »15 let smo peli in plesali, jubilej smo dočakali, da z Vami bi ga praznovali. S pesmijo in plesom Vas po domovini bomo popeljali, da v veselju z Vami naslednji jubilej bi dočakali.« Takole so v vabilu za slavnosten večer ob 15. obletnici zapisali folkloristi Kulturnega društva Anton Tanc iz Marije Gradca pri Laškem. Dvorana novega Kulturnega centra v Laškem je bila sredi januarja skoraj premajhna za vse obiskovalce slavnostnega večera. V slavnostnem programu, ki sta si ga med eminentnimi gosti ogledala tudi znana etnografa Mirko Ramovš in dr. Marija Makarovič, so folkloristi predstavili plese in pesmi iz Bele Krajine, Prekmurja, Štajerske, otroci, prihodnji podmladek skupine, so pokazali splet otroških iger, nekdanji člani - »stara garda« so z žarom in občutkom odplesali Kozjanske plese, program pa so zaključili s prikazom godovanja. Nastopili so še ansambel »Tavrharji« in moški kvartet iz Tevč, ki pa so, kot pravijo obojni, prav tako »Tanči«, kot se člani skupine imenujejo med sabo. Bolj kot po podajanju, reprodukciji plesov in pesmi, so se »Tanči« proslavili z oživljanjem starih ljudskih običajev, kar z osamosvojitvijo Slovenije vedno bolj postaja trend tudi v drugih folklornih skupinah. Tako so na primer z njihovo odrsko postavitvijo kozjanske ohceti »Ohcet bo, ohceti« v treh letih nastopili kar štirideset-krat po vsej Sloveniji, pa tudi drugod. S celjskimi folkloristi so za televizijo posneli »Kožuhanje«, tudi Šmiklav-ške terice smo pred kratkim videli na malih zaslonih. Oglarjenje, Jurjevanje, De-klišč'na, Ajnrikanje in še mnogo drugih običajev je po zaslugi KD Anton Tanc, njihove predsednice Irene Mulej in predvsem staroste Jureta Krašovca, iztrganih pozabi. Štiri zlate Maroltove značke za petnajst in več let dela na folklornem področju, številne srebrne in bronaste Maroltove značke, pričajo o zagnanosti članov društva in obetajo, da bo petnajst svečk, ki so jih za zaključek slavja prižgali na torti, gorelo za nadaljnjih petnajst let dela. — mo Takole so na »kožuhanju« »poper tolkli« Pred odhodom v cerkev so nevesti zapela vaška dekleta * - - i i * * * * 5 ♦ Lnton Maruša - prvi z desne - vsejaponski prvak NOVA^f DOBA IŠČE ORGANIZATORJE ULIČNE PRODAJE ZA VSA VEČJA SLOVENSKA l MESTA Če ste sposobni, komunikativni in želite !t dodatno zaslužiti, se oglasite v uredništvu J Nove dobe v Celju, Aškerčeva 15 ali pokličite « * 063/441-606. $*********.***.¥**¥****¥****¥****** * * » * * * » * * * » * * * * * * l KIPAR ROBERT GRAHAM Sl JE ZA ASISTENTE IZBRAL MLADE BREZPOSELNE LATINSKO-AMERIŠKE UMETNIKE NOVO ŽIVLJENJE V projekt pomoči Muzeja sodobne umetnosti se aktivno vključuje tudi eden najbolj znanih ameriških kiparjev Robert Graham, ki ga v filmskem svetu poznajo tudi kot moža uspešne igralke Anjelice Huston. Pred kratkim je namreč zaposlil kar sedem mladih uličnih umetnikov iz Los Angelesa, sedem ustvarjalcev latinsko—ameriškega rodu. Najprej se je kipar Robert Graham lotil serije plastik, s katerimi je želel v projektu pomoči pomagati Muzeju sodobne umetnosti v Los Angelesu. Ko pa se je soočil z velikim valom rasne nestrpnosti, z nemiri in neredi, s strahovitimi izpadi nasilja in grobosti, je sprejel veliko odločitev. Ponuditi je name- Kipar Robert Graham z ženo Anjelico Huston raval ljudem, ki jih zaradi barve kože potiskajo ob rob in kljub nadarjenosti ne morejo dobiti svoje življenjske priložnosti, možnost novega življenja v okolju, kjer bi brez stisk in vsakodnevnih težav lahko razvijali svojo ustvarjalno potenco. Po asistente je odšel v če-,trti, v katerih strah in teror zganjajo mladoletne bande, kjer se mladina utaplja v alkoholu in mamilih, kjer je streljanje na cesti nekaj vsakdanjega. Prijatelj, igralec Edvvard James Olmos, mu je svetoval, naj se pogovori z direktorjem centra za preprečevanje nasilja med mladoletniki. Robert Graham je izbral nove sodelavce. Eden med njimi je do tedaj do dveh zjutraj z barvnimi spreji poslikaval zidove na železniških postajah. Zdaj dela od 9. do 17. ure v velikem, bleščečem ateljeju v mestecu Venise, namesto grafitov pa nastaja kopija ene Grahamovih najbolj znanih plastik Source Figure. Vsak začetek je težak in takoj se mojster ni ujel s svojimi mladimi asistenti. Zavrnil je najmanj polovico njihovih predlogov in na začetku so bili prav nejevoljni, nato pa sta jih prevzela mojstrova potrpežljivost in zaupanje, da lahko napravijo tisto, kar od njih pričakuje. Ne le neko dobro kopijo, pač pa kip, ki ima lastno življenje. Doslej so izdelali 450 plastik, najmanj 500 jih je še naročenih. Fantje so se izkazali, minila sta negotovost in dvom v lastne sposobnosti, dali so si duška in zares izkoristili ponujeno roko, novo okolje in možnost, da dodobra pokažejo in izrazijo svoje različne talente. Zdaj ne gre več le za projekt in za Muzej sodobne umetnosti v Los Angelesu. Gre za ljudi in njihove usode. Graham se je ogromno naučil, soočil se je s problemi mladoletnikov v getih ameriškega velemesta, mladeniči pa so spoznali, da se lahko izvijejo, da lahko zapustijo surove četrti, ki bi jih prav lahko usodno zaznamovale do konca življenja. -eš DUNAJ - SALZBURG ZGLAJEN SPOR MED FILHARMONIKI IN VODSTVOM FESTIVALA? Vse kaže, da je po znanih zapletih med Dunajskimi filharmoniki in vodstvom salzburškega festivala, ki so pred kratkim zagrozili, da leta 1996, ko jim poteče pogodba, me bodo več sodelovali na tem festivalu, le prišlo do sporazuma med sprtima stranema. Nedavno so se srečali deželni glavar pokrajine Salzburg Hans Karschthaler, člani umetniškega odbora festivala in predstavniki filharmonikov. Na sestanku so zgladili nesoglasje, ki je pretresalo javnost vse od lanskega novembra. Na novinarski konferenci so predstavniki vseh strani povedali, da so dosegli konsenz in da so bila po njihovem mnenju pogajanja dovolj konstruktivna. Znano je, da je umetniški vodja salzburškega festivala dunajskim filharmonikom očital, da za sodelovanje na festivalu zahtevajo previsoke honorarje, prav tako pa je tudi menil, da se izogibajo igranju novih djfl. Glasbeniki so bili zaradi očitkov užaljeni in so zagrozili, da leta 1996, ko se pogodba izteče, na prireditvi ne bodo več sodelovali. Omenjali so možnost ustanovitve kontra festivala na Dunaju, kar je pozdravil tudi dunajski župan. Gerard Mortier se začudo močno obiskane novinarske konference ni udeležil. Na številna vprašanja novinarjev ves čas, ko so se ugibanja o razhajanjih filharmonikov in vodstva festivala redno pojavljala v javnosti, ni hotel odgovarjati, ni dajal nobenih izjav in se je sploh potegnil vase. Prav lahko se zgodi, da bo celo odstopil s svojega položaja. KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. KO JE NOVA OBLAST 5 $ N j Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra" in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mimo kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Budi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. ;Knjigelahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Sarajevom Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel. kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihovel« Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (... j Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jemov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. NAROČILNICA 5 I A I i Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Ptlhoaoclalnl portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znaki, a se v resnici ne zavedajo niti meja4 svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih ajderjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. Vladimir Kavčič mm DRUŽBE POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. m Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno X naročam(o) ---------------- izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST naročam(o) ---------------- izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA naročam(o) ---------------- izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA naročam(o) ---------------- izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA narofiam(o) --------------- izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov:_________________________________________________________________ Ulica, poštna št., kraj:_____________________________________________________________________ Ime in priimek podpisnika:___________________________________________________________________ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:_________________________________ __________ ____________________________________________ Žig Podpis naročnika PREDSEDNIK MEDNARODNEGA KLUBA PEN RONALD HARWOOD NA OBISKU V LJUBLJANI VES SVET JE ODER Po obisku v Beogradu in Zagrebu se je pred kratkim tudi v Ljubljani mudil predsednik Mednarodnega kluba Pen Ronald Hamood, priznani angleški pisatelj In dramatik, srečal se je s svojimi slovenskimi kolegi in pri nas živečimi pisci Iz Bosne. Na novinarski konferenci, ki jo je organiziral slovenski PEN center, je govoril o svojem literarnem delu, ni pa se mogel ogniti tudi tragičnih dogodkov na ozemlju razpadle Jugoslavije. Ronalda Harvvooda pozna slovensko občinstvo predvsem po televizijski dokumentarni seriji Ves svet je oder, ta čas pa v SSG Trst uprizarjajo njegovo dramo Garderober, ki so jo Ljubljančani videli na odru SNG Drame pred desetimi leti. Eno od zastavljenih vprašanj se je nanašalo na vsebino njegovih pogovorov v Beogradu in Zagrebu, a o njej predsednik mednarodne organizacije ni želel govoriti, Beograd je obiskal brez predsodkov v prepričanju, da so klubi PEN v Srbiji, na Hrvaškemin v Sloveniji prav tako pomembni, kot kjerkoli drugje in dokler spoštujejo dogovorjena pravila, so povsem enakopravni člani. V Beogradu je prebil tri dni, se pogovarjal s pisatelji v britanskem kulturnem cen- PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ POMOČ VISOKOGORSKI KMETIJI____________________ V Prešernovo gledališče v Kranju so začeli organizirano hoditi tudi kmetje in kmetice v aktivih kmečkih žena. Ogledali so si nekaj ponovitev uspešnic Zbeži od žene in Revizor ’93. Ko so v teatru izvedeli, da je novembra lani požar uničil visokogorsko kmetijo kmeta Milana Ceferina v Železnikih, so se na pobudo igralca Pavla Rakovca odločili, da bodo tudi v teatru prispevali vsaj skromen delež k obnovi kmetije. Kmet se je pred nekaj leti usmeril v gojitev plemenske živine, se odločil za velike naložbe, ki bi dobiček prinašala šele čez nekaj časa, požar mu je uničil živino in krmo. S solidarno pomočjo se je lotil obnavljanja domačije. Prešernovo gledališče mu je namenilo prihodek od ponovitve predstave Revizor ’93, ki so jo sredi januarja zaigrali za aktiv kmečkih žena, med gledalci pa je bil tudi nesrečni kmet Milan Ceferin. tru in predaval o angleškem gledališču od Shakeapeara do danes. Ogledal si je premiero svojega dela Garderober v Jugoslovanskem dramskem gledališču v režiji Dejana Mijača z Ljubo Tadičem in Petrom Kraljem v glavnih vlogah, bil nad njo navdušen, a zgrožen spričo razmer v sbrski prestolnici. Ena njegovih velikih želja je, da bi Mednarodni PEN lahko vplivalna konec krvavih dogajanj predvsem tako, da bi stkal vezi med intelektualci v vseh vodilnih prestolnicah, jim omogočil, da se pogovarjajo in izmenjajo svoja stališča. Sam bi želel biti nekakšen sel in posrednik med sprtimi na Balkanu. Delo slovenskega PEN centra, ki ga vodi pisatelj Boris A. Novak, je predsednik Ronald Harvvood pohvalil in dejal celo, da je pravsloven-ski PEN center dragulj v kroni Mednarodnega PEN-a, najpomembnejša naloga vseh v tem trenutku pa je celjenje rad na območju nekdanje Jugoslavije. Pa tudi drugod. V pisateljski organizaciji si prizadevajo, da bi, denimo, v Južni Afriki oživili svoje gibanje in v vrste pritegnili tudi črnske pisatelje. Mednarodni PEN, je poudaril predsednik Harvvood, poskuša vedno in povsod stati ob strani pisateljem, kolegom v stiski. Svet so preplavili nacionalizmi vseh vrst, a nacionalizem sam po sebi po mnenju Harvvooda ni grda beseda, takšna postane šele v povezavi zdrugimi izrazi, z agresijo, nasiljem, šovinizmom in drugimi bolnimi skrajnostmi. »Verjamem, da obstaja točka, na kateri te povezave razpadejo in se začne demokratični nacionalizem. Ko se bo to zgodilo, bo mnogo težav izginilo samo od sebe,« je dajal. A za zdaj je tako, da je pisatelje v zagatah treba zaščititi. Tako so pred kratkim protestirali pri predsedniku Hrvaške Franji Tudjmanu, ker so vojaške oblasti vpoklicale urednika hrvaškega časnika Ferral Tribune, protest so naslovili tudi predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiču, ko so izvedeli za aretacijo srbskega pisatelja Vladimirja Srebrova, ki so ga iz političnega razloga obsodili na pet let strogega zapora. Žal so razmere po svetu takšne, da mednarodni pisateljski organizaciji v njeni zaščitniški funkciji še ne bo tako kmalu zmanjkalo dela. -eš BAB Y BUM d.o.o. KREKOV TRG 4 (HOTEL EVROPA) PLEČNIK NA ŠVEDSKEM Plečnik je odšel na svojo evropsko turnejo. Najprej na švedsko, v skandinavske dežele, zatem v Salzburg, potem najverjetneje v London in še kakšno drugo evropsko prestolnico. Veliki slovenski arhitekt, s katerega stavbami se ponašajo številna slovenska mesta, bo ime male deželice vnovič ponesel v mondeni svet. Minulo soboto so v Šved- v Stockholmu slovesno od-skem arhitekturnem muzeju pril razstavo