Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija P.n. 2 Matična knjižnica “dr. Slavko Grum” Parmova 9 1270 LITIJA GOSPODINJE POZOR NUDIMO VAM PREGLED, SERVIS in VZDRŽEVANJE plinskih naprav! Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940 April 2005, št. 4, leto 6 NOVICE SZ OBČINE LITIJA www.Htija.net/tiskarna-aco Zbor sv. Nikolaja Litija zmagal na Naši pesmi 2005 Maribor, 16. in 17. april 2005. V prenovljenem ambientu Unionske dvorane v Mariboru je v soboto in nedeljo potekalo 19. državno tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2005. Predstavilo se je 23 najboljših izbranih moških, ženskih in mešanih zborov iz Slovenije in zamejstva, ki doma in v tujini dosegajo odlične poustvarjalne rezultate. V Mariboru je letos drugič nastopil tudi Zbor sv. Nikolaja iz Litije, pod vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič, ki je nedvomno poskrbel za svojevrstno presenečenje. Zavihtel se je na 1. mesto (skupaj z Akademskim pevskim zborom Toneta Tomšiča ŠOU v Ljubljani) in prejel zlato plaketo Naše pesmi 2005 za osvojene 94.3 točke ter prvo nagrado tekmovanja. Ob veliki kvaliteti izvedenega programa je potrebno posebej izpostaviti odličen zvok zbora in njegovo LABOR OMNIA VINCU IMPROBUS (Vztrajno delo premaga vse) Publij Vergili] Maron Pevskemu zboru SV. NIKOLAJ in zborovodkinji HELENI FOJKAR ZUPANČIČ izrekamo iskrene čestitke za doseženo prvo mesto in zlato plaketo na 19. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša Pesem v Mariboru 2005! Rosana Maček, območna izpostava JSKD Litija Cvetličarsko tekmovanje CVETLIČNA »BORBA« Prejšnji mesec se je v knežjem mestu Celje na tlorističnem predtekmovanju pomerilo 13 mladih cvetličarjev. Dogodek, ki služi kot kvalifikacija za državno prvenstvo, je potekal v okviru sejma Flora in je pritegnil množico obiskovalcev. Svoje znanje in domišljijo so nadebudni cvetlični umetniki tokrat pokazali v dveh tekmovalnih kategorijah: dekoraciji prostora na temo velike noči in šopku. Videli smo veliko jajc in trnja, pa tudi bolj domiselne in abstraktne postavitve, ki so seveda posegle po višjih mestih. Litijske barve je tokrat zastopala Petra Brčan iz Cvetličarne CIKLAMA in se z odličnim četrtim mestom v skupni razvrstitvi uspešno uvrstila na državno prvenstvo, ki bo naslednje leto. Njen nenavadni šopek vzdolžne vezave je sodniška žirija v mednarodni sestavi nagradila celo s tretjim mestom, odlično pase je odrezala tudi pri postavljanju velike prosojne fantazije, sestavljene iz lesenih desk in cvetja, ki jo je naslovila Vstajenje. Prvo mesto na tokratnem predtekmovanju je pripadlo Primožu Grilju iz Velenja, ki je na temo velike noči postavil razbito jajce, iz katerega se je v slapovih razlivalo dehteče cvetje. Državno prvenstvo pa bo postreglo s še več poslasticami za ljubitelje cvetja, saj se bodo tekmovalci pomerili v šestih različnih kategorijah. Tekst in foto: A.K. OB DNEVU ZMAGE VABLJENI NA TIŠJE Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno pri Litiji je vse občane treh sosednjih občin Šmartnega, Litije in Ivančne Gorice že v prejšnji številki glasila obvestilo o pripravah na več odmevnih prireditev, ki bodo potekale v mesecu maju. Ker so te prireditve praktično pred vrati, bi vas želeli ponovno povabiti nanje. Občane Litije in okolice še prav posebej vabimo na Tišje, kjer se bo v soboto, 7. maja 2005, ob 10. uri pričela osrednja medobčinska proslava ob 60-letnici zmage nad fašizmom, osvoboditve Šmartnega in Litije ter ob dnevu EU. Ob tej priložnosti bomo odkrili doprsni kip legendarnega komandanta Staneta. V kulturnem programu bodo sodelovali dijaki gimnazije iz Litija z gosti, sledilo pa bo družabno srečanje. Litijski planinci bodo organizirali pohod na Tišje iz različnih smeri, poskrbljeno pa bo tudi za avtobusni prevoz. Organizatorji