stalne zbirke na fužinskem gradu z naslovom Arhitekt Jože Plečnik 1872 - 1957. Na odprtju sta med drugimi govorila veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl in ravnatelj Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane dr. Peter Krečič. V času razstave bodo v Stockholmu tudi tri predavanja slovenskega arhitekta Milana Kovača, ki bo tamkajšnjemu občinstvu predstavil vrednosti Plečnikovih arhitekturnih dosežkov. Milan Kovač, ki že vrsto let dteluje na Švedskem, je skupaj z arhitektko Mojco Pre-mru zasnoval katalog z besedilom v slovenščini in švedščini. Oba arhitekta sta organizirala tudi prevoz Plečnikove razstave, ki se bo, kot rečeno, potlej selila še v druga evropska mesta. Razstava, ki vsebuje fotografske predstavitve Plečnikovih spomenikov in je dopolnjena z nekaj maketami, je jedro tiste, ki sta jo leta 1986 pripravila v Parizu ljubljanski Arhitekturni muzej in kulturni center Georges Pbmpidou, potlej pa so jo v Sloveniji preuredili v stalno postavitev v fužinskem gradu. Tam so jo slovesno odprli v času Kongresa Mednarodne zveze oblikovalcev IC-SID maja 1992. NOVA POSLASTICA DAMIRJA ZLATARJA FREVA POMLADNO OBREDJE_________________________ V teh dneh ljubljanski sladokusci uživajo v novem projektu Damirja Zlatarja Freya Pomladno obredje, ki je nastal v koprodukciji Koreodrame Ljubljana in ljubljanskega Cankarjevega doma, kritiki so navdušeni, ljudje prevzeti. Igrajo Šfeka Drolc, Jette Ostan Vejrup, Janez Eržen, Pavle Ravnohrib, Vera Per, Milena Grm, Srečo Špik, Mojca Partljič, Željko Hrs, Draga Potočnjak, Damjana Černe, Ivan Rupnik, Olga Grad, Niko Goršič in Arko. Glasbeno delo Igorja Stravinskega Le Sacre du printemps je od svojega nastanka leta 1913 mnogim ustvarjalcem služilo kot partirura, kot koreografska predloga, torej kot muziciranje, režiser in koreograf Damir Zlatar Frey pa jo je uporabil drugače, glasbeno moč je vpel v uprizoritev, Pomladno obredje je želel odigrati in ne odplesati. Poklon zemlji in žrtvovanje dekleta so ustvarjalci nadgradili, žrtvovanje je postalo darovanje, iz katerega se rojeva nov človek, ki ohranja kontinuiteto svojih davnih prednikov. META HOČEVAR NA DUNAJSKIH TEDNIH Letos pomladi se bo na tradicionalnih Dunajskih slavnostnih tednih, ki bodo potekali od 6. maja do I2. junija in na katerih se bo zvrstilo kar 94 prireditev, vnovič predstavila tudi naša znana režiserka in scenografka Meta Hočevar. V goste so jo povabili zaradi lanskega uspeha z Jovanovičevo Antigono. Tokrat so jo uvrstili v programski blok Čas / rezi, kjer bodo obravnavali temo patriarhata. Meta Hočevarjeva pripravlja za Dunajske slavnostne tedne priredbo Ibsnove Divje račke z naslovom Družinski album. Tako kot lani je tudi letos k sodelovanju povabila slovenske umetnike. Predstava bo nastala v koprodukciji Dunajskih slavnostnih tednov in Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. BEATLESI SO PREŽIVELI V duhu skrivnostnosti so se v enem izmed londonskih tonskih studiev ponovno srečali trije preživeli Beatlesi - George Harrison, Paul McCartney in Ringo Star. A kot kaže, brez namena, da bi revitalizirali nekdanjo skupino. Bolj ali manj uspešni solisti, danes petdesetletniki in urejeni družinski ljudje, bodo skupaj posneli material za dokumentarni film o nekdanji glasbeni skupini, načrtovan v produkciji BBC pod naslovom »The Long VVinding Road« (Dolga vetrovna pot). MORAŠ IMETI PRESNETO SREČO, DA TE ZDRAVNIKI DVAKRAT ZAPACAJO - ŠE VEČ, DA ZARADI NJIH NAJPREJ IZGUBIŠ MATERINSTVO, V DRUGO PA TE POSADIJO V INVALIDSKI VOZIČEK - PRAV TO SE JE ZGODILO NEKDANJI NATAKARICI IVANKI BELINGER - NITI POMISLILA NISEM NA KAKŠNO TOŽARJENJE, KO PA SO ME ŽALILI Z NAMIŠLJENIM BOLNIKOM, OPOREKALI INVALIDNOST, KAJ ŠELE, DA BI SE Ml OPRAVIČILI, ZAHTEVAM, DA SVOJO NAPAKO PLAČAJO IN ZA NJO KAZENSKO ODGOVARJAJO - ŠTIRI LETA BOJA NESREČNE PACIENTKE Z VODSTVOM BOLNIŠNICE V MURSKI SOBOTI IN NJIHOVIM ODVETNIKOM kjer mi je po nesreči prerezal maternico, mehur in debelo črevo. Ko sem se zbudila iz narkoze, sem z zdravnikovega obraza razbrala, da nekaj ni v redu. Globoko prizadet, mi je povedal, kaj se mu je zgodilo. Sprejela sem njegovo opravičilo. Kadarkoli sem se zbudila, je sedel ob moji postelji... Posledice so ostale. To je vzrok, da sem vsa leta do zadnjih moči trpela bolečine v spodnjem delu trebuha misleč, da gre za posledice tiste nesrečne operacije. Ker so bile bolečine vse hujše, sem se 20. februarja 1990 leta odločila za pregled pri ginekologu. Ta je posumil, da gre za kilo in me napotil na kirurgijo. Na kirurgiji pa so ugotovili, da gre za »navadni lipon«, za maščobno tkivo, ki ga je treba izrezati, da sploh »Dvanajstega aprila so na Kliničnem centru v Ljubljani na Kliniki za nevrofiziologijo ugotovili, da mi je dr. Kous »razcefral živec«, zaradi česar mi je noga neposlušna. Tudi po ponovni operaciji 19. novembra 1990 na Kliniki za nevrokirugijo v Ljubljani je bilo to potrjeno... Če bi dr. Koltajeva kot človek prisluhnila mojim tožbam, da nekaj ni « redu z nogo, bi bilo vse drugače in jaz danes ne bi bila na berglah... Najbolj pa me je presenetilo, da prizadeta zdravnika nista pokazala in izrazila nikakršnega obžalovanja, kaj šele, da bi se opravičila. Moj izostanek z dela v Moravskih Toplicah se je zavlekel v jesen in prevesil na pomlad, izboljšanja pa ni bilo. Potem so mi svetovali, da naj stopim pred invalidsko komisijo. Invalidska komisija je Skoraj tri leta je zdaj 42-letna Ivanka Belinger s Cankarjeve 48 v Murski Soboti tiho bila svoj boj s tamkajšnjimi zdravniki in vodstvom bolnišnice, potem se je odločila, da bo svojo nesrečo razgalila pred svetom. »Napovedujem vojno zoper te bele bogove, ki so mi uničili življenje. Vem, da je tožiti sodnika in zdravnika enako kot z glavo butati ob zid, toda takšnih žalitev, kot jim doživljam, več ne prenesem. Poleg zdravnikov sem se pritožila tudi na odvetniško zbornico, ker menim, da odvetnik Oskar Norčič, ki zastopa soboško bolnišnico, krši človeški in odvetniški kodeks...« Sedimo v prvem nadstropju solidarnostnega stanovanja, ki bi naj bil in ostal dom Belingerjev! družini. Oče Belinger je zaposlen v gorenjskem podjetju in trenutno dela v Italiji, sin Daniel pa se pripravlja za šolo. Obiskuje gimnazijo. Skalpel odreže materinstvo »Verjetno sem eden redkih ljudi, ki bi jim zdravniki tako tragično posegli v življenje, kot so meni. Najprej v Kopru, ne gre za zahteven ali kompliciran poseg... Operiral me je dr. Štefan Kous. Po prebujenju iz narkoze sem prestrašena ugotovila, da me leva noga 'ne uboga'. Enostavno je nisem mogla dvigniti, ko pa sem se na njo uprla, sem zgrmela po tleh. O tem sem se potožila sobni zdravnici, dr. Ireni Kol-taj. Zdravnica mi je odvrnila, da gre za običajne postope-ratvne zadeve in da imš tudi ona podobne težave, vendar z desno nogo... Po šestih dneh, 26. februarja 1990, je kljub mojim tožbam, da nekaj ni v redu, dr. Koltajeva ne da bi me pregledala, odredila odpust in predpisala, da bom čez deset dni sposobna že za delo...« Skalpel odreže hojo ugotovila, da sem invalid prve kategorije, sposobna opravljati samo lažja dela ob sedenju. Kako naj kot natakarica sede opravljam delo...« Vojna napoved zoper bogove v belem Zaradi nerazumljivo Čudnega odnosa vodstva soboške bolnišnice in omenjenih dveh zdravnikov se je nekdanja natakarica Ivanka Belinger odločila, da bo svoje pravice iztožila na sodišču, oba zdravnika pa ovadila tožilstvu. Zaradi poteka sodnih razprav se je pozneje odločila še za prijavo odvetnika Oskarja Norčiča, zagovornika prizadetih, ker je po njenem mnenju kršil odvetniški kodeks, saj je skušal sodni senat prepričati, da prizade-. „ „ ta sploh ni invalid, da ji je Ivanki Belinger pa se je po invalidska komisija neupravi-odpustu iz bolnišnice življe- čeno priznala invalidnost pr-nje povsem spremenilo. Želj- Ve kategorije... no pričakovane ozdravitve ni in ni bilo, še več, k posledi- »Ta človek je sodnikom cam nesrečnega zdravniške- tvezil, da sploh ne more iti za ga posega v Kopru se je zdaj invalida, ker mi ne manjka vse pogosteje oglašala boja- noben del telesa, postavil zen, da je še v drugo žrtev pod vprašaj strokovnost in-zdravnikov, saj je noga ni in validske komisije in me pred ni ubogala, brez bergel pa se sodniki žalil. Ugotovil je nasploh ni mogla premikati. mreč, da sem od vseh teh zadev psihično prizadeta in če se razburim, enostavno omedlim...Sesedem se, razprava se ne more nadaljevati...Tako se to vleče v nedogled, medtem je prejšnja predsednica senata, gospa Hedvika Vratarič, odšla za sodnico v Maribor, na nedavni obravnavi pa mi je spet postalo slabo, razpravo so znova preložili za nedoločen čas... Z možem sva v začetku predlagala poravnavo. Z njo se je strinjal direktor zdravstvenega centra dr. Nemec, o njej pa ni hotel niti slišati dr. Trček, direktor bolnišnice, čeprav je bilo dogovorjeno, da ne bom kazensko preganjala obeh zdravnikov. Dr. Trček se je verjetno bal, da bi s sprejetjem poravnave priznal krivdo svojih dveh zdravnikov. Odločili so se drugače, ko se je vmešal odvetnik, pa se je vse strahovito zapletlo in začelo z zavlačevanjem... Po vsej verjetnosti je sporna zahtevana odškodnina. Jaz pa pravim, da bi dala ne pet, temveč deset milijonov odvetniku, samo da bi bila zdrava. Ker menim, da ne gre samo za vprašanje dela zdravnikov soboške bolnišnice, ki so plačani tudi iz žepov davkoplačevalcev, sem o svojih težavah obvestila ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za zdravstvo in državni zbor...« Koliko je pri nas vreden človek Ivanka Belinger ima v vsej svoji strahoviti nesreči srečo le v tem, da ima izredno razumevajoča moža in sina. Težave, s katerimi se zaradi napak zdravnikov dnevno srečuje, so takšne narave, da jih časopisni papir ne prenese. In prav v tem je njena bolečina in ogorčenje nad odvetnikom in zdravnico, ki so jo in jo skušajo odpraviti, da gre za 'namišljenega bolnika', za osebo, ki boleha za preganjavico... Izgubila je materinstvo, uničili so ji naravne mehanizme, ki uravnavajo normalno iztrebljanje, pretrgali živec, ki uravnava gibanje noge, s svojim odnosom so ji porušili še tisto malo duševnega miru, ki ji ga je vzdrževal mož. Koliko je potemtakem vredno človeško življenje v očeh odvetnika, zdravnika in direktorja? Kaj ji torej pri dvainštiridesetih ostaja? »Malo sonca in zelenila trave,« pravi ta hrabra ženska. »Podedovala sva staro hišo, z odškodnino jo bova popravila, iztrgala pragove in stopnice, da me ne bo treba čez prag nositi. Zdaj živimo v solidarnostnem stanovanju, v prvem nadstropju. Brez tuje pomoči več ne morem iz bloka. Rada bi v našo hišico, rada bi posedala na soncu, v travi, daleč od teh ljudi...Marsikdo me sprašuje, kako si upam, mnogo je tistih, ki me spodbujajo, ker so zdravniki samo ljudje z veliko odgovornostjo, toda pred sabo in družbo odgovorni za napake. In jaz sem živi dokaz njihovih grozovitih napak.« Nadaljevanje procesa Belinger kontra doktorji in njihov odvetnik sodnica Darinka Pušenjak še ni razpisala. Jani Sova LJUBEZEN Ml JE VRAČAL S PSOVKAMI IN UDARCI - NOVO POHIŠTVO PREIZKUŠAL Z LJUBICO, MENE Z OTROKOM PA NAGNAL V KLET - KAR JE ZASLUŽIL, JE ZAPRAVIL, ZDAJ NAJU S HČERJO HOČE SPRAVITI ŠE OB NEDOGRAJENO HIŠO - HČI SE JE UČILA PRI SVEČI,-ON PA SE S CIPAMI PREVAŽAL Z AVTOMOBILI BE33E L d. 0. 0. CEUE Ulica XIV. divizija 6 63000 Celja telefon:063/ 26 -236, 29 - 376 telefax 063/ 29 - 376 »To, kar vidite pred sabo, je ostalo od tridesetih let ubijanja, pretepanja, žalitev in psovk. Zdaj sem dobila še nagrado za ta pekel, na dražbi.bi naj prodali mojo nedograjeno hišo, ki sem jo sama gradila skoraj dvajset let. Hčerka je končala šolanje, zato sem se odločila, da ne bom več tiho...« Gledamo v koščeno, skromno urejeno žensko, ki stoje med vrati pripoveduje svojo žalost, kot bi žebrala molitev. Govori tiho, da ne veš, ali jo sploh zanima, če jo kdo posluša. Tajnica ji ponudi stol, da se usede, ona pa kar naprej razgrinja svojo žalost. Kot tiho priprošnjo. Od sodišča do Poncija In Pilata Ne da se motiti v bojazni, da ne bi vedela več, kje začeti. Potem se spomnim: pred leti je bila tu. Povedala vso grozo in brez besed odšla. Nekomu se je morala zaupati. Zavila je pač k nam. Ni res. Zdaj se spomnim. Prišla je povedati, da se bo vrnila, ko bo hčerka končala šolanje. Da ji, hčeri, ne bi škodovala. Njej je že dolgo vseeno. Njeno tragedijo pozna širša in daljna soseska, poznajo na sodišču, občini, centru za socialno delo in zdaj, kot slišimo, tudi na predsedstvu države. Torej se je zdaj vrnila. Iz plastične vrečke je privlekla šop skrbno spravljenega papirja: fotokopije odločb, potrdil, razsodb, pritožb, pisem, računov, potrdil, dokazil in več strani popisane žalosti hčere. Hčerino pismo sodišču. O njenem očetu. Mi nismo sodniki. Prav zato hoče, da ji prisluhnemo. Kaj bo imela od tega? Vero. Vero, da se lahko še komu zaupa. Pred tridesetimi leti se je črnooka in črnolasa zaobljubila njemu, E.P-ju iz Šmartnega. Ker od staršev ni hotela izmoledovati denarja, ki so ga ti prihranili, je postala vse, samo človek ne. Čez leto sta se razvezala, da bi se, če me spomin ne vara, čez leto in dan znova zavezala ter vrnila na Lopato. Do takrat je stanovala na Opekarniški, delala v Topru. Povila mu je hčer, mati je odstopila prihranke, da bi kupili poleg gradbeno parcelo in začeli na svoje. »Po potresu, nikomur ne želim nič hudega, je bilo po Celju precej razrušeno, rotovž so obnavljali in jaz sem z malim vozičkom pridno odvažala opeko, deske, vse, kar je bilo uporabnega in potem zidala. Ker nisem imela za otroka varstva, sem delo v Topru zapustila. Tudi on je venomer trdil, da mora biti žena v hiši, gospodinja, ki mu bo vedno pri roki. Pri stanovanjski zadrugi sva najela kredit, vpisana sva bila oba, odplačevala pa sem ga pozneje jaz, ko sem bila spet v službi...Aha, še prej moram povedati...Odkar me je tam na cesti tako pretepel, da sem se zbudila šele v bolnišnici, me pamet malo zapušča, spomin mi preskakuje...