so ob pomoči slovenske vojske poskrbeli za šotore, tako da bo prireditev ob vsakem vremenu. Natančnejše informacije o tej slovesnosti (pohod, prevozi...) boste našli na spletni strani društva www.drustvoprosticas.si, v lokalnih medijih ter v zgibanki, ki jo bomo po pošti posredovali vsem gospodinjstvom. Pokličete pa nas lahko tudi na tel. št. društva »PROSTI ČAS« 031 721 013. Na šmarski strani glasila pa si oglejte še program ostalih majskih prireditev v organizaciji našega društva. Predsedstvo Društva »PROSTI ČAS« Šmartno Iz uredništva... Mesec april je mesec knjige. Spomnijo nas na slovenski in svetovni dan knjige, na dan mladinske književnosti. In knjige so tista čudovita shramba, kjer so shranjene besede. Veliko sijih izrečemo, včasih še premalo. Premalo je tistih premišljenih... K temu razmišljanju me je napeljalo dejstvo, daje bila v aprilu tudi izbrana najlepša med slovenskimi besedami, njen cvet... Seveda ima lahko vsakdo med nami svojo, a lahko smo si edini, da je izbor revij e Jana, ki je z natečajem za najlepšo slovensko besedo izbrala besedo MIDVA, na mestu. Lahko se strinjamo, da daleč naokoli ni nobene, ki bi bila tako naša (slovnična posebnost) in da bi bila hkrati tudi vsebinsko tako lepa. Mar ne hrepeni vsak od nas po drugem, s katerim bi lahko postal midva? Enostavna, a velika želja, ki se ne izpolni kar tako... Besedo MIDVA je na Janin natečaj odposlala Marija Smolej iz Kresnic. In kdor gospo in gospoda Smolej vsaj malček pozna, se bo nasmehnil: jasno, saj to sta onadva, ki besedo midva osmišljata. K besedi MIDVA sodi tudi pesem. Pošiljamo vam besedo MIDVA, da si jo pripnete k srcu in nosite s seboj. Želim Vam veliko lepih in nasmejanih pomladnih besed! Andreja ŠTUHEC Midva sva dva midva sva dvojina midva sva par midva sva več kot eden nobeden od naju nikoli ni osamljen midva sva skupaj, ker sva različna z nama so še najini in midva sva njihova. (Marija Smolej) TEKMOVANJE za lepši izgled mesta Litija in njene bližnje okolice v letu 2005 muzikalno ustvarjalnost. Odlična fraziranja, homogenost ter stik s presežnim so bile nedvomne odlike njihovega petja. Na sprejemu pri županu mesta Maribor, g. Borisu Soviču, se je le-ta posebej zahvalil za vso ljubezen, ki se skozi petje prelije med občinstvo in ga tako bogati. Zbor je v nedeljo popoldan nastopil na zaključnem koncertu najboljših zborov, kjer so ugledni člani mednarodne žirije podelili priznanja. Tekmovanje poteka v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze kulturnih društev Slovenije in mestne občine Maribor. Turistično društvo Litija vabi lastnike stanovanjskih hiš in drugih objektov z obrtno, kmetijsko, trgovinsko in gostinsko dejavnostjo ter stanovanj v stanovanjskih blokih, da se vključijo v tekmovanje. Tekmovanje bo potekalo v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije na področju turizma in varstva okolja pod sloganom “Moja dežela - čista in gostoljubna”. Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: - celoten vtis objekta, ki se ga ocenjuje, - urejenost fasade, - urejenost živih mej, ograj, - urejenost vrtnih poti, stez, vhodov v objekt, - urejenost zelenic, vrtnih gred in sadovnjakov, - ocvetličenje oken, - ocvetličenje balkonov, - okrasno grmičevje in - druge zanimivosti. Tekmovanje se prične 1. maja in zaključi konec meseca oktobra 2005. Po zaključku tekmovanja bodo najboljšim podeljene diplome, priznanja in nagrade. Vse prebivalce mesta Litije in njene bližnje okolice vabimo, da si nadalje prizadevamo za ohranjanje in izboljšanje našega okolja, da bi bili še bolj prijazni in vabljivi za goste. Upravni odbor TD Litija TEDEN RDEČEGA KRIŽA 8. -15. maj Od 8.-15. maja praznuje Rdeči križ Slovenije teden rdečega križa. Ob obletnici rojstva Henrvja Dunanta, ustanovitelja te organizacije, bo Rdeči križ Slovenije predstavil vso širino gibanja RK, zato da bi prikazal humanost kot eno temeljnih vrlin medčloveških odnosov. Rdeči križ organizira dobrodelne akcije za pomoč otrokom, starostnikom, tudi tistim, ki so jih prizadele naravne nesreče; organizira dobrodelne akcije, zbira obleko in druge materialne dobrine, organizira krvodajalske akcije za bolnike, ki nujno potrebujejo kri za življenje. Do kod sega naša človekoljubnost? Humanost se ne obeša na veliki zvon. Je le tihi odmev dobrega srca. Moč humanosti nas zmeraj znova združuje in zbližuje. Hvala vsem, ki pomagate povezovati in ne ločevati. V tem je tudi naša prihodnost. V okviru Tedna Rdečega križa se bodo pri OZRK Litija vršile razne prireditve oziroma aktivnosti. • 05.05.2005 ob 9- in 10 uri - sprejem za predšolske otroke v dvorani KC v Litiji: 2 gledališki predstavi z naslovom Kraljevi smetanovi kolački (Gledališče Tone Čufar iz Jesenic) • 06.05.2005 ob 9,30 in 10,30 uri - sprejem za učence 1. razredov osnovne šole v dvorani KC v Litiji: 2 gledališki predstavi z naslovom Martin Krpan (Gledališče Tone Čufar iz Jesenic) • 06.-13.05.2005: sedemdnevno letovanje starostnikov na Debelem Rtiču 10.05.2005 od 09. do l6.ure: dan odprtih vrat OZ RK Litija: a) ogled delovnih prostorov in pogovor o delu OZ RK Litija b) ogled skladišča OZ RK Litija c) stojnica OZ RK Litija 12. - 15.5.2005 - razdelitev prehrambenih dobrin in higiensko tehničnih pripomočkov socialno ogroženim družinam in posameznikom iz območja Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji po predlogih krajevnih organizacij RK, Centra za socialno delo in patronažne službe, - obiski starejših, bolnih in invalidnih oseb na domu in v domovih za starejše • 15.05.2005: svetovni dan družine - materialna pomoč družinam s petimi in več otroki • 26.5.2005: 5. območno tekmovanje iz znanja o dejavnosti RK ter nudenju prve pomoči poškodovancem ob nesreči za učence 8. razredov OŠ iz območja Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji • 31.05 2005: pisanje spisov in izdelava risbe na temo »pomoč človeku« »RAZPIS« v osnovni šoli -prvi in drugi razred OŠ, v vzgojno varstvenem zavodu. Prispevke pošljite do 10. MAJA 2005 na nastovTiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Dovolite, da Kresnička posveti v vaš dom. C# KRESNIČKA Veliko starejših želi jesen svojega življenja preživeti doma. Saj tudi ni čudno. Dom smo gradili in ustvarjali celo življenje. Dom ima v slovenskem prostoru veliko simbolno vrednost, pomeni nam varnost, toplino, kraj kjer smo srečni, kjer poznamo vsak kotiček. Kresnička d.o.o., Center za oskrbo na domu se je ustanovil prav s tem namenom, da različnim uporabnikom, predvsem pa starejšim pomaga, da bi svojo starost čim dalj časa preživeli v domačem okolju in čim bolj kvalitetno. nadaljevanje na strani 3 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPBAVE______April 2005 POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH na 23. redni seji Občinskega sveta občine Litija, ki je bila dne 29.03.2005: - Sprejet je bil Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Litija - Šmartno v drugem branju, s katerim občina Litija (in hkrati v sorazmernem deležu - 24 % po številu prebivalcev tudi občina Šmartno) ustanavljata samostojni javni zavod in iz sicer dosedanje organizacijske enote ZIK- Glasbene šole Litija. Začetek delovanja samostojne Glasbene šole je predviden za novo šolsko leto 2005/06, seveda pa mora na to pristati tudi ministrstvo za šolstvo. Svetniki pa največji del svoje razprave niso namenili ustanovitvi nove Glasbene šole, pač pa problematiki in preostanku sedanjega javnega zavoda ZIK Litija, od katerega sta po novem ostali le še dve njeni enoti: Kulturni center in Ljudska univerza. - Sprejet je bil Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Litija