« Groza vsem in nikomur na očeh Kdaj jo je prvič udaril? In zakaj? O tem ne kaže izgubljati besed. Ta mož, eden najpopularnejših in uglajenih celjskih kurirjev (če ni bolan) in popoldne eden najbolj pridnih in sposobnih zidarjev, je vse kaj drugega kot mož in oče. Rekli boste, če je verjeti tej okosteneli ženski. Ne, vse je. popisano, sojeno, razsojeno, dokumentirano, o vsem vas seznanijo sosedi, zadevo poznajo, kot že rečeno, na ustreznih in vseh mogočih institucijah. In kako potem? Čez štirinajst let se je on razvezal od nje. Vzrok: psihično ga je uničevala, ker ni hotela v - službo. Deset let pred tem: psihično ga je uničevala, ker ni hotela biti samo žena in gospodinja, ker je silila v službo... Osem let prej, ko so v hišo pripeljali novo pohištvo, je iz Rimskih Toplic pripeljal žensko, da bi z njo preizkusil posteljo. Njo in hčer je nagnal v klet, na beton, da sta prečuli noč in poslušali naslade. Nemogoče. Je mogoče. Sosedi so poklicali milico, možak je sodno poroto prepričal, da je žensko pripeljal za pomoč v - gospodinjstvu, ženo pa nagradil s pretepom. Na ločitveni razpravi je ta mož, ki je bil znan, da ima vedno polne žepe denarja, za preživnino nebogljeni hčeri »založil premičnine in nepremičnine «in ker je bila ona v službi, je dovolj zaslužila za obe.« Odselil pa se ni. Prihajal in odhajal je ponoči, pretepal. Ali si lahko predstavljate očeta, ki lastni hčeri, otroku, natrga ušesa? Pred osemnajstimi leti se je moral po sodni odredbi končno odseliti. Vpričo sodnega uslužbenca je na kamion naložil vse, kar je bilo vrednega in odpeljal. In nič ni bilo njegovega. Najprej je vozil k teti, gostilničarki v Rožno dolino, hišo so sodno zaprli in zapečatili, ona z otrokom pa je morala k materi. Ko jo je pretepel, da je prišlo do okvare možganov, so ga končno obsodili na zaporno kazen, vendar pogojno. Pretepal je naprej, vendar ona ni več upala klicati milice in ne sosedov, ker je grozil, da bo ubil njo in otroka. In ko so sosedje le priklicali milico, jih je prepričeval, da gre za lažno prijavo... Naj mi ližeta čevlje In tako je bilo njeno in življenje njene hčere 'Odmerjeno med strah in udarce. Kdajkoli, kjerkoli in kadarkoli. On se je peljal z avtomobilom, ona je mimo avtobusa drobila peš, da bi prihranila za vozno karto. Hči je rasla, prerasla osnovno in srednjo šolo. Sleherne počitnice je garala, da si je zaslužila denar za šolo, za teden pohajkovanja. In tudi to je bilo narobe. Celo na sodišču sta bili ozmerjani, s kakšno pravico je otrok nadaljeval šolanje, na da bi skrbni oče to dovolil in s kakšno pravico otrok očita svojemu očetu, da ni dober oče...Če pa je po besedah in dokazovanju »najeminentnejših celjskih odvetnikov«, kot je poudarjal on, on v resnici, pred bogom in državo res dober oče. Kateri oče pa ne primaže kakšne okoli ušes svojemu otroku ali v navalu besa in razočaranju nad svetom, svoji dragi? Da je udaril premočno? Kako premočno? Ne, ona je tako suha in drobnih kosti, nenehno bolehna, on pa pravi dedec in kaj naj pravi dedec počne s takšno ženščino... Ne samo premlatil, tako daleč ju bom spravil, da mi bosta polizali čevlje, je trdil. Na sodišču je dosegel, da bi naj hišo, v resnici je samo nadgrajena klet, brez vode in elektrike, ker je nekdo prijavil, da imajo napeljavo iz materine hiše in so električarji žice prerezali, je torej izposloval solastništvo in dražbo. Dražili so prvič. Ni bilo kupcev, ki bi si želeli na glavo nakopati tuje razprtije. Dražili so drugič. Spet isto. »In tako zdaj vse stoji. Ko sem ga tožila za preživnino, je odvetnik sodišče prepričal, da je siromak službo pustil zaradi - bolezni. Ko je bil tako hudo bolan, si ga lahko našel na gradbiščih pomembnih Celjanov, kjer je delal, da mu je znoj curkoma lil po hrbtu. Hvalili so ga, da gara kot konj, da takega mojstra še niso srečali... V Rožni dolini mu je umrla teta in zapustila hišo. S hčerko sva si oddahnili. Tako, zdaj bo mir. Končno bo mir. Hči je končala pripravništvo in dobila zaposlitev, lahko bi zaživeli človeka vredno življenje...« Konec zgodbe. Ne. Oto Pust TACENSKI KAJAKAŠ JE V SAVI PRI MEDNEM NALETEL NA ^GROZOVITO NAJDBO - KDO JE NESREČNIK BREZ GLAVE, ROK IN NOG - TRUPLO NAJ BI BILO VRŽENO V VODO V TOREK - POLICIJA SUMI, DA JE POSREDI ZLOČIN - REKA SAVA SKRIVA 00 DRUGE SVETOVNE VOJNE SEM SKORAJ DUCAT SKRIVNOSTI TRUPEL, KI JIH JE NOSILA S SEBOJ IN ZA KATERA NIKOLI V VSEH DESETLETJIH NISO MOGLI UGOTOVITI NITI KDO SO MARIBORSKO POLICIJO IN ZAVAROVALNICE SPRAVLJA V OBUP ROPAR, KI VSAKE TOLIKO UDARI TAM, KJER GA NAJMANJ PRIČAKUJEJO - TOKRAT SE JE LOTIL MENJALNICE NA TABORU, VENDAR JE IMEL SMOLO, KER SE GA USLUŽBENKA NI USTRAŠILA ROP NA ROP Po lanskih ropih Krekove banke, menjalnice Brain B3 Atke in filiale Creditanstalt - nove banke na Ptuju, je letos spet najprej udaril v Mariboru. Sredi dopoldneva, na križišču Delavske in Pregljeve se je lotil menjalnice Lakoše, katere lastnica je Tanja Lakoše. Scenarij je znan, zakrinka- mecJ jzr0panjh poslovalnic ni nega obraza s pištolo in vrečko v roki k uslužbenki pristopi okrog 175 centimetrov visoki možak in se zadere: »Daj denar, če ne, te bom ubil!« V usodnem trenutku se je nič hudega sluteča uslužbenka po telefonu pogovarjala s prijateljico, ki je neznanca slišala. Toda uslužbenka roparja ni ubogala, temveč se je zagnala v njega in ga odrinila proti vratom, vendar jo je možakar z udarcem spravil na tla, ji k glavi prislonil cev pištole in ji ponovil grožnjo, če bo gledala, kaj počne. Pograbil je ključe od trezorja in iz njega pobral devize. Več kot milijon. Ker pa uslužbenka spet ni odnehala in začela vpiti, je opustil namero, da bi pogledal še v drugi trezor, kjer je bilo mnogo več tolarjev, odločil se je raje zapustiti vroči teren. Na ulici je skočil v Renaultovo petico in odbrzel proti središču mesta. Policija je že čez nekaj časa avtomobil odkrila blizu športne dvorane na Taboru, malo pozneje pa še to, da je bil avtomobil ukraden iz neke kleparske delavnice. Zanimivo je, da lastniki menjalnic ne poskrbijo dovolj za varnost svojega premoženja, še bolj pa za varnost uslužbencev. Niti ena iz- imela nikakršnih tehničnih varnostnih pripomočkov. Izjema je bila Krekova banka, vendar tudi tam sistem ka- mer in alarmnih naprav še ni bil aktiviran. Glede na to, da policiji doslej ni uspelo najti niti enega storilca, je razumljivo, koliko dela jih še čaka, ker je očitno, da gre za tovrstnega strokovnjaka, ki do podrobnosti pozna napake hitro rastočega podjetništva. - čr Slika: LucaS Neverjetni izziv policiji je ponudil ropar Atke v preddverju kina Udarnik sredi mesta. Prišel, vzel in odšel v belo dopoldpn, na sredo najbolj prometne ulice Maribora Pred dobrim tednom so delavci pri Radečah ob nabrežju Save odkrili človeško okostje. Kriminalisti in preiskovalni sodnik so ugotovili, da gre za okostje neznanega človeka, ki je bilo tu zakopano že dolgo časa. V sredo pa je kajakaš iz Tacna med treningom na Savi pri Mednem zagledal grozovit prizor, v katerega najprej ni mogel verjeti. V vodi je poplesaval del človeškega telesa. Točneje, samo trup, kajti manjkale so glava, roke in noge. Ko se je nesrečni športnik otresel prve groze, je pohitel z obvestilom policiji. Kriminalisti in preiskovalni sodnik so po nadaljnjem razteleše-nju ugotovili, da bi naj bilo truplo v vodi vsaj en dan, da gre za moškega, starega med 25 in 35 leti. Sodnomedicinski izvedenec je ob tem ugotovil še, da je nesrečnež pred smrtjo bolehal za hudo gripo ali imel pljučnico. Grozljiva najdba bo morebiti le pripomogla k razpoznavanju nesrečnika, saj ima truplo nevsakdanjo posebnost. Poleg močno zaraščenih prsi ima »dvojno vrsto« bradavic. Tako imajo za začetek vsaj nekaj, po čem bi lahko svojci, sorodniki ali znanci varnostnim organom pomagali razrešiti skrivnost. Reka Sava s svojim porečjem že desetletja ponuja grob neznanim nesrečnikom. Če odštejemo pokole, ki so bili izvršeni med burnimi dogodki in še večkrat po drugi svetovni vojni, je vse do dandanašnji nepojasnjeno okrog ducat primerov podobnih najdb, ko so. po Savi plavala trupla. Gre za gola trupla, katerih identiteto organi pregona niso mogla odkriti niti v desetletjih, čeprav so skrbno zbirali podatke in jim nikakor ne bi smeli očitati, da se niso trudili. Značilnost reke Save in dveh največjih pritokov je v tem, da ob njih tečejo železniške proge in ceste. Zato so organi pregona sprejeli možno razlago, da so bili zločini storjeni drugje in trupla vržena v Savo ali njene pritoke. Grozovita najdba mladega športnika nedvomno sodi v kriminalno dejanje najhujše vrste, saj se storilec ni zadovoljil samo s smrtjo, temveč se je znašal še nad truplom. Težko si je predstavljati človeka, ki je sposoben oddrobiti glavo, roke in noge sočloveku. Sodeč po tem, da manjkajočih delov preiskovani organi še niso odkrili, je moč sklepati, da je imel storilec ali storilci s tem poseben namen. Jani Sova (D Marinet Market Information Net I -X> Trženjsko informacijska mreža daje brezplačne telefonske informacije o izdelkih in storitvah. Pokličite 063/ 441-441. Odslej tudi podatki o prodajnih mestih Nove dobe. 441-441 Mi zbiramo, Vi izberete 441-441 MUZIKA JE BIZNIS Ena izmed najodmevnejših, če že na kar najodmevnejša novica, ki zadeva slovenski pop in rock biznis v zadnjem času je bila nedvomno ROPOT-ova napoved, po kateri bodo 27. februarja v ljubljanski Hali Tivoli nastopili NIRVANA. Med mularijo je završalo, novinarji so se začeli grebsti za intervjuje (in akreditive), mi pa smo si končno odahnili, saj takšni, nedvomno »mega« koncerti pomenijo, da se tukajšnje glasbeno-koncertno prizorišče počasi normalizira. Vsaj kar se uvoza tiče. O drugi, domači plati slovenskega import-export dogajanja kdaj drugič, v tokratnem zapisu pa bomo pogledali, kaj si lahko obetamo od napovedanega koncerta v Ljubljani. Predvsem lahko pričakujemo nabito polno Halo Tivoli, srednje močan odmerek histerije in »slamanja« ter seveda dobršno dozo decibelov in punk rocka devetdesetih. Slednjemu rečejo sicer tudi grunge, toda danes je grunge itak vse kar pride izpod prstov oseb z dolgimi lasmi, strganim jeansom in električno kitaro okrog vratu. No za domačo, laično rabo, bo dovolj tudi definicija, po kateri je grunge tista godba, ki nastane takrat, ko umetelno pomešaš Stoogies, Jim-mya Hendrixa, Neila younga in Sex Pistols. Punkerjem in hipijem izpred let se zdajle verjetno obrača želodec, toda tako je pač na tem svetu. O grunge godbi smo na teh straneh kar precej pislai, toda to je bilo še takrat, ko so bili Nirvana majhen bend na majhni založbi SUB POP. Kako je s popularnostjo teh dveh imen danes, nemara ne gre ponovno razkladati, lahko pa zatrdimo vsem, ki jih popularnost Nirvane ovira pri poslušanju njihove glasbe, da zlate kokoši-neshice iz Seattla danes žagajo prav tako zverinsko in neusmiljeno kot so nekoč. Slušna okvara nekaterih poslušalcev, o kateri govorimo, namreč, da mega popularni bendi nikakor ne morejo zveneti tako dobro kot takrat, ko so prodajali maksimalno po dvanajst primerkov vsake plošče, se prav rada pokaže tudi pri Nirvani. Tako je bil njihov drugi album »Nevermind« za pravoverne grungerje »preveč pocukran, tretji, «ln Ute-ro« pa preveč podoben prvencu »Bleach«, ki je itak najboljši, zato ker se takrat še niso prodali«. O okusih ne gre razpravljati, vredno pa bi bilo omeniti, da poslušanje preko ideološkega filtra zamegli zvočno sliko. In pamet tudi. Nirvana sodijo poleg Gre-en River, Mudhoney in Tad med pionirje Sub Pop zvoka, zato si velja njihov koncert ogledati ne glede na stopnjo njihove popularnosti, saj predstavljajo enega izmed najzanimivejših fenomenov v sodobni rock glasbi pa če to hočete ali ne. Kakorkoli že, 27.2. bodo nastopili v Ljubljani. Če se seveda ne tjodo ustrašili, vojne. Saj ve- • ste, Američani so. KONCERTI V vedno aktivnem klubu MKNŽ v Ilirski Bistrici se obeta nabit koncertni program. V petek, 28. 1. bodo tam nastopili reški skupini Paradise Lost: 9. februarja v Ljubljani GRČ in AVLIJANERJI, teden dni kasneje, točneje 4. 2., njihovi someščani LET 3, 11. 2. pa bodo v Bistrici gostovali Nemci GUI. Vsi koncerti se pričnejo ob 23. uri. V sredo, 9. februarja bodo v Menzi Študentskega naselja v Ljubljani nastopili PARADISE LOST! Odlični novo-metalci iz Anglije so pri nas že gostovali, tokrat pa bodo nastopili s predskupino CROVVBAR iz ZDA. Paradise Lost so sicer reden gost MTV-ja, ki je hkrati tudi spo-nozor njihove turneje. Ljubljanska promotorska agencija AFK, ki organizira ta koncert, uvršča Paradise Lost z njihovim poslušljivim, melodičnim in inovativnim »gotskim« metalom ob bok Me-' tallici in Sepulturi. 25. januarja bo v klubu K4 nastopil čudežni Nizozemec HANS THEESSINK, mož, ki je sicer poznan tudi kot najboljši beli »bluesman nasvetu« in kitarist, za katerega je legendarni Bo Didley izjavil, da »je od hudiča«! Theessink bo dva dni kasneje, torej, 27. 