za leto 2004 - v prvem branju, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. - Nadalje je bil sprejet Pravilnik za sofinanciranje in vrednotenje letnih programov športa v Občini Litija, ki je nadomestil pravilnik in merila, ki so bila v veljavi od leta 2001. Po novem pravilniku za šport, bo objavljen in izveden tudi letošnji javni razpis za sofinanciranje športnih programov v občini Litija. - Sprejet je bil Letni program športa v občini Litija za leto 2005. Tudi ta dokument je podlaga za izvedbo javnega razpisa in za razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje športnih programov med posamezne športne zvrsti oziroma panoge. Tako o Letnem programu športa kot tudi o Pravilniku in Merilih za sofinanciranje letnih programov športa se vsi zainteresirani lahko podrobneje seznanijo na občinskih spletnih straneh www.litija.net. - Svetniki so nadalje sprejeli obvezno razlago 86. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Litija, kjer se na občinskem svetu ob ustanovitvi začasne komisije ali odbora določi sestavo, naloge ter roke za njihovo izvedbo. Enako velja tudi za župana, če imenuje strokovno ali posvetovalno telo za svetovanje v posameznih zadevah iz njegove pristojnosti. - Pri kadrovskih zadevah, pa so bile sprejete naslednje odločitve: Občinski svet razreši dosedanjega člana odbora za gospodarsko infrastrukturo Povše Braneta in imenuje za nadomestnega člana v odbor za gospodarsko infrastrukturo Požeg Jožeta. Občinski svet občine Litija razreši dosedanjega člana odbora za predšolsko vzgojo in šolsko dejavnost Povše Braneta in za nadomestnega člana imenuje Grošelj Jožeta. Občinski svet občine Litija imenuje za svojega predstavnika v svet Javnega zavoda mestne lekarne Lovše Lidijo. Občinski svet občine Litija imenuje za svojega predstavnika občine v skupščino Javnega podjetja CEROZ d.o.o. župana Občine Litija Mirka Kapljo. Občinski svet občine Litija poda pozitivno mnenje k prijavljenima kandidatkama za ravnateljico OŠ Litija Hauptman Gabrijeli in Barbki Vidmar. Prednost pred izbiro kandidata pa daje dosedanji ravnateljici, kandidatki Hauptman Gabrijeli, zaradi poznavanja razmer in uspešnega dosedanjega dela v OŠ Litija. Občinski svet občine Litija razreši predstavnico ustanovitelja v svetu OŠ Gradec Koprivnikar Mojco in za nadomestnega člana imenuje Majo Lučič. Po tej točki so sejo zaključili in sprejeli odločitev, da točke, ki jih niso izčrpali iz dnevnega reda 23.seje, prenesejo na začetek naslednje, to je 24.seje občinskega sveta. Ob 21. aprilu “Dnevu upora proti okupatorju” in 1. maju “Prazniku dela” vsem občankam in občanom Občine Litija čestitam ter želim prijetno praznovanje. ŽUPAN OBČINE LITIJA: Mirko KAPLJA Ib, sobota 23.4. 7.30- 12.30 SVETOVNI DAN KNJIGE Knjižnica Litija sobota 23.4. 10.00 Otroška matineja: ZAJČKOV ZVONČEK Kulturni center torek 26.4. 19.30 »Je pesem v srcih« - 2. koncert območne revije odraslih PZ Kulturni dom Šmartno sreda 27.4. 11.00 Proslava ob Dnevu upora proti okupatorju Javorški Pil (spomenik NOB) torek 3.5. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija petek 6.5. 19.30 Koncert ŽePZ Litus in Vokalne skupine OŠ Litija z gosti Kulturni center sobota 7.5. 10.00 Otroška matineja: ČAROBNI PRAH Kulturni center sobota 7.5. 10.00 Odkritje spomenika Francu Rozmanu-Stanetu in proslava ob 60-letnici osvoboditve Litije in Šmartna Tišje sreda 11.5. 18.00 »OŠ Gradec poje« Kulturni center sobota 14.5. 20.00 Koncert Okteta Valvasor Kulturni center torek 17.5. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija 8 00 120 let gasilstva v Litiji Pošta Litija 12 00 Spominski žig ob 120-letnici gasilstva v Litiji Knjižnica Litija petek 20.5. 16.00 18.00 Spominska kuverta in filatelistična razstava Otvoritev spominske plošče na poslopju PGD PGD Litija Občina Litija Slavnostna seja s kulturnim programom petek 20.5. 19.00 »Pevsko društvo Lipa Petru Jerebu« (spominska slovesnost) Farbarjev Turn, Litija sobota 21.5. 13.00 Gasilska parada Litija - staro mestno jedro sobota 21.5. 10.00 Otroška matineja: 0 LISICI IN GRDINI Kulturni center torek 24.5. 19.00 Potopisno predavanje: SEVERNA MEHIKA (Aleksander Savnik) Knjižnica Litija nedelja 29.5. 15.00 »V jeseni življenja nam poje pomlad« Srečanje zasavsko-posavskih upokojenskih PZ Slivna-GEOSS torek 31.5. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija Zaključek bralne značke (Knjižnica Litija) Kulturni center poned. 23.5. 20.00 Literarni večer ob izidu nove številke Regrata Knjižnica Litija poned. 23.5. 20.00 KLIŠE - KULTURNI ŠOK/Literarni večer/ Knjižnica Litija torek 24.5. 20.00 Gledališka predstava Kulturni dom Šmartno sreda 25.5. 20.00 Filmska predstava Kulturni center, Litija četrtek 26.5. 20.00 Likovna razstava KLIŠE Knjižnica Litija petek 27.5. 20.00 Ulični spektakel Litija sobota 28.5. 20.00 Glasbeni večer Litija SPREJET LETNI PROGRAM ŠPORTA V ORCINI LITIJA ZA LETO 2005 Z letnim programom športa lokalna skupnost omogoča in soustvarja pogoje za razvoj športa, ki je v javnem interesu in ki se sofinancira iz javnih sredstev. Zaradi trenutnega stanja športa in razvitosti športnih panog v občini, sprejetih prioritet, tradicije, specifičnosti športnih panog, načina sofinanciranja in obveznosti pri izvajanju rednih športnih programov in tekočem delovanju društev, se del sredstev prioritetno namenja upravičencem za plačilo najemnin za najkvalitetnejše ligaške dvoranske športe, za tekoče vzdrževanje in obratovalne stroške igrišč za veliki nogomet, za dejavnost klubov, ki nastopajo v ligaških tekmovanju v kolektivnih in individualnih športnih panogah ter za novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v javni lasti. Od predvidene celotne mase 46.000.000 SIT, se sredstva za šport v letu 2005 razdelijo na podlagi javnega razpisa ter na podlagi sprejetih meril za naslednje vsebine: A. interesna športna vzgoja predšolskih otrok - v višini do 690.000 sit B. interesna športna vzgoja osnovnošolskih otrok in mladine (od 6 do 15 let) v višini do 2.530.000 sit, C. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami v višini do 345.000 sit, D. interesna športna vzgoja srednješolske mladine in študentov - organizirana in vodena športna vadba (od 16 do 25 let) v izbranih športnih panogah v višini do 690.000 sit, E. šport otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - ki tekmujejo v organiziranih sistemih državnih panožnih zvez (šport mladih do 18 let) v višini do 8.050.000 sit, F. kakovostni in vrhunski šport posameznikov in ekip, ki tekmujejo v organiziranih sistemih državnih panožnih zvez (šport odraslih nad 18 let) v višini do 5.980.000 sit, G. športna rekreacija in šport za vse v višini do 1.840.000 sit, H. množične in promocijske športne prireditve v javnem interesu v višini do 2.300.000 sit, I. izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov (trenerjev, vaditeljev idr.), ki delujejo v društvih in klubih v višini do 690.000 sit, J. nagrade in priznanja športnikom in športnim delavcem v višini do 690.000 sit, K. šport invalidov v višini do 345.000 sit, L. delovanje občinske zveze športnih društev, zavoda pristojnega za šport ali druge javne strokovne službe za šport v višini do 690.000 sit, M. informiranje o športu, obveščanje in propagandna dejavnost v višini do 460.000 sit, N. novogradnje, posodabljanje in investicijsko vzdrževanje javne športne infrastrukture v višini do 9.200.000 sit, O. najemnine v javnih športnih objektih za dvoranske športe društev in klubov, ki tekmujejo v rednih ligaških tekmovanjih na ravni države v višini do 6.900.000 sit, P. tekoče in investicijsko vzdrževanje igrišč za veliki nogomet v višini do 4.600.000 sit. Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Pravilnika in meril za sofinanciranje športnih programov v občini Litija (Uradni list RS, št.37/05), Odloka o proračunu Občine Litija za leto 2005 (Uradni list RS, št. 19/05) in Letnega programa športa v občini Litija v letu 2005, sprejetega na 23. redni seji Občinskega sveta občine Litija, dne 29.03.2005, objavlja Občina Litija JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2005 v občini Litija 1. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predlagatelji: Na razpisu lahko sodelujejo vsi nosilci in izvajalci športnih dejavnosti (športna društva in klubi, šole, vrtci, podjetniki oz. gospodarske družbe, zasebniki), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da izvajajo program javnega interesa in da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 9 mesecev v letu, - da imajo sedež v Občini Litija, - da so ustrezno registrirani za izvajanje dejavnosti v športu najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih programov, - da društva ob prijavi na razpis občini dostavijo tudi poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev v minulem letu ter podatke o evidenci članstva in plačani članarini v zadnjem koledarskem letu, - da drugi izvajalci ob prijavi na razpis občini dostavijo tudi dokumentacijo iz katere bo razvidno, da so na podlagi zakonskih predpisov registrirani tudi za opravljanje dejavnosti v športu ter druge podatke o finančni in poslovni sposobnosti za gospodarske družbe in zasebnike. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi športa pod pogoji in v skladu z letnim programom športa v občini Litija, upoštevajoč proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem izvajalcem športnih programov, in sicer za naslednje vsebine: A. interesna športna vzgoja predšolskih otrok, B. interesna športna vzgoja osnovnošolskih otrok in mladine (od 6 do 15 let), C. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, D. interesna športna vzgoja srednješolske mladine in študentov-organizirana in vodena športna vadba (od 16 do 25 let) v izbranih športnih panogah, E. šport otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki tekmujejo v organiziranih sistemih državnih panožnih zvez (šport mladih do 18 let), F. kakovostni in vrhunski šport posameznikov in ekip, ki tekmujejo v organiziranih sistemih državnih panožnih zvez (šport odraslih nad 18 let), G. športna rekreacija in šport za vse, H. množične in promocijske športne prireditve v javnem interesu, I. izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov (trenerjev, vaditeljev idr.), ki delujejo v društvih in klubih, J. nagrade in priznanja športnikom in športnim delavcem, K. šport invalidov, L. delovanje občinske zveze športnih društev, zavoda pristojnega za šport ali druge javne strokovne službe za šport, M. informiranje o športu, obveščanje in propagandna dejavnost, N. novogradnje, posodabljanje in investicijsko vzdrževanje javne športne infrastrukture, O. najemnine v javnih športnih objektih za dvoranske športe društev in klubov, ki tekmujejo v rednih ligaških tekmovanjih na ravni države, P. tekoče in investicijsko vzdrževanje igrišč za veliki nogomet. Višina sredstev za sofinanciranje programov športa in prireditev v letu 2005 je 46 mio SIT. Sredstva se razdelijo v skladu s sprejetim letnim programom športa, kar je razvidno iz razpisne dokumentacije. Izvajalci športnih programov prejmejo sorazmerni delež sredstev dotacij na izbranem področju športa v skladu z merili in točkovanjem prijav. 