2. nastopil še v celjskem klubu Barfly. LOKALISTI Nirvana: 27. februarja v Hali Tivoli CICIFUJ, št. i, 200 SIT Kot piše na prvi strani te, v glasbenem podzemlju dobro znane tiskovine, je Cici-fuj »fanzin, posvečen predvsem domačim rock skupinam in problematiki slovenskega neodvisnega rock dogajanja«. Tega se ustvarjalci držijo in tako lahko v tej številki preberete zapise o problematiki Novega Rocka, o skupinah Non Finire Mai, IN4S, Sleazy Snails, Janiju Kovačiču, Running Party, Dare To Go, o domači založniški dejavnosti ter množico recenzij plošč in koncertov. Cicifuj kljub tiskanemu ovitku ostaja na fanzinski usmeritvi, kar nenazadnje dokazuje tudi »scene report« rubrika, ki smo jo v nekaterih fan-zinih že prav pogrešali. Očitno imajo ustvarjalci trdno določeno vizijo razvoja, kar je nadvse pohvalno, saj se zdi, da je fanzinarstvo v naših krajih domala izumrlo. Cicifuj je tako morda edini pravi fanzin v Sloveniji, ki poleg underground komponente združuje tudi kvaliteto odtisa, obvezni humor in informacije. Zelo pohvalno. Cicifuj lahko naročite na naslovu: Ačimovič Dejan, Turjaška 16, 61330 Kočevje. ROCK VIBE, jan. ’94, 320 SIT Rock Vibe je revija za sodobno rock glasbo, ki jo preko ŠKUC/AFK izdaja skupina sposobnih in ambicioznih ljudi, in ki besedo revija jemljejo resno, z velikim R. Tako nas Vibe (izgovori se dobesedno) najprej spomnejo na Ritam, glasbeni magazin, ki je v poznih osemdesetih predstavljal enega izmed najvplivnejših rockovskih medijev v Jugoslaviji. Vibe zaenkrat še niso dosegle Rit-movega nivoja, predvsem zaradi majhnega uredništva in finančnih težav, vsekakor pa predstavljajo največji domet v slovenskem glasbenem tisku v zadnjih letih. V drugi, dvojni številki, je maloštevi-na skupina entuziastov na štiriinšestdesetih straneh zbrala vrsto kvalitetnih zapisov o rockovskih skupinah, založbah, fenomenih, hkrati pa pripravila tudi dovolj poročil s koncertov in recenzij plošč, da lahko govorimo o aktualni in informativno zanimivi vsebini. Ko smo že pri vsebini, velja omeniti, da je slogovno zastavljena dovolj odprto in zato zanimiva tudi za širše bralstvo. Ne samo zaradi dejstva, na katerega nas urednik opozori v uvodniku, namreč da glasbenega tiska v Sloveniji še vedno ni, temveč tudi zaradi evidentne kvalitete, so Rock Vibe natanko tisko, kar naš medijski prostor potrebuje. Če bi ob ustreznih finančnih subvencijah izdajateljem uspelo vzpostaviti mesečni ritem, bi Slovenija končno dobila svoj Ritam. Vsekakor obvezno za vse, ki rock godbo ne jemljejo le kot zvočno podlago. Naročila in informacije: Rock Vibe, p.p. 10,65000 Nova Gorica, ali telefon 063/ 24-121. TREND Zdravljenje gripe z domačim žganjem LESTVE Velika Britanija (MM) - neodvisni singli 1. STEREOLAB - Jenny Ondioline 2. SAINT ETIENNE - I Was Bom On Christmass Day 3. BJORK - Big Time Sen-suality 4. APHEX TWIN - On 5. UNDERWORLD - Spikee 6. LEFTFIELD/LVDON - Open Up 7. BUFFALO TOM - Tre-ehouse 8. CHUMBAVVAMBA - Time Bomb 9. THE AUTEURS - Lenny Valentino 10. SHELLAC - Uranus Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. BJORK - Debut 2. TINDERSTICKS - Tin-dersticks 3. THE BOO RADLEVS - Giant Steps 4. APHEX TWIN - Selected Ambient Works 5. SAINT ETIENNE - You Need A Mess Of Help 6. STEREOLAB - Transient Random 7. THE BREEDERS - Last Splash 8. SEPULTURA - ChaosAD 9. BUFFALO TOM - Big Red Letter Day 10. THE LEVELLERS - Leve! lers ZDA (Billboard) - albumi 1. SNOOP DOGGV DOG - Doggy Style 2. MARIAH CAREY - MUsic Box 3. PEARL JAM - Vs 4. JANET JACKSON - Janet 5. MICHAEL BOLTON - The One Thing 6. M E AT LOAF - Bat out Of Hell II 7. BRYAN ADAMS - So Far So Good 8. JODECI - Diary Of A Mad Band 9. TOM PETTY & THE HE-ARTBREAKERS - Greatest Hits 10. AEROSMITH - Get A Grip Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. BIOHAZARD & ONYX - Judgement Night 2.2227 - I ve Seen That Hat Before 3. IN4S - I.D. 4. COP SHOOT COP - Ro-om 429 5. PEARL JAM - Daughter 6. ZADRUGA - Od blata do neba 7. CLAVVFINGER - Nigger 8. PORNO FOR PYROS - Porno For Pyros 9. HLADNO PIVO - Fur Im-mer Punk 10. NOMEANSNO - Mad-ness And Death TOP 20 EVROPA 1. MEAT LOAF — l’d Do Anything For Love 2. TAKE THAT - Babe 3. ACE OF BASE - The Sign 4. CAPPELLA — U Got 2 Let the Musič 5. BRIAN ADAMS — Please Forgive Me 6. CULTURE BEAT - Anything 7. BEAVIS & BUTT-HEAD & CHER - II Got You 8. 2 UNLIMITED - Maximum Overdrive 9. HADDAWAY - I Miss You 10. AEROSMITH - Cryin’ 11. SOUL ASVLUM - Runaway Train 12. TWENTY 4 SEVEN - Slave to the Musič 13. B.ADAMS & R.STEVVART & STING - Ali For Love 14. SNOOP DOGGY DOGG - What s My Name 15. DINA CARROLL — Don’t Be a Stranger 16. SALT’N’PEPA - Shoop 17. JANET JACKSON - Again 18. BON JOVI - I Believe 19. SIMONE ANGEL — Let This Feeling 20. PET SHOP BOYS - Go West TOP 20 AMERIKA 1. AEROSMITH - Amazing 2. MARIAH CAREY - Hero 3. SNOOP dOGGY DOGG - What’s My Name 4. B.ADAMS & R.STEVVART & STING - Ali For Love 5. STONE TEMPLE PILOTS - Creep 6. SALT’N’PEPA - Shoop 7. GUNS’N ROSES - Estranged 8. BEAVIS & BUTT-HEAD & CHER - I Got You 9. SALT’N’PEPA & EN VOGUE - VVhatta Man 10. U2 — Stay 11. NIRVANA — Ali Apologies 12. THE CRANBERRIES - Linger 13. JANET JACKSON - Again 14. ZHANE - Mr DJ 15. MEAT LOAF — Rock and Roli Dreams Come True 16. US3 — Cantaloop 17. ACE OF BASE - Ali That She Wants 18. N.K.O.T.B. — Dirty Dawg 19. DEF LEPARD - I Missed You in a Hart Beat 20. STONE TEMPLE PILOTS - Hart-shaped Box FILM O TINI TURNER JAZ, TINA Tudi v slovenskih kinematografih smo si lahko v zadnjem mesecu ogledali film o pevki Tini Turner, o njenih tridesetih letih ustvarjanja na sceni, ki jo je briljantno odigrala Angela Basset. Tina ji je pri tem izdatno pomagala: odprla ji je družinske albume, učila jo je značilne plesne korake, učila jo je šminkanja... Milijoni širom sveta so si ogledali film »Tina, What’s Love Got To Do With It«, ni pa ga videla znamenita oseba - Tina Turner, glavna junakinja svoje filmske biografije: »Nisem ga videla in tudi ne vem, če ga bom. Namreč, ljudem ni ravno pri srcu gledati lasten portret na filmu, še posebno če ta prikazuje osemnajstletno trpljenje v zakonu, kar je predstavljalo moje življenje z Ikeom Turnerjem, najina ločitev in kaos, ki jo je spremljal. Videla sem Angelo Basset, medtem ko je na odru prepevala moje pesmi, in videti je fantastično. To pa je tudi vse, kar sem morala vedeti.« Štiriinpetdesetletna pevka se ni upirala predlogu, da bi njeno življenje prenesli na filmsko platno, še več, tudi sama je sodelovala s filmskim podjetjem Disney, ki je želelo odkupiti njeno biografijo, izdano leta 1986. In snemanje Tinine zgodbe je steklo šele sedem let kasneje. Poskušali so jo prepričati,, da bi odigrala samo sebe, tudi zato, ker je svoje igralske sposobnosti že pokazala z Metom Gibsonom v filmu »Mad faax lil«. A Tine niso omehčali, uporno je ponavljala, da ne želi ponovno skozi strahote, četudi na filmu, ki jih je morala v resnici doživljati. Iskanje igralke, ki bo dobro odigrala ognjevito samozavestno zvezdo, ni bilo niti najmanj enostavno. V Disne-yu so najprej predlagali Robin Givens, nekdanjo soprogo Mikea Tysona, s čimer pa se Tina ni strinjala, rekoč, da igralka ne izžareva potrebne karizme. Vsi, ki sedaj gledajo štiriintridesetletno Angelo Basset v vlogi Tine, se lahko prepričajo, da je filmski portret upodobila maksimalno dobro. Seveda z dragoceno pomočjo. Spoprijateljili sta se, se umaknili v Tinino razkošno hišo in pevka je razkrivala svoje življenje, v slikah, podrobnostih in vsem, kar bi lahko igralki pomagalo narediti dobro, vživeto vlogo. Angela Basset izjavlja naslednje: »Že čez nekaj časa mi je postala blizu kot sestra dvojčica. Smejala sem se kot se je vse spremenilo. Kariera, ki se je pričela takrat razraščati, je bila Ikeova glavna naloga. Izkoriščanju ni bilo videti konca in res je preteklo veliko časa, preden je Tina Tina priznava, da je štirintridesetletna igralka Angela Basset ustvarila izjemno prepričljiv filmski portret - težko bi katerakoli druga igralka ustvarila boljšega la po vsem svetu. Skupaj vsem s filmsko dvojnico sta nakupovali, zanjo je izbirala čevlje, kakršne bi izbrala zase, pojasnjevala ji je, kako naj se šminka in jo učila majhne plesne trike. Tina Turner je imela srečo, imela je odlično učenko. Marsikaj je presenetilo tudi Angelo Basset. Dolgo ni mogla razumeti Tinine obsedenosti z Ikeom, s katerim je bila poročena kljub poniževanju in zapostavljanju ter fizičnim obračunom kar osemnajst let. V filmu je prikazan kot izrazito negativna osebnost. Laurence Fishbur-ne, ki je odigral vlogo Ikea, je izjavil, da je njegov lik tudi malo popačen, saj ne more verjeti, da bi lahko dama, kot je Tina, preživela velik del svojega življenja s popolnim idiotom. Na drugi strani resnični Ike Turner obljublja, da bo objavil svojo plat zgodbe ob svoji priložnosti. Tina Turner tudi danes poudarja, da je bil Ike njena prva ljubezen. KO sta se prvič srečala, se ji niti ni zdel privlačen, poleg tega pa je bil vezan in je imel tudi dva si- zbrala moč in pogum ter zahtevala ločitev. Dogodki iz sodišča pa so bili le majhno nadaljevanje grde zakonske agonije. Po dolgotrajnih razpravah je Tina zahtevala samo eno — da obdrži svoje umetniško ime. V filmu je prikazanih trideset let njenega pevskega življenja in ni dvoma, da je bilo prejšnje leto, ko je film doži vel premiero, leto Tininega življenja. Objavila je novi album in film z enakim naslovom in proslavila nagrado za življenjsko delo, ki ji jo je izročilo združenje glasbenikov. Angela Basset je bila v tem dogajanju skupaj s pevko, čeprav je bilo snemanje filma že končano. Razlog — postali sta dobri prijateljici. In če je leto obeležilo Tinino glasbeno ustvarjanje, bo to isto leto zaznamovala Angelino filmsko kariero. Igralka se je rodila v St. Peters-burgu na Floridi, študirala na univerzi Vale, kjer je diplomirala na smeri drama in umetnost. V začetku študija je igrala v mnogih študentskih predstavah, potem pa se je pridružila temnopolti igralski uiua. omejena sem se koi nova. Tina je dobila otroka pnaruziia temnopolti igralski ona, govorila sem na njen z enim od njegovih glasbeni- skupini. Mnogo»vlog je odi-način in zdelo se mi je, da kov, ki jo je zapustil, preden grala na Broadwayju in zanje je rodila prvega sina Craiga. - • - Z Ikeom sta bila v tem času dobra prijatelja, ob tem pa prizna, da je bila vanj noro zaljubljena, še preden sta se zakona niso bila slaba, ko pa se je rodil njun sin Ronnie, tudi potem, ko se bova prenehali družiti, njena kopija ne bo izginila iz mene.« Tini ni bilo žal časa in je igralki razkazala vse svoje kostume, ki jih je ohranila iz dni, ko je s svojim soprogom nastopa- burnega^ivljenja61^ ^ resnici^’ v času osemnajstletnega požela številna priznanja. A precej se je načakala, preden so jo povabili na film, kar si je želela najbolj od vsega. Po štirih uspešnih filmih je prišla Tina. Igralka se je ob tem, da bi se dojela psihologijo lika, ki ga bo igrala, dobro potrudila, da bi se Tini tudi fizično približala. Angela Basset pravi naslednje: »Tina je znana po svojih sijajnih nogah in fenomenalnem plesu v visokih petah, zato sem želela, da bi se to videlo tudi v filmu. Ko sem se pripravljala na vlogo, sem preživljala štiri ure dnevno v gimnastični dvorani in veliko sem tekla v naravi. Do onemoglosti sem pred ogledalom trenirala njeno gibanje, poskušala nositi vse njene lasulje, od dolge oranžne do levje grive, učila sem se z njimi gibanja na odru. Izrekajo mi priznanja, da sem dobro igrala, a največji kompliment mi je lahko dala Tina sama.« SLAVNA MANEKENKA BREZ DOJKE ŽIVLJENJE POTEM SVSrti. Vsak dan je soočena s tem, kakšna je bila videti nekoč in kakšen je njen videz danes. Na polico v svojem stanovanju na Manhattnu je postavila dva svoja v mavec oblečena torza. Prvega Iz leta 1991, ki je nastal tik pred operacijo dojke, in drugega, na katerem je nekaj mesecev pozneje brez desne dojke. 39-letna umetnica Ma-tusehka, nekdaj slavna manekenka, priznava, da je obsedena z opazovanjem svojega telesa. Lansko poletje se je pojavila na naslovnici New York Timesa, oblečena v razprto belo tuniko in razkrila brazgotino, ki je ostala po operaciji dojke. Fotografija, s katero so v reviji napovedali razpravo o raku, je močno vznemirila bralce. Večina je pohvalila Matuschkin pogum, nekatere ženske, ki so same doživele enako usodo, pa so bile prizadete, ker je razkrila njihovo pohabljenost. Slišati je bilo bojazen, da bi fotografija lahko ženske odvrnila od pregledov dojke. Aktivisti gibanja za boj proti raku, so jo v celoti podprli. »Takšna dejanja ulivajo upanje, saj prikazujejo nadarjeno in vitalno žensko, ki je premagala strašno bolezen in ima še vedno veselje do življenja. Matuschka se je rodila v New Jerseyu in ko je imela enajst let, so zdravniki ugotovili, da ima njena mati raka na dojki. V poldrugem letu je umrla, Matuschka je pobegnila od doma in se s štirinajstimi leti predala mamilom. Menjala je šole, popravne domove in se od časa do časa zdravila zaradi odvisnosti. Pomagala sta ji šele Anton In Maureen Marcos, ki stajo leta 1971 posvojila in odkrila njeno nadarjenost za likovno umetnost. Omogočila sta ji Pred kratkim se je razšla s fantom, vendar za ločitev ni bila kriva njena bolezen. »Tudi sedaj mi ni nič težje navezovati stikov z moškimi, študij in ko se je visoka lepotica preselila v New York, se je začela ukvarjati z manekenstvom. Ni bila zadovoljna s fotografi in je pričela leta 1983 delati avtoportrete. Leta*'!991 so ji postavili diagnozo. Po operaciji je odklonila rekonstrukcijo desne dojke, ni marala nositi na sebi tujka. »Lepo sem grajena,« pravi »in mislim, da imam še vedno dobro telo.« moja prva ljubezen pa je bila in je še vedno umetnost.« Tačas dela na knjigi avto-portretpv, nastalih od leta 1987 naprej. Svetuje ženskam, ki so zbolele za rakom dojke in se aktivno vključuje v gibanje boja proti raku. Včasih je sicer ogorčena nad dejstvom, kako malo je znanega o rakastih tvorbah, a umetnost ji pomaga v težkih trenutkih. s Kondomom je varuje! ZDRAVSTVENI ZAVOD VELENJE ČRNI SRČEK SNIPES Pravijo mu tudi trdoživ frajer iz predmestja. Wesley Sn i -pes je namreč čisto zares ponosni prebivalec Bronxa - kar vsi ostali od tam ie zdaleč niso. Res se je tam boril, res je tam kradel (za golo preživetje seveda), ubijal, posiljeval... Šala. Hecam se. Toda res je, da se je moral tam med vsemi sektičnimi tolpami boriti za življenje in sam pravi, da to ni bilo tako napačno, saj ga je trda in smrtno resna vzgoja naučila preživetja in Je zdaj tako samozavesten, kot je. In seveda, dober... izjemno dober igralec. Najprej je nase opozoril s prav nenavadno nevsiljivim nastopom v črnskem filmu New Jack City, ob kupu drugih zvezd, potem so se spomnili, da je ta mule nastopal tudi kot vodja bande, ki je napadla Michaela Jacksona (in preživela) v Bad’ spotu. Zatem je s svojo čedno postavco dobil vloge v Jungle Fever’ in potem končno v super akcijskem filmu 'Passenger 57’. Potnik sedeža 57 ali Petinsedemdeseti potnik je zgodba o šefu letalske varnostne službe (ki ga lahko med vajami pretepe stevardesa) in ki ga pošljejo v Los Angeles skupaj s tremi nenapovedanimi potniki - dvema speci-alcema in enim najbolj zloglasnih terorističnih psihopatov. Seveda pride do ugrabitve ubogega aviona in vseh ubogih potnikov in pa tudi tiste čedne in malo vzvišene stevardese. Gospod 57 potem pobije vse barabe in se zaljubi v stevardeso in reši avion in dobi naslov junaka. In ostane skromen. Podoben je film, ki se norčuje iz belih košarkarjev že s samim naslovom: 'Belci nimajo odriva! ’White Men Can t Jump’. Tam igra mladega košarkarja, ki je trdno prepričan, da lahko na račun teorije o belih košarkarjih zasluži, čeprav spozna, da ni najboljši metalec. Drug strel v črno je bil s Seanom Conneryjem v trilerju Rising Sun. Vzhajajoče sonce je pravzaprav film po romanu Michaela Criktona, avtorja Jurskega parka, ki je potolkel vse možne in ne-možne rekorde v zgodovini (trikrat hura za Stephena Spielberga!), pripoveduje pa o policijskem paru, ki je poslan, da razreši na moč zafic-Ijan primer umora v japonski firmi. Junak je pisan Seanu Conneryju na kožo, kar je Cricton naredil nalašč. Gre za malo priletnega detektiva, poznavalca japonskih kultur, ki so mu nekatera pravila malo stopila v sivo glavo in se malo čudno vede, ko je v teritorijih rumenokožcev, kar malo nervira mladega črnskega partnerja, na katerega naleti med preiskave. Finta je pa v tem - ravno med sestankom se je nekemu od poslovnežev zahotelo malo mečkanja s punco, pa so revico našli nekaj ur pozneje zadavljeno. Kaj zdaj? Imajo dokazno disketo, ki napeljuje na predsednikovega sina. Lepa strokovnjakinja za japonske igrice, ki jo igra Tia Carrere (Waynes World), ugotovi, da je sled podtaknjena itd. itd. Konča se tako, da Snipes Conneryju spelje punco. In tretji strel v čisto sredino je vloga negativca Snipes - blond frizurca’ ob kupu mišic Slyju Stallonu v hitu 'Demolition Man’ (Uničevalec), za katerega se je Sting potrudil in napisal zelo v redu sountrack. Tam je Snipes nori kriminalec Simon, ki se mu ne zdi nič posebnega, če malo za šalo malo za res potolče kakšen avtobus talcev zato, da bi bil njegov zvest zasledovalec, policajček Stallone, v zadregi. No, ko ga končno ujamejo, ga zamrznejo in Stallona z njim, oba zbudijo avgusta leta 2032. Svet je takrat čist, miroljuben, uboj - smrt - umor so nazadnje imeli pred dvajsetimi leti in vse gre po maslu razen malega detajlčka - nekega misleca iz podzemlja. Ko se poskušajo znebiti njega, dobijo cel kup malih de-tajlčkov, ki jim dodobra zagrenijo načrte, še posebej v obliki norega Snipesa in malo manj, a še vedno zelo norega Stallona. Vsekakor ni dosti hrupa za nič, filmi so več kot vredni ogleda. Sledijo seveda še njegovi prihodnji, kot so 'Bo-iling Point’ in pa 'Suggar HM’, a pri takih filmih nikoli ne veš. Toda hej!... Kako slabi pa so lahko? Mick BREŽICE SPET KOT ŽENSKA Jaye Davidson, zvezdnik iz »Igre solz« režiserja Neila Jordana, je ponovno na sceni. Igra v filmu »Star Gate«, vrednem petinpetdeset milijonov dolarjev, ki ga snemajo v Arizoni Moški, ki je najboljši v ženskih vlogah, bo tudi tokrat prekrit s tuniko. Njegova partnerja v filmu sta Kurt Russel in James Spader. ČRNA KNJIŽICA Sojenje hollywoodski»madam«Heidi Fleiss še vedno buri duhove. Ustrašili so se mnogi ugledni ljudje iz filmskega sveta, ki so od nje zahtevali, da jim preskrbi drage prostitutke. Glede na to, da v Ameriki ne dovoljujejo telesa prodajati in ravno tako kupovati, je njihov strah upravičen. Nevarnosti ni bilo, dokler ni policija odkrila drobne črne knjižice gospodične Fleiss, v kateri so zbrani naslovi, telefonske številke in vsebina naročil bogatih strank, med katerimi niso le igralci, producenti in režiserji, ampak tudi igralke. Heidi je ob tem odlično zaslužila, a kot pravi, še bolj se je zabavala. DRUGO ROJSTVO MEATA LOAFA METEORSKI VZPON Na neki svetovni turneji nekega znanega pevca, ki je naredil zelo dober album, je prišlo do škandala in katastrofe... Zvezdi shovva se je strl glas! Fantastičen, neverjeten, operni glas je nekega dne zamrl in se ni več hotel vrniti. Zvezdnik je obupal. Res obupal. Tako zelo obupal, da se je namesto v stranišče polulal v lastni kozarec in hrepeneče spil njegovo vsebino v upanju, da se bo izjemen trud obrestovat. Pa se ni. Zvezda je ugasnila in nihče se ni več zmenil zanjo. Po nekaj letih je nihče ni več prepoznal navkljub dejstvu, da je bila samo navaden pevec z božanskim glasom... Do včeraj. Včeraj se je nekaj vrnilo pevcu, ki upajmo, da ne verjame, da je to njegov pi-pi. Kaj bi sl mislile tajnice, s katerimi ostaja v nadurah! Govorimo seveda o Meat Loafu, največjem - najdebelejšem - rock zvezdniku vseh časov in človeku, ki je izgubil življenje, ko je izgubil glas. Bil je poročen, imel je otroka in pred sabo neponovljivo kariero, toda niti malo sreče. Ali - še manj pameti. Na turneji albuma Bat Out of Hell se je ubogi bajsek tako gnal in njegov kolega, njegova popolna polovica, ga je gnal še bolj, in tako sta pač pritiščala svoje ambicije do roba. In ker sta se gnala še dlje, sta padla čez. Meat Loaf je čez noč izgubil vse. Denar, hiše, avtomobile, prijatelje, (tajnice), vse. Tožili so ga, producenti so se drli nanj, in ker ni imel glasu, si ni upal dreti nazaj. Potem se je sreča vrnila. Nekdo je naredil video spot, različico pravljice o Lepotici in Zveri, simbolu lepega v grdem in pahnil Meata Loafa v debelo zadnjico prav v zvezde. Čez noč se je vse vrnilo. In Meat loaf je spet našel svoj pravi jaz, svoje ambicije (seveda v pravi meri za umirjenega veterana ni hotel preveč izstopati, ni se hvalil z javnimi nastopi, kjer bi govoril: Sam sebi se zdim zelo lep...' Ne. Rekel je samo, SEX BOG SEM. Preveč pi--pija škodi. Na dan je (na žalost) prišla tudi pevčeva zgodovina. Star je okoli 45 let, težak... zeloo-ooo veliko, toda zdaj manj, kot je bil nekoč, ker je hujšal!' Najbrž se je zgledoval po ženi. Piščanček ima namreč samo 48 kilogramčkov na sebi. Ni čudno, da ima navkljub vzevku 'sex bog’ samo dva otroka. Od tega je mlajša stara dvanajst let. (Prva je šest let starejša). Njegovo pravo ime je Mar-vin Lee Addey (Bljack!) in je vzdevek pobral iz žalostnih spominov na otroštvo, kjer so ga trenerji za telovadbo klicali: Zgani se, mesna štruca!' Zdaj se mu zdi še posebej smešno, ko ga nekateri ljudje kličejo: Mr. Loaf (Gospod Štruca). Pravi, da je najsrečnejši človek na svetu. Kdo pa ne bi bil, če bi potolkel na glasbenih lestvicah vsa prva mesta v Evropi! Njegova fenomenalna pesem Vse bi storil za ljubezen (toda, tega pa ne bom) - I Would do Anytning for Love, but I Woun’ t do That, je postala hit leta, še preden so se ljudje zavedli, zakaj sploh gre. In ko je bilo že prepozno, so se spomnili, da je vsa stvar bedarija! Pesem je dosti predolga, nima nobenega sporočila, dvajsetkrat se ponovi naslovni stavek, niti enkrat, kaj je hotel povedati, prekleto, v videu je videti, kot bi ga zadel meteor, lovi ga policija (točno tako kot Jeaney v spotu od Aerosmithovcev Jeaney’s gotta gun'), in edina lepa stvar je njegova začarana punca, ki se malo kopa, malo ljubčka z vampirkamu, malo greje ob kaminu in malo zvija po postelji, preden zapoje tistih svojih nekaj verzov, ki so jih tako ali tako skrajšali za polovico in izrezali iz originala. Toda, na koncu spet ugotoviš... No... Saj ni bilo tako napačno. Juhej! Dobro jutro! Zbudite se, prosim! (Citat Wayna iz Wayne's World.) Stvar pa je v resnici takale - Meat Loaf (ki je v resnici začel kot statist) in njegov kolega, brez katerega bi lahko Meattey pel pesmi samo brez teksta, ker on osebno namreč ni pismen, sta se po toliko in toliko letih znova sprijaznila z mislijo, da sta si usojena in naredila But Out Of Hell II. Na njem so resniiii-iiično dobri štikli, med drugim tudi nekoliko otožna pesmica 'Rockn roll Dreams Come Truth’. Sanje rock' n rola se uresničijo, ki je pravkar skočila na britanske letvice in jo pri nas še čakamo. Do takrat si lahko kupite kaseto in prisluhnete Life is a Lemon And I want My Mo-ney Back (Življenje je limona in jaz hočem nazaj svoj denar), The Object In the Rear - Wiev Mirror May Apear Closer than They are (Stvari v retrovizorju se lahko pojavijo bližje, kot so v resnici), Wasted Vouth (Zapravljena mladost) in mnoge (tako mnoge seveda spet ne, ker vse trajajo po petnajst minut) druge. Mick POROKE LETA 1993 NAVDUŠENO V ZAKONSKI JAREM Leto 1993 je bilo v Hollywoodu leto porok, ženili in možili so se stari in mladi, najbolj zapriseženi samci in največje lepotice filmskega mesta. Poroke so bile prav kraljevsko razkošne in matičarjem res ni zmanjkalo dela. Poroka televizijske kraljice Jane Seymour in Jamesa Ke-acha Skoraj ni bilo leta, ko bi se toliko lepotic odločilo za zakonski stan. Tri najbolj privlačne igralke Kim Basinger, Julia Roberts in Michelle Pfeiffer so postale gospe. Pridružila se jim je Loretta Voung, kraljica tv serije Jane Seymour, vse bolj popularna Geena Davis... Bill Wyman, bivši Stones, se je oženil s Suzanne Accosta, njegova bivša žena Mandy Smith se je manj kot mesec dni po ločitvi že podala v nov zakon z nizozemskim nogometašem Patom van den Ha-uwom. Popularni komik Mike Myers je vzel Robin Ru-zan, Marlee Matlin si je izbra- la policista Kevina Gradal-skega. Tudi nekateri starci so se odločili tvegati še eno zakonsko izkušnjo, Toni Curtis je pred oltar popeljal Liso De-utsch, James Coburn pa Pa-ulo Murandi. Igralci popularne serije Beverly Hills 90210 so se drug za drugim odpovedali svobodi. Prva se je omožila Jennifer Grant, hčerka Cary-ja Granta, ki je nastopila v eni od epizod. Njen izvoljenec je bil televizijski producent Randy Zisk. V zakon z Ashleyem Hamiltonom je nato skočila Shannen Doher-ty, za njo še Luke Perry. V športnem svetu je zelo odmevala poroka Borisa Beckerja in Barbare Feltus, med pevkami je imela najveličastnejšo poroko Mariah Carey. Med komiki se je za usodni korak po petih letih skupnega življenja z dvema otrokoma odločil tudi Eddie Murphy in nataknil prstan Ni-cole Mitchel. Kraljevski dvori niso zaostajali za glasbenim in filmskim svetom. Dogodek leta je bila poroka na japonskem dvoru, na britanskem pa so v tem času pravzaprav bolj razmišljali o ločitvah, oženil se je le eden od kraljičinih nečakov. V družini Kennedy so imeli kar tri poročna slavja. Z Ircem Paulom Hillom se je omožila hčerka Roberta Kennedyja Courtney, Robertov sin Joe Kennedy je vzel Beth Kelly, Edvvardov sin Ted Kennedy jr. pa Kiki Gersh-man. John Kennedy mlajši, ki je med letom že napovedoval poroko z Daryl Hannah, si je premislil. Med božičnimi prazniki je popustil tudi Donald Trump in po enem neuspelem zakonu v drugo poskusil z Mariom Maples. CLINT EASTVVOOD KUPIL HIŠO ZA ŽENO IN PETMESEČNO HČERKO NE PRENESE OTROŠKEGA JOKA Močan možak Clint Eastvvood se je očitno precenil, ko se je odločil pred oltar popeljati svojo prijateljico, 42—letno Frances Fisher, in ko je s ponosom razkazoval svojo hčerkico, ki je sedaj dopolnila pet mesecev. Ni dolgo vzdržal v skupnem gospodinjstvu, raje jima je v neposredni bližini za sedem milijonov dolarjev kupil razkošno domovanje. Žena je od njega zahtevala, da tudi on ponoči nahrani otroka, poskušal je, a ga je bujenje popolnoma izčrpalo. Clint že dvajset let živi v veliki hiši na Bel-Airu, ob njej so teniška igrišča, bazen, telovadnica in kino dvorana. Frances je sicer povabil, naj živi pri njem, kmalu pa je ugotovil, da skupno življenje preveč moti njegove ustaljene navade. Prijatelji so vedeli, kaj se bo zgodilo. Clint je rad sam in ne mara spreminjati svojega načina življenja. Ko je žena predlagala v hiši nekaj sprememb, jo je odločno zavrnil in začel zanjo in otroka iskati primerno hišo. Naključno je bila naprodaj ena od stavb v neposredni bližini. V njej so šest spalnic, pet kopalnic in dve kuhinji. Clint, ki je samo s svojim zadnjim filmom A Perfect World zaslužil prek sedem milijonov dolarjev, jo namerava temeljito prenoviti in od nje do svoje hiše speljati pot. Samo za tisti del, v katerega bo naselil hčerko, bo vložil več kot 150.000 dolarjev, za ureditev okolice bo odštel kakšnih 400.000 dolarjev, za 40.000 dolarjev bo zgradil bazen. Clint Eastvvood že ima dva odrasla otroka iz prvega zakona z igralko Maggie Johnson. Frances je spoznal med snemanjem filma Pink Cadillac in tedaj prekinil svojo trinajstletno razmerje s Sandro Lock. Z nakupom ločene hiše je sledil vzgledu svojih kolegov in prijateljev, enako sta napravila Jack Nicholson in VVarren Beatty, ki sta prav tako pred kratkim postala očeta. »Nisem si predstavljal, da bom v mojih letih moral skrbeti za dojenčka,« je dejal 63-letni zvezdnik. Julia Roberts in Lyle Lovett sta se odločila zelo hitro Eddie Murphy Mitchel JENNIFER 0’NEILL SE SEDMIČ MOŽI POTOLKLA JE VSE REKORDE Zagotovo lahko trdimo, da ]e s porokami v svoji starosti potolkla vse rekorde in prekosila svoje nestalne filmske kolegice. Jennifer 0'Neill se je s 44 leti sedmič omožila. Zsa Zsa Gabor je to uspela s 63 leti, Elisabeth Taylor je morala čakati do 59. leta, Lana Turner do 49. leta. Izbranec igralke, ki je zaslovela pred dvaindvajsetimi leti s filmom Summer of '42, je Neil Bonin, 34-letni igralec, ki se hitro vzpenja po lestvici uspeha. Jennifer 0'Neill je s se- zakon z menedžerjem firme demnajstimi leti zapustila IBM Deanom Rossiterjem, šolske klopi in skočila v prvi sledile so možitve s pisate- ljem Josephom Kostnerjem, televizijskim producentom Nickom De Noiajem, skladateljem Jeffom Barryjem (avtorjem pesmi Leader of the Pack za skupino Shangri Las), menedžerjem Johnom Ledererjem in pisateljem Richardom Alanom. »Ničesar ne obžalujem, vedno sem spoštovala zakon. Nisem nepremišljena, sem le čustveno pogumna. Rada sem ves čas zaljubljena,« pravi Jennifer, ki sedaj živi na nekem ranču v bližini--znamenite, a pred nekaj meseci v ognju opustošene plaže Malibu. Zlobni jeziki dodajajo, da je imela očitno precej manj rada svoje može. Njena mati, ki je z Jennifer-jevim očetom živela skoraj pol stoletja, pravi, da se zakonci verjetno niso mogli prilagoditi drug drugemu. A kdo pravi, da ima Jennifer sploh težave s partnerji? Sedaj je presrečna, vsa žari, prebolela je vse ločitve in krize, si opomogla po nesreči s pištolo in travmo, ko se je njen peti mož ranil z nožem in izkrvavel. Dobro se razume s svojimi tremi otroki iz treh zakonov, s hčerko Aimee in sinovoma Reisom in Cooprom, tudi profesi-l onalno je lahko zadovoljna. Na pomlad bodo pričelf po I šestih letih premora spet vrteti njen film Discretion As-1 sured, v katerem je zaigrala | skupaj z Michaelom Torkom. In ne gre pozabiti na sedmega soproga. Bonina jel spoznala v neki restavraciji na Manhattnu. Njena prijateljica ga je povabila k mizi in naslednji večer sta imela prvi zmenek. Odšla sta na popotovanje po Ameriki in v bližini New Orleansa ji je Bonin zastavil usodno vprašanje. Pristala le. Poklicala sta prijateljico in se dogovorila za poročno slovesnost v . nje- j nem stanovanju. »Ne pristajam na intimno-1 sti pred poroko,« zatrjuje Jennifer in tudi Bonin ji pritrjuje. »Boninu sem dejala, kako goreče si želim, da je dejansko takšen, kot sem prepričana, kajti mislim, da še ene zakonske polomije ne bi več mogla preživeti,« dodaja srečna mladoporočenka v svojem medenem mesecu. Hiša, ki jo je Clint Eastwood kupil za svojo ženo in hčerko JEAN MARAIS ŠARMANTNI OSEMDESETLETNIK Jean Marais je tudi svoj 80. rojstni dan želel proslaviti na odru. Nič čudnega ni bilo, da je za to priložnost izbral delo svojega nepozabnega prijatelja in zaščitnika Jeana Coctea-uja in skupaj z Michele Morgan pred navdušenim občinstvom spomnil na njune slavne dni, na dolgo kariero igralske spretnosti in lepe zunanjosti. Na odru in na filmskem platnu je Jean Marais hodil v dveh različnih smereh. Njegovi očarljivi filmski junaki so bili avanturisti, grof Monte Cristo, Fantomas, kapetan Fracasse, za Cocteauja pa je igral Dvoglavega orla, Viteze okrogle mize. Kralja Ojdipa. Cocteau mu je nekoč dejal, da bo zares uspel šele, ko bo odigral nekega neprivlačnega, grdega tipa. To se ni nikoli zgodilo. HOROSKOP Dvojčki Oven 21. 3.-20. 4. Napetost, v kateri ste preživeli >T—ji prejšnji teden, bo kmalu popu-*“ stila in nastopile bodo priložnosti za izboljšanje vašega počutja in, kar je še bolj pomembno, dvignila se bo dobra volja. Ovni, ne trmarite, sicer lahko zaidete v poslovni konflikt. Srečne številke: 2, 6, 9, 17, 22. Bik 21. 4.-20. 5. Zadeve se bodo pričele razple-UkI tati tako, kot ste najmanj pričakovali. Življenje bo ubralo svoj, nenačrtovan tok, ki se mu boste morali ukloniti in z manjšim ali večjim veseljem, to je odvisno od vas, podrediti. Pomemben čas za doseganje rezultatov. Srečne številke: 1, 7, 9, 16, 25. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Zvezde vas niso pozabile, le voditi jih morate in pokazati, kaj si želite. Prizadevajte si, da dosežete zastavljene načrte, saj morate spoznati, da nihče ne bo ničesar storil namesto vas. V ljubezni se vam obeta očarljivo, romantično doživetje. Pazite na zdravje. Srečne številke: 4, 8, 9, 16. 21. Rak 22. 6.-22. 7. Obdobje, ki prihaja, vas bo v ve-liki meri razveselilo z nekaterimi presenečenji, ki se jim niste niti slučajno nadejali. Pa ne gre za uspeh ali dosežke na poslovnem področju. Saj veste, življenje zna včasih prijetno presenetiti. Sodelujte z njim. Srečne številke: 3, 7, 9, 18, 27. Lev 23. 7.-23. 8. Nekoliko krizno obdobje boste morali prebroditi, saj bo minilo, a ne izgubite poleta. Ohranjajte zdravje z dobro telesno in psihično kondicijo, na drugi strani pa se posvečajte medčloveškim odnosom. Prizadevajte si, da postanejo kvalitetnejši. Srečne številke: 2, 4, 7, 19, 26. Devica 24. 8.-23. 9. ■ ■ ■ Počasi se dogajanje umirja in bZl izstopate iz prelomnih dogod-kov. Še zmeraj zbirate vtise o vsem, kar se vam je zgodilo, a ne izgubljajte na tem projektu preveč časa, ampak pojdite naprej po poti vaših novih načrtov. Namenite več pozornosti svojemu videzu. Srečne številke: 5, 7, 9, 17, 24. BS Tehtnica 24. 9.-23. 10. Občutili boste olajšanje, kaj kmalu, saj bodo za vašimi petami ostali nekateri neprijetni razpleti dogajanj, ki so se odvijala že dalj časa. Nestrpni ste že postajali, a kot vidite, v času se vse uredi in se vedno bo. Nadaljujte s temeljitim delom v službi. Srečne številke: 2, 6, 8, 18, 23. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Vaše ambicije bodo trčile ob manjše ovire, kar pa vas ne sme odvrnit/ od zadanih ciljev. Ovire vedno so, le prestopiti jih je treba, morda pa že tako vidite rešitev, ki je očitna, a je prej nikakor niste mogli opaziti. V ljubezni boste zelo srečni. Srečne številke: 3, 7, 8, 10, 29. Strelec 23. 11.—21. 12. pjEV Mnogi Strelci boste odpotovali, v vas je nemiren duh, ki ga monotonost zlepa ne ujame. A včasih vas pripelje v razhajanja z ljudmi, s katerimi živite in ki od vas pričakujejo nekoliko več domačnosti in navezanosti. Ob pogledu vase pomislite tudi nanje. Srečne številke: 2, 5, 6, 11, 27. Kozorog 22. 12.-20. 1. ■CJ Intenziven tempo se nadaljuje, sicer pa vam to skoraj ustreza, ker vam hitro postane dolgčas ali pa postanete celo sami sebi nekako odveč. Delo vas vsekakor v celoti zaposluje, tako da nimate časa, da bi se ukvarjali z ostalimi vprašanji vaše eksistence. Srečne številke: 1, 4, 9, 16, 25. Vodnar 21. 1.-19. 2. Sedaj bo vladal Vodnar in v vašem življenju se bo razbohotila svetloba, ki si jo že dalj časa želite in jo nestrpno čakate. Dočakali boste razplet 'nekaterih dogajanj, ki se bodo odvila v vašo korist. Tudi v službi. V družini se bo razumevanje poglobilo. Srečne številke: 4, 8, 9, 15, 22. Ribi 20. 2.-20. 3. Planeti vam bodo še zmeraj naklonjeni, a nanje ne računajte preveč, če niste pripravljeni poseči v življenje z lastno iniciativo. Morda vas bodo besede osebe, ki jo spoštujete, prizadele, a razmislite, morda ima prav. Pazite na zdravje. Srečne številke: 3, 7, 9, 17, 24. HELEN MIRREN IN »OSUMLJENI« DETEKTIVKA JE ZANOSILA VELIKA BRITANIJA: NE ZA NOV FILM PREPOVEDAN »DOBRI SIN« Na hrvaški televiziji smo si že lahko ogledali dva dela odlične angleške nadaljevanke Osumljeni, v Londonu pa so že posneli nove epizode uspešnice Prime Suspect. Odločno detektivko Jane Tennison, ki jo že tretjič zapored igra Helen Mirren, doleti za njen filmski poklic precej nenavadna usoda — znajde se v drugem stanju. gledališko predstavo, v kateri bo igrala povsem drugač- 47-letna igralka, ki v Hol-lywoodu živi s Taylorjem Hackfordom, nima otrok, v najnovejšem scenariju pa jo je doletelo prav to. »To je zadnje, kar bi detektivka pričakovala. Seveda sem se ob tem zamislila in se vprašala, kako bi ravnala v takšnem položaju. Po mojem prepričanju ženske ne potrebujejo družine, da bi živele polno življenje. Lahko $mo ustvarjalne na številnih drugih področjih,« pravi zvezda Mirren. Kot v prejšnjih nadaljevankah tudi v tej skušajo njeni predpostavljeni preprečiti preiskave. Serijo so v Veliki Britaniji začeli predvajati konec lanskega leta, nekateri kritiki pa se niso strinjali s prizori nasilja nad otroki. V eni takšnih scen se je zlomila tudi sama igralka. Tedaj, ko je zasliševala štirinajstletnega fanta, ki je pobegnil iz sveta prostitucije in želel začeti novo življenje. Fant je bil tako prepričljiv, da je zajokala in snemanje so morali prekiniti. Kljub temu Helen Mirren upa, da bodo ljudje nadaljevanko dobro sprejeli. Producenti razmišljajo o novem nizu, vendar scenaristka Lynda La Plante nima prave volje nadaljevati in razmišlja o drugačnih projektih. Helen se lika Jane Tennison še ni naveličala, le zgodba mora biti dobra, nikakor pa ne želi do konca svojega življenja igrati detektivk. Mikajo jo londonske odrske deske in prav kmalu jo čakajo vaje za no žensko, čustveno in razvr-vano. V Veliki Britaniji so začasno prepovedali predvajanje najnovejšega filma Macaula-ya Culkina »Dobri sin«, v katerem trinajstletni Culkin, zvezda filmov Sam doma, igra mladoletnega morilca, ki ubije psa, povzroči na avtocesti prometno nesrečo, meče železne palice na železniške tire in prav nič ne varčuje s kletvicami. Gre za psihološko kriminalko, film je stal dvajset milijonov funtov, v Združenih državah Amerike je prislužil trideset milijonov funtov, ko pa naj bi ga v začetku januarja pričeli predvajati na Otoku, so oblasti to preprečile. Gledalci bodo morali počakati do marca, dokler angleški urad za klasifikacijo filmov ne odloči, kako in kaj. V Veliki Britaniji so precej poostrili odnos do filmskega nasilja, še zlasti, kadar so vanj vpleteni mladoletniki in Culkinov lik ni prav svetal vzgled že tako in tako nasilnim najstnikom v angleškem kraljestvu. Še prav svež je spomin na umor malega Jamia Bulger-ja, ki sta ga ubila dva enajstletnika. Sodnik, ki ju je obsodil, je opozoril na neprimernost filmov strahu in groze ter na njihov vpliv na ranljivo otroško dušo. Oče enega od obsojenih si je v videoteki tik pred tragičnim dejanjem izposodil grozljivko Child Play III. Odločitev o prepovedi so podprli tudi člani parlamenta. Po mnenju številnih parlamentarcev film sploh ni za otroke in tudi odrasli naj dobro premislijo, ali si ga bodo ogledali. ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIKU G. JANEZU DRNOVŠKU Spoštovani! Ker smo na včerajšnji seji glavnega odbora Sindikata kulture Slovenije ocenili, da utegne biti v časovni stiski odprto pismo edina učinkovita pot, Vam na ta način sporočamo svoje mnenje in predloge. Gospod predsednik, že na četrtkovi (13. januarja) redni seji vlade naj bi obravnavali tudi predlog »Zakona o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo. O besedilu tega predloga z datumom 30.09.1993, smo razpravljali tudi na glavnem odboru, čeprav smo se morali do njega dokopati sami, saj z javno razpravo, ki jo je obljubljala v imenu ministrstva avtorica zakona, ni bilo nič. Po naših podatkih namreč nihče od naših članov - sodelavcev vanjo ni bil vključen (velika večina zaposlenih v kulturi) To pa pomeni, da ni bilo predhodne obravnave in strokovnega preverjanja besedila med tistimi, ki so nosilci kulture, njeni ustvarjalci in, ki naj bi bili tudi oblikovalci njene prihodnosti. Tolikšen poseg v dosedanje pogoje in organiziranost kulture, ki so zagotavljali strokovno kontinuiteto in vsaj skromno socialno varnost njenih nosilcev, pomeni trajno rušenje temeljev slovenske kulture in s tem narodove samobitnosti. Pomeni tudi napad na pomemben del slovenskega razumništva. Pomeni uvajanje italijanskega - najslabšega in najmanj učinkovitega modela organizacije kulture, kate-'rega anarhične rezultate in neučinkovitost je mogoče pri jugozahodnih sosedih videti na vsakem koraku. Krovni zakon v kulturi potrebujemo, toda le takšnega, ki bi nastal kot sinteza stičnih točk zakonov posameznih kulturnih dejavnosti, kot zagotovilo strokovne kontinuitete, kot zagotovilo države za svobodo duha in varnost telesa. In še posebej s stališča sindikata zaposlenih v kulturi, kot zagotovilo socialne varnosti, delavno--pravne zaščite in ustreznih delovnih pogojev. S spoštovanjeml Tajnik glavnega odbora: DORO HVALICA NEDEMOKRA- TIČNA SLOVENIJA V Socialdemokratski mladini Maribor se sprašujemo, ali imamo v naši mladi državi Sloveniji, štiri leta po formalnem padcu komunizma, res demokracijo in pravno državo? Ne moremo namreč mimo dejstva, da v Sloveniji njeni državljani niso enaki pred zakonom, kar se je naj lepše pokazalo v orožarskem škandalu. Za posest ogromnih količin orožja, povzročanja splošne življenjske nevarnosti in drugih kaznivih dejanj bodo nekateri obtoženi, ki so samo žrtveno jagnje, dobili nekaj let, kar je absurd. In te žrtve bo predsednik Kučan ob naslednjem prazniku državnosti verjetno pomilostil ter jim tako vrnil uslugo za svojo hrabro obrambo z molkom in prevzema krivde na lastna ramena. Obtoženi bodo verjetno glede na prijateljski tožilčev obtožni predlog ravnali pragmatično, prevzeli krivdo nase, da bi se s tem čimprej rešili tega bremena. V nasprotnem primeru, če bi izdali, kdo so bili botri, bi se zadeva neprijetno zapletla, kar ne bi bilo dobro tudi za njih, če vemo, da je za orožje vedela policija, carina in še kdo. V Socialdemokratski mladini ne moremo tudi mimo dejstva, da je ogromen družbeni kapital, ki so ga slovenski komunisti pred osamosvojitvijo nalagali v tujini, predvsem v Italiji in Nemčiji, ostal tam pod imenom, na primer Safti, in sedaj izginja med sodobniki, beri bivšimi funkcionarji. Z njim danes privatizirajo družbeno lastnino, katero je ustvarjal slovenski delavec in se zanjo žrtvoval vas povojna leta. Nekomu je bilo v velikem interesu zavlačevanje sprejetja lastninske zakonodaje, da je lahko v tej pravni praznini privatiziral, kar se je dalo. In ko se bo proces privatizacije končal, bo razvidno, da so večinski lastniki slovenskega kapitala bivši funkcionarji oziroma tuje firme, ustanovljene s Safti kapitalom. Tako bodo oziroma so osebe, ki so v enopartijskem sistemu krčevito branile samoupravljanje s temelji marksizma, danes postale večinski lastniki oziroma kapitalisti. Takrat se je pač izplačalo biti marksist, danes pa kapitalist. Če pa se še dotaknemo povojnih zločinov, ki so jih zagrešili povojni oblastniki, ter tako omadeževali pošteno ime slovenskega domoljuba, ki je šel v partizane, da bi osvobodil domovino in slovenski jezik, potem ne moremo mimo dejstva, da so odgovorni zločina še danes na prostosti ter se šopirijo z izjemnimi pokojninami. V Mariboru še do danes ni nihče prevzel odgovornosti za petnajst tisoč ubitih ter zalitih z betonom pri tovarni TAM in na Livadi ob vznožju Pohorja. In če drži, kar pravijo nekateri prebivalci Slovenske Bistrice, da je Pohorski bataljon izdal eden od takrat najvišjih funkcionarjev, ker se borci niso želeli priključiti Dolomitski izjavi, ter da je ta oseba še danes na prostosti, je mera polna. In če po vsem tem lahko trdimo, da imamo normalno pravno državo in demokracijo, ki je po Churchilu res najslabši sistem, toda boljšega ni, potem se lahko pišemo samo Rigelnik, Kučan, Kocjančič ali kaj podobnega. Soclaldemokratlčna mladina, območni odbor Maribor ŽELJA PO VEČJIH DAVKIH Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je obravnaval valorizacijski količnik katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih površin, ki ga je sprejela slovenska vlada na svoji zadnji lanskoletni seji. Na predlog ministrstva za finance so določili količnik 1,40, torej za 40 odstotkov večji katastrski dohodek. Gre za povsem papirno določilo, ki ne temelji na nikakršnih realnih osnovah, temveč le na želji po večjih davkih. S tem vlada in ministrstvo za finance nadaljujeta svojo politiko vse večjega obremenjevanja kmetov. Socialistična politika izčrpavanja zasebnega kmeta se torej vrača. Takšna odločitev je le nadaljevanje lanskoletne odločitve s katero so povečali katastrski dohodek za izračun štipendijske osnove za nenormalnih 22 (z besedo: dvaindvajset) krat in s tem odvzeli kmečkim otrokom možnost, da bi dobili štipendijo. Po teh štipendijskih merilih znese za kmetijo s tremi hektarji obdelovalne zemlje in nekaj gozda letni katastrski dohodek 4,4 milijone tolarjev, za 11 hektarjev veliko kmetijo sestavljeno iz vinograda, obdelovalne zemlje in gozda, pa okoli 16 milijonov tolarjev, ali 201.000 DEM, ali skoraj 17.000 DEM mesečno. Absurdnost številk je očitna, vendar predpis velja. Usmerjenost proti kmečkemu življu je očitna. Sedanja valorizacija pomeni za kmete občutno večje davke. V minulem letu (če so vladni podatki seveda resnični) je bila inflacija 22,9 odstotna, povprečna rast cen na drobno pa 32,9 odstotna. Katastrski dohodek pa so povečali za 40 odstotkov, torej so davki zrasli bolj kot inflacija in kot cene. SGS Novo mesto se s takšnim odnosom do kmetov ne more strinjati. Vlada, ki ohranja niz spornih privilegijev, sega v žepe kmetov in s tem objektivno zvišuje cene kmetijskim pridelkom, s čimer poslabšuje standard vseh Slovencev. Vlada bi morala količnik spremeniti in ga prilagoditi inflaciji, saj takšno zvečevanje davkov (nad rastjo cen in inflacijo) pomeni tudi zviševanje inflacijske stopnje proti čemur pa se - vsaj zatrjuje tako - vlada bori. Slovenska gospodarska stranka Novo mesto Predsednik: JOŽE RANGUS PRIMATNIKI Najprej moram namesto uvoda opomniti, kaj je in kaj ni namen mojega pisanja - recimo temu - korespo-denčnega pisma: v prvi vrsti je moj namen opozoriti na določene nepravilnosti, nikakor pa nimam namena kogarkoli osveščati, saj se ne čutim niti dolžna niti sposobna za kaj takega. Torej - že sam naslov bi bil bolj jasen, če bi napisala: PRIVATNIKI, vendar tega namensko nisem storila. Vzrok je v tem, da sem s tem naslovom simbolično poimenovala tisti sloj oz. bolj skupino ljudi, zoper katerih obnašanje bi rada vložila »reklamacijo«. Zato se moram takoj opravičiti vsem takšnim privatnikom, ki so nastali že zdavnaj pred današnjim sistemom in, ki so uvedli elemente profesionalizma v svoje poslovanje. Za njih velja, da so s svojim procesom privatiziranja in novega načina poslovanja rasli in bili torej kultivirani v tem smislu. Torej - rada bi govorila o primatnikih (zato jih tudi drugače imenujem), to je tistih, ki so sicer prvi v vrsti, ki označujejo prvenstvo, vendar po drugi strani tudi o ti- stih, ki očitno kažejo premoč, prvenstvo denarja in moči. Denar, ki je sveta (in očitno tudi ljudi) vladar, bi morali nekako smiselno umestiti tudi svojo politiko osebnega razvoja, saj tu se najbolj kažejo tiste pomanjkljivosti, ki so posledica nekultiviranosti. V čem je povzročena škoda, ki si jo povzročajo takšni »poslovneži«, ki jih je mogoče razpoznati »prima vista«? odgovor: v celotni podobi podjetja (t. j. image-u, saj se znižuje njihov badvvill). Vzemimo primer naše občine in mojo osebno izkušnjo, saj bom tako najbolj nazorna. V Gosposki ulici v Celju sem pred kratkim prestopila prag novoodprtega, profesionalno promoviranega salona THALER. Doživela sem, da si je ta - v celjski regiji priznana blagovna znamka - privoščila poslovati brez pičice kakršnega koli poslovnega odnosa s svojo potencialno in dejansko stranko, še več: glavno osebje t. j. ga. Thaler se niti ni trudila k nekemu kulturnemu odnosu. Gospa Thaler je že v srednjih letih, vendar ji to spoštljivo starost degradira njen žargon petnajstletnice. Ker sem vedno bila in bom spoštljiva do starejših (do poslovnih partnerjev pa sploh), si ne morem privoščiti te osebne sramote in se z ga. Thaler ustno in na osebni ravni pogovarjati o npr.: bontonu in poslovnem obnašanju, čeprav ne bi bilo odveč, če bi se o tem podučila. Dotična gospa se je namreč obnašala .skrajno neprofesionalno: ne dovoli si, da bi ji dejanska stranka (kar sem jaz tudi bila) na prvem pomerjanju elegantne obleke (citiram) »komplicirala sto na uro« (čeprav sem že vnaprej ugotovila, da se bom zaman trudila, saj je bila obleka že popolnoma gotova). Razložila mi je, da se dajo napr.: preširoka in preohlapna ramena podložiti in predolgi rokavi zavihati nad komolce, zapestje pa navesiti z masivno bižuterijo. Tako se zdaj sploh nič ne pozna! Sicer pa (citiram) »kdo mi je kriv. če nimam lepih ramen«. In glede všitkov (ki bi naj bili pod prsmi, a so šivani vsaj pet centimetrov stran prosti stranskemu šivu) - za te je mišljeno, da pridejo na pravo mesto šele ob pravem nedrčku. Kot zaključek pa lahko strnem ves čar in »poslovno obnašanje« ga. Thaler v odgovoru (na vprašanje: Zakaj niste napravili in zašili dogovorjenega kroja, saj je pre-zentirana in na prvem pomerjanju zgotovljena obleka nekaj čisto desetega ?), ki se je glasil: »Veste, jaz rada obrnem po svoje in nimam rada, če mi kdo potem takole ugovarja, sploh pa ne nekdo, ki nima blage veze o šivanju.« Ah, da ne pozabim: obleka vredna skoraj 19.000 SIT ni bila niti podložena. Torej - jaz sem bila v tem salonu vsekakor enkratna stranka, saj me tja ne bo več. Zaključila bi, kultura izvira iz človeka in se reflektira na njegovo okolico. DARIJA STANIČ, dipl. oec., Celje DESNICA IN POŠTENJE KOT IZHODIŠČE Kot je zapisano v vseh velikih delih, se vse začne v mislih. Način življenja, predsodki, panika, precenjevanje, podcenjevanje in nasploh vse se začne in dodela znotraj nas. Skupnost ali družba, ki jo se- stavljamo in ustvarjamo, temelji na neke vrste predstavi, ki se tvori v nas samih. Zato je zelo pomembno poznavanje in razumevanje samega sebe. Če smo na primer v sebi prepričani o tem, da smo materialna bitja, ki jemo, pijemo, spimo in hočemo v življenju čim več užitkov, bomo imeli popolnoma drugačne predstave in poglede o življenju, kot če smo prepričani, da smo po svoji notranji naravi tudi duhovna bitja. Zelo pomembno je spoznavanje . resnice, kajti s tem spoznavanjem resnice se človekovo življenje spreminja. Razmišljanje v prvi vrsti o osebnih koristih in o družbi, ki je kot neke vrste lovišče za naš lov, ni več prvenstveno. Poglavitni cilj postane medčloveška pomoč z dejstvom, da tak način mišljenja avtomatsko spreminja odnose v človeški družbi. Mislimo namreč, da v naravi deluje zakon vzroka in učinka in da bomo v skladu z njim želi to, kar bomo sejali. Dokler se ne naučimo sejati prave stvari na pravem mestu, tudi želi ne bomo tistega, kar si želimo. Ker gre za vprašanje umskega stanja in odnosov, ni takojšnjih do-' sežkov z nobeno metodo ali čudežnega recepta za hitro spremembo. To je počasno in sistematično delo, kjer se mora upoštevati prav vse, pa čeprav moramo delati tako, kot mislimo, da je najbolj prav. Pravzaprav se vse začenja v človeškem umu. Če bi hoteli spremeniti le zunanji svet, na primer na tak način ustvariti nov politični sistem, da bi s spremembo zunanjih okoliščin spremenili družbo in humanizirali človeka, bi ta postal slej ali prej skorumpiran in v novih okovih. In ravno to se počenja vedno in vedno znova. Zato je očitno, da se mora iz tega okvira izstopiti, vendar ne v neko duhovno organizacijo, ki bi ljudem predpisovala, kaj naj verjamejo, kako naj se vedejo in podobno. Namen ZVEZE 21 je predvsem zbirati ljudi, ki iščejo resnico in poštenje, s katerimi bomo ustvarili boljšo, pravičnejšo družbo za vse ljudi. Da smo v bistvu na pravi poti, govori dejstvo, da ne temeljimo na nobeni ideologiji, formuli ali avtoriteti. Za nas je namreč poglavitno vprašanje človekov napredek. Če človeka ne obravnavamo kot materialni stvor, temveč kot celostno bitje, z razponom od materialnega do duhovnega, potem je pomembno vse; fizično telo, kultiviranje čustev, razvoj in-telekta, moralne lastnosti, duhovna zavest - vse to je neločljiva celota, kot tudi svet, v katerem živimo. Življenju je treba dati smisel. Borimo se za to, da bi ljudje odprli celotno obzorje ali vidik svojih zmožnosti, da bi kot vzravnane in uravnovešene osebnosti pomagali zgraditi svet s pozitivnim pogledom v prihodnost. Do danes misli niso prišle do resničnosti in do uresničitve zato, ker je dozdajšnja resnica bila preprečiti samostojno razmišljanje. »Zgodovinski posredniški poizkusi« med velikimi cilji in interesi so se vedno iztekli k interesom. V interesu vsake ideologije in vsake vere je, da se čimbolj omeji samostojno razmišljanje, ter, da se v mrežo človeškega razmišljanja čimbolj pogosto vpletejo elementi in smernice njihovih poti in razlag. Taka pot, kot si jo je izbrala ZVEZA 21 je v politiki nekaj novega, nekaj, kar komaj trka na vrata 21. stoletja in kar je ravno tako neustavljivo, kot je neustavljiva noč pred dnevom. Zavedamo se, da je vsak porod boleč in težaven, a vendar je to komaj tisti del, ki vrata življenja šele odpre. »ZVEZA 21« Slovenska Kraško Notranjska stranka, Postojna SKEI SLOVENIJE SE NE STRINJA Z IZJAVO OR. DRNOVŠKA IN KNSS Predsednik Vlade R Slovenije dr. Drnovšek je včeraj javno zagrozil, da bo država ukrepala, če sindikati ne bodo reagirali v 14 dneh tako, kot si je Vlada zamislila. Razlog take izjave premiera dr. Drnovška je sicer sklep Sveta ZSSS, da ne sprejme ponujenega socialnega sporazuma s takšno vsebino. Na odločitev Sveta ZSSS so namreč odločilno vplivali sklepi problemske konference SKEI Slovenije z dne 12.01.1994 in drugih sindikatov dejavnosti. Čeprav se je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije na Problemski konferenci jasno opredelil proti takšnemu predlogu socialnega pakta, ki ne temelji na pomožnih kolektivnih pogodbah, ki ne vsebuje politike zaposlovanja in plač v državnih podjetjih in podjetjih pod Skladom, ki ne določa praga brezposelnosti in ne določa garancije za izvajanje socialnega sporazuma, pa sklep te konference ni bil v tem, da se poganja v zvezi s socialnim paktom končajo. Ultimativno določanje vsebine socialnega pakta pa tudi ne more biti osnova socialnega partnerstva. Obenem nas moti etiketiranje, ki ga uporablja Sindikat Neodvisnosti - KNSS v današnjem članku »Neodvisnost ne soglaša z ZSSS«, do Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tako kot ima KNSS pravico zavzemati se za lastna stališča in jih tudi zagovarjati, imamo enako pravico tudi mi. Če je njihovo stališče bližje Vladinemu kot naše, in če menijo, da pomožne kolektivne pogodbe niso pomembne, potem je to stvar njihove odločitve in nikakršne pravice nimamo se postavljati za razsodnika ali je to prav ali ne. Sicer pa bo SKEI Slovenije podrobneje informiral o situaciji v kovinski in elektroindustriji Slovenije In s tem v zvezi tudi s socialnim položajem delavcev na tiskovni konferenci, sklicani za 25. januarja 1994. Predsednik SKEI Slovenije ALBERT VODOVNIK FONDA Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. ■ ' *V' ■ Roman Fonda • 63000 Celje; Trg ivoboJe 10; tr 063/28-713 OSAMLJENOST OSEMLETNE ATHINE ONASSIS NENEHEN STRAH PRED UGRARITELJI Bogastvo, še zlasti strašno veliko bogastvo, Je lahko tudi hudo breme. Otroci bogatašev sploh nimajo pravega otroštva, ne poznajo tekanja z vrstniki, prijetnega potepanja po ulicah In brskanja po trgovinah, brezskrbnih iger, ne poznajo prostosti, ki je v mladosti tako čudovita. To so žalostni, prestrašeni otroci, ki so prikrajšani za najlepše obdobje svojega življenja. Najbogatejši otrok na svetu, osemletna deklica Athlna Onas-sis, je zaprta v svet odraslih, obdana z do zob oboroženimi možmi in prav gotovo nesrečna. Nič kaj rada se ne bo spominjala svojega zadnjega bivanja na Portugalskem. Tam so kar dvakrat zapored poskušali ugrabiti najbogatejšo dedinjo na svetu, zato je državo zapustila. Oboroženi ugrabitelji so v portugalski pokrajini Alen-tejo na prazni cesti ustavili limuzino, v kateri naj bi se po njihovem prepričanju vozila mala Athena. Ko so odprli vrata, so se iz oči v oči srečali z njenim očetom, 39-letim Thierryjem Rousselom, in z dvema najbolj nevarnima družinskima osebnima stražarjema. Voznik avtomobila je takoj reagiral, nagonsko pritisnil na plin in avto je za sabo v prah odel ugrabitelja. Četudi je Athena tedaj ušla nevarnosti, se je oče dobro zavedel, da-ne more uresničiti svoje namere in ji omo- gočiti vsaj kolikor toliko normalno življenje. S tem ciljem je pred kratkim omejil število telesni stražarjev, sedaj pa se je prepričal, da je bil nasvet njene matere Christine še kako na mestu in jo je zopet obkrožil z množico goril. Doumel je, da je Athena najbogatejša dedinja na svetu, saj bo z osemnajstimi leti nasledila tri milijarde dolarjev. Vedno bo tarča nasilnežev, ugrabiteljev. Tudi denar ni zagotovilo, da je po ugrabitvi ne bi ubili. Vendar na Portugalskem niso bili na delu profesionalci. Mafijci, ki jim nekateri pripisujejo dejanje in ki stojijo za večino ugrabitev v Evropi, pač ne bi zaustavili napačnega avtomobila. Nekaj ur po poskusu ugra- bitve je oče s hčerko, svojo drugo ženo in njunimi tremi otroki z zasebnim letalom poletel v družinsko hišo, zavarovano kot srednjeveški gradovi, ki jo je dala v Švici zgraditi Christina. Sedaj družina živi v njej zaprta in obkrožena s stražarji, tako da nihče ne more do nje. J Athina živi z očetom od materine smrti leta 1988. Družina pogosto letuje na Portugalskem, kjer je Thierry v plantaže, na katerih dela 80.000 delavcev, vložil okoli sto milijonov dolarjev. Igra usode je hotela, da je to državo kot osnovo za razpredanje svojih poslov izbral prav v prepričanju, da je med najbolj varnimi in najbolj mirnimi kotički na svetu. Tam je želel Atheni nuditi normalno življenje. PATTI TATE SE BORI ZOPER IZPUSTITEV SESTRINIH MORILCEV POŠAST ZA REŠETKAMI Strahotna sestrina smrt, zverinsko znašanje Manso-na In njegove tolpe nad Sharon Tate, se Je mali Pattl globoko zarezalo v dušo In še kot majhna deklica se je pred materjo zaklela, da ne bo našla miru, dokler bodo živeli morilci njene sestre. Obljubila je, da bo naredila , vse, kar je v njeni moči, da morilci nikoli ne bi več prosto hodili po ulicah. Danes je spet slišati glasove, da bodo Mansonove privržence in celo Mansona samega pogojno izpustili na svobodo. Patti je stopila na čelo gibanja zoper takšna prizadevanja, saj bi bila Mansonova prostost zanjo še kako resna grožnja. Maniak se tudi za rešetkami hvali, da v svoji moči lahko naroči, naj ubijejo tistega, ki ga on želi spraviti s sveta. Po materini smrti, ki je bila v šte- vilnih komisijah, v katerih na njeno mesto. Za nobeno odločajo o pogojnem izpu- ceno 35-letna Patti, lepoti-stu, je Patti odločno stopila ca, zelo podobna umrli se- stri, ne namerava popustiti. Po ukazu Charlesa Mansona so Suzan Atkins, Patricia Krenvvinkel, Leslie van Ho-uten in Tex VVatson leta 1969 vdrli v hišo Sharon Tate v Los Angelesu in brutalno ubili 26-letno igralko v devetem mesecu nosečnosti. Zaman je zase in za svojega otroka prosila milosti. Naslednjo noč je skupina umorila še Lena LaBianca in njegovo ženo Rosemary. Na sodišču so zločinci skušali prevarati poroto, vendar jim to ni uspelo. Vsi po vrsti so bili obsojeni na smrtno kazen, a ta, pravi Patti, je v Kaliforniji na žalost ukinjena. Kazen zanje so torej spremenili v dosmrtni zapor, kjer so vedo možne pogojne izpustitve, če zapornikom uspe prepričati kakšnega od sorodnikov umorjenih. KAZEN INVALIDSKI VOZIČEK Sodnik na Floridi je dvanajstletnemu fantu, ki so ga obsodili, ker je s strelnim orožjem hudo ranil nekega 16-letne-ga dečka, izrekel precej nenavadno kazen. Poslal ga je v popravni dom, kjer bo moral nekaj časa prebiti v invalidskem vozičku, da bo na lastni koži občutil, kaj je storil svoji žrtvi, ki jo je zadel v glavo, ji poškodoval možganske centre tako, da bo ra- KAJ JE NAROBE Z IMENOM HUDIČ njenec vse življenje moral hoditi s palico. _ Te dni bo prvostopenjsko v popravnem domu, kjer bo sodišče za družinska vpraša-ostal do polnoletnosti, bo nja v japonski prestolnici moral dva dni preživeti v in- moralo razsoditi, ali je Hudič validskem vozičku, dva ted- primerno ime za nekega fan-na hoditi z berglami in potlej tiča. Pravdo je sprožil otrokov oče, ker mu uslužbenci v mestnem magistratu niso hoteli vpisati želenega imena. Po njihovem prepričanju namreč ime Hudič, po japon- še nekaj časa s palico. »Spoznal boš resničnost, ki si jo storil drugemu,« je po sojenju dejal sodnik v Dade Cityju na Floridi. sko Akuma, za fanta ni primerno, prinašalo mu bo samo neprijetnosti in težave v življenju. Oče misli nasprotno. Hudič je prepričljivo ime, vsak si ga zapomni. Z njim bo, zatrjuje oče, imel v življenju neprimerno več priložnosti, da se seznani z najrazličnejšimi ljudmi in da na njih napravi večji vtis. IZRAELSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA MOSSAD JE VEDELA, KJE SE SKRIVAOKRUTNI ZDRAVNIK, A NI TVEGALA MEDNARODNIH ZAPLETOV MENGELE SE JE OGNIL SMRTNI KAZNI Nekdanji agent izraelske obveščevalne službe Mossad je v intervjuju za jeruzalemski dnevnik Maariv povedal, da je njegova služba vedela za skrivališče okrutnega zdravnika Mengeleja, sam ga je izsledil v Južni Ameriki, a nadrejeni so mu ukazali, da ga mora pustiti pri miru. Bivši agent Zvi Aharoni trdi, da je leta 1962 omejil njegovo bivališče, šef Mossada pa mu je prepovedal ukrepati. V Paragvaju mu je neki nekdanji pripadnik SS povedal za osamljeno farmo v neposredni bližini brazilske meje. Na poti tja je opazil dva mlajša moška, ki sta bila videti kot telesna stražarja, in starejšega človeka, ki je bil prav gotovo Mengele. Takoj se je vrnil v Francijo, poročal šefu in mu pojasnil, da za ugrabitev potrebuje skupino komandosov. Šef mu je odvrnil, naj vse pozabi. Aharoni je bil v skupini, ki je leta 1961 ugrabila Adolfa Eichmana, tvorca tako imenovane končne rešitve židovskega vprašanja v Evropi. V primeru Mengele so bili voditelji obveščevalne službe previdnejši, niso hoteli tvegati še enega mednarodnega zločinca privedli pred izrael-incidenta v kateri od južno- sko sodišče in ga obsodili na ameriških držav, kot je bilo smrt. to z ugrabitvijo Eichmana Mengele je umrl naravne v Argentini, ko so vojnega smrti leta 1979. l°9°db' LDS’ LDS in SDSS in da je možno i SKD m SDSS- Predsedstvo je dodatek h koalicijski pogod-ponovno ugotovilo, da doda- pj preveriti prav v fazi uskla-r neifPremm13 vsebine ko- jevanja in sprejemanja prora-ahcijske pogodbe, temveč le čuna in omenjenih zakonov, jasneje določa tisti njen del, Zaradi tega je predsedstvo ki obvezuje stranke k podpo- SDSS sklenilo, da dodatek *' vlad1 m določa podpiše in po zaključeni raz- tehmko koalicijskega uskla- pravj 0 proračunu oceni nje- jevanja. Predsedstvo SDSS je že na svoji 14. seji načelno sprejelo dodatek h koalicijski pogodbi kot sprejemljiv, saj sili največjo stranko v koaliciji, govo uspešnost in uspešnost izvajanja koalicijske pogodbe v celoti. Predsedstvo SDSS Glavni tajnik BRANKO GRIMS Pri sestavljanju križanke nam jo je zagodel tiskarski škrat in namesto Igor Zimšek zapisal Igor Ozim. Reševalcem se opravičujemo. PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 1 IZ NOVE DOBE 12. JANUARJA 1994 VODORAVNO: svaljek, elegika, par, dom, Ado, IN, rin, šok, Avar, mol, svatovščina, tloris, angažiranost, skuštranost, realizem, rtič, asketi, Mai, Kadar, ČZ, okus, Odak, brk, anonimnež, kamion, DL, Nives, Amon, urnik, ovidukt, DD, stil, Ivana, Ravne, Tajo, sošolka, LA, IL, skalar, OČ, otep, Keita, Eneida, geto, Soares, Acs, Vrtojba, alergičnost, krivoverka, ortoped, PE, slama, Aca, spev, ocenitev, polaroid, hetera, Reka, Are, Ogen, sto, Irak, dno, Šaban, Rac, Alabama, baža, Jens, OR, pilar, lesar, Suharto, Čile, Čl, Aškerc, CS, Lennon, Itaka, Jutrovo, kip, Tita, letak, AT, Risto Savin, KP, omara, ničla, RM, Semedela, Kranjska Gora, Ilir, NT, LK, Tivat, Ajša, Kisovec, analiza, Lateran. V uredništvo je dp roka prispelo 447 rešitev, od tega 420 pravilnih. Žreb je dodelil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrada: Srebrni kovanec - darilo Zlatarne Celje FERK SREČKO, Gorkega 18, 62000 MARIBOR 2. nagrada: Karton vrhunskega vina — darilo Vina Bizeljsko Brežice POHAR STANISLAV, Viška cesta 67, 61000 LJUBLJANA 3. nagrada: Kilogram kave — darilo Merx holdinga Celje HORVAT DANIJELA, Celovška 11, 63000 CELJE 4. nagrada: Majica z dolgimi rokavi in kapuco — darilo trgovskega in proizvodnega podjetja A TRI Slovenske Konjice HORVAT BOJANA, Miklošičeva 4 b, 61230 DOMŽALE NAGRADNA KRIŽANKA ST. 2 5. nagrada: Knjiga Nade Klaič »Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone« - darilo Nove dobe VIPOTNIK PETER, Ul. bratov Vošnjakov 3, 63000 NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO Izžrebani reševalci bodo prejeli obvestilo o prevzemu nagrad. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 2 Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve cele križanke, ki bodo prispele v uredništvo do SREDE, 3. FEBRUARJA 1994 do 12,00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 2. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil 5 nagrad, ki jih tokrat prispevajo: 1. nagrada: Srebrna sponka za denar — Zlatarna Celje 2. nagrada: Darilni paket - Grafika Gracer Celje 3. nagrada: Kilogram kave — Merx holding Celje 4. nagrada: Knjiga Nade Klaič »Zadnji knezi celjski v deželah sv. krone« — Nova doba 5. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Nova doba ----------------------------------------->š NAGRADNI KUPON ŠT. 2 PRIIMEK IN IME:__________________________ ULICA:___________________________________ POŠTA, KRAJ:_____________________________ MESTO OB LOARI V FRANCU! AVTOR: JANEZ KOGOVŠEK MOČNATA JED, KUHANA V SOPARI TERORIST, KI SE POLASTI LETALA IN POTNIKOV V NJEM SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC (JOŽE) ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK) LEPOTNA KRALJICA FRANCOSKI MODNI KREAT0R CARDIN HAMMOND INNES DETEKTIV KIRBY PLAZILEC S ŠTIRIMI KRATKIMI NOGAMI IN DOLGIM REPOM JUNAŠKO DEJANJE PRVE PROLETARSKE BRIGADE HUDA VROČINA PERJE PRI REPI IVAN BRATKO ZDRAVILO ZOPER MALARIJO NOVA DOBA VDOR MIKROBOV V KRI JOKANJE VRSTA ŽITA LETOVIŠČE VBELGUI VOJAŠKO OKLEPNO VOZILO NASKOK, NAVAL FRANCI EKAR SKANDINAVSKA DRŽAVA POSODAZA SMETI SPODNJI DEL VOJAŠKA POSODE STOPNJA ARTHUR (KRAJŠE) DALJICA, KI VEŽE DVE NES0SEDNJI 0GLIŠČI MN0G0K0TNIKA BOUŠI KOZAREC KELIHASTE 0BUKE DAMJANA ČERNE KOVINSKI TLAKOMER PREBIVALCI KANADE JUŽNOAMERIŠKA FARMA IME DVEH GRADOV V VERSAJSKEM PARKU ti.rt.mm ZAPIS S STENOGRAF-SKIMI ZNAKI NOVA DOBA MESTNA ČETRT BARVNI LOK NA OBZORJU MEHKONEBNIK KARTANJE ZA DENAR ČLAN DIPLOMAT-SKEGA PREDSTAV-NIŠTVA NEMŠKA TENIŠKA IGRALKA HUBER NAŠ RADIJSKI IN TELEVIZUSKI V0DITEU (RADO) BOSANSKI NOGOMETAŠ SUŠIČ KRAJ PRI GROSUPLJEM KDOR VELIKO DELA NAVTIČNA D0LŽ. MERA OSEBNI ZAIMEK KRAJ PRI VRHNIKI NOVA DOBA MESTECE PRI TORINU BOJNA ENOTA NA POHODU ZRAK (LATINSKO) NEZNANKA V MATEMATIKI THOMAS EDISON SLOVENSKI IGRALEC (IVO) PETER T0SH ITALUANSKA RTV POSMRTNO STANJE BREZ TRPLJENJA NEZVE LIČANIH DUŠ RAZVOJNA STOPNJA PREDRAG NIKOLIČ KOS CELOTE SALOMONOV UGANKAR RASTLINSKA BODICA STRUPEN PAJEK. KI ŽIVI V SREDOZEMLJU a n TO JE BIL TEDEN, KO JE VES SMUČARSKI SVET GOVORIL O SLOVENIJI - O SLOVENSKIH DEKLETIH, KI SO PO VRSTI SEGALE PO NAJVIŠJIH LOVORIKAH - O MARIBORU IN SLOVENCIH, O TEJ MALI SAMOSTOJNI IN LEPI DRŽAVI