3. Predlagatelji programov morajo v svoji prijavi posredovati natančen opis programov, dejavnosti ali prireditev, izpolnjene na predpisanih obrazcih, ki jih lahko dvignejo na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti, soba 50 ali 52. Predlagatelji programov lahko razpisno dokumentacijo dobijo tudi na spletnih straneh občine Litija, http://www.litija.net/. Neustreznih in nepopolnih prijav predlagateljev brez izpolnjenih obrazcev na javnem razpisu ne bomo upoštevali. 4. Zadnji rok za zbiranje prijav je 06.05.2005, poslano priporočeno po pošti s poštnim žigom 05.05.2005 ali oddane osebno v sobi 44 Občine Litija do 12. ure. Javno odpiranje prijav bo v ponedeljek, 09.05. 2005, ob 19. uri v mali sejni sobi Občine Litija. 5. Prijave je potrebno poslati na predpisanih obrazcih in v zaprti ovojnici na naslov: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija, z obveznim pripisom: “Ne odpiraj - javni razpis za šport 2005!” Na hrbtni strani ovojnice mora biti izpisan natančen naziv in naslov predlagatelja. 6. V roku dospele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za vrednotenje programov športa v občini Litija, z izbranimi izvajalci pa bodo sklenjene pogodbe za sofinanciranje športnih programov. Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2005 za namene, za katere so bila dodeljena. 7. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po odpiranju prijav. 8. Dodatne informacije: Občina Litija, Oddelek za družbene dejavnosti, Marjana VVeilgoni Anžel, soba 50 ali 52, tel.: 01/8963-459 ali 01/8963-438. OBČINA LITIJA objavlja JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za sofinanciranje občinskih proslav in prireditev v javnem interesu, ki jih bodo v v letu 2005 organizirali in izvedli različni izvajalci na območju občine Litija in ki se bodo sofinancirale iz proračuna občine Litija za leto 2005 PREDMET JAVNEGA POZIVA: je sofinanciranje materialnih stroškov pri izvedbi različnih promocijskih prireditev in proslav ter obletnic različnih izvajalcev, pod pogojem, da je za take prireditve mogoče izkazati nek širši javni občinski interes. Na javni poziv se lahko javijo društva in neprofitne organizacije, ki bodo v letu 2005 organizirali in izvedli javno proslavo ali prireditev, ki presega krajevne in društvene okvire ter s svojo nadpovprečno kvaliteto in medijsko odmevnostjo prispeva k večji promociji in turistični prepoznavnosti kraja, občine in društvene dejavnosti. OSNOVNI POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM POZIVU: Na javni poziv se lahko prijavijo pravne osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež na območju občine Litija ali da bodo izvedle proslavo ali javno prireditev na območju občine Litija, - da imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in oganizacijske pogoje za uresničitev načrtovane dejavnosti, za katere kandidirajo na javnem pozivu, - da imajo zagotovljen sorazmerni delež lastnih ali drugih neproračunskih sredstev za izvedbo načrtovane proslave oziroma prireditve. NAJPOMEMBNEJŠA MERILA, NA PODLAGI KATERIH SE BO DOLOČIL IZBOR PREDLAGATELJEV PROSLAV OZIROMA PRIREDITEV IN VIŠINA SREDSTEV SOFINANCIRANJA GLEDE NA RAZPOLOŽLJIVA PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA TA NAMEN: - finančna konstrukcija predložene proslave oziroma prireditve in delež lastnih sredstev ali drugih neproračunskih sredstev predlagatelja; - predvideno število vseh obiskovalcev proslave oziroma prireditve in število vseh obiskovalcev na pretekli taki ali podobni proslavi oziroma prireditvi, ki jo je izvedel predlagatelj v minulem letu; - časovni obseg in trajanje proslave oziroma prireditve; - število nastopajočih skupin, izvajalcev oziroma udeležencev pri izvedbi kulturnega in drugega programa na proslavi oziroma prireditvi; - pomen prireditve za nadaljnji razvoj kraja, lokalne skupnosti ali dejavnosti v smislu večje turistične prepoznavnosti in promocije; - tradicionalnost proslave oziroma prireditve; - reference predlagatelja za kakovostno izvedbo enakih ali podobnih proslav oziroma prireditev v občini v preteklih letih. Izbrane bodo tiste proslave in prireditve, ki bodo v postopku izbire višje ocenjene oziroma ovrednotene in v širšem javnem interesu, z večjo tradicijo in večje po številu udeležencev. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV, KI BODO NA RAZPOLAGO V PRORAČUNU OBČINE LITIJA ZA PREDMETNI JAVNI POZIV ZA LETO 2005: Višina razpoložljivih sredstev v letu 2005, namenjenih za predmetni javni poziv je glede na veljavni Odlok o proračunu Občine Litija za leto 2005 (Uradni list RS, št. 19/05) v znesku 3.600.000 SIT. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2005, upravičencem pa se izplačajo po izvedbi proslave oziroma prireditve in na podlagi predloženih ustreznih računov za materialne stroške izvedbe proslave oziroma prireditve. ROK, DO KATEREGA MORAJO BITI PREDLOŽENE VLOGE ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE PROSLAV IN PRIREDITEV: Poziv je odprt do porabe razpoložljivih proračunskih sredstev. Prijave na javni poziv morajo biti oddane na ustreznem obrazcu in obrazložene ter poslane priporočeno na pošto z oznako: »Ne odpiraj - javni poziv za izbor sofinanciranja občinskih proslav in prireditev v letu 2005« in sicer po pošti, na naslov: Občina Litija, Urad župana, Jerebova 14,1270 Litija ali osebno v tajništvu Občine Litija (soba 44). ODPIRANJE VLOG IN ROK, V KATEREM BODO POTENCIALNI IZVAJALCI PROSLAV IN PRIREDITEV OBVEŠČENI O IZIDU JAVNEGA POZIVA: Vloge prispele na javni poziv se bodo odpirale in obravnavale po vrstnem redu njihovega dospetja na zgoraj navedeni naslov. Predlagatelji javnih občinskih proslav in prireditev bodo o izidu javnega poziva in o višini sredstev sofinanciranja obveščeni po pošti v 30 dneh po vložitvi vloge. DODATNE INFORMACIJE: Občina Litija, Urad župana, soba 43, kontaktna oseba Joži Cirar, tel.: 01/896-34-20 ali na občinskih spletnih straneh: www.litija.net ŽUPAN OBČINE LITIJA: Mirko KAPLJA Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES DRUŠTVO UPOKOJENCEV LITIJA Jutri bo nov dan Leto 2004 |e bilo uspešno za litijske upokojenke in upokojence. Takšna je bila ocena na občnem zboru, ki so ga opravili 7. aprila 2005. Predsednik Društva upokojencev Litija Janez Kres je povedal, kaj so člani društva prispevali k delu društva v preteklem letu in kaj nameravajo še storiti v prihodnje. Rezultati prizadevnosti so vidni v delu sekcij: športne, planinske, socialne, izletniške in kulturne. Vsaka od njih po svoje bogati delo društva in hkrati vzpodbuja posamezne člane, da ostajajo v aktivni vlogi tudi zunaj svojih zasebnih prostorov. V preteklem letu so organizirali: - srečanje društev Lesce, Loška dolina in Litije -srečanjez upokojenci Maribor - Tabor - pozornost upokojencem starih več kot 80 let - največ pozornosti želijo nameniti pridobivanju novih članov (tistim, ki so že upokojeni, pa se še niso vključili v društvo). Na občnem zboru so listino zlatoporočencem izročili Fridi in Matu Savšku ter Mariji in Martinu Arhnaverju. Občni zbor sta obogatila tudi: župan Mirko Kaplja, ki je največ misli namenil ureditvi gerentološkega centra Litija in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je sprejel podporo litijskih upokojencev pri socialnem pristopu ob urejanju zdravstvene in pokojninske zakonodaje. Mešani pevski zboru Društva upokojencev Litija je popestril delo občnega zbora, člani pa so ob klepetu razmišljali tudi o vprašanjih kako bodo nove generacije preživljale svoj upokojenski mir. Skupna želja je bila: Naj bo jutrišnji dan še boljši kot je današnji. Ivan GODEC BIRO GERMAN, prevajanje in izvajanje jezikovnih tečajev Dajana Tekalec, s. p. Breg 43, 1270 Litija Gsm: 040 666 208 E-mail: dt@birogerman.net Biro German je mlado, dinamično podjetje s sedežem v Litiji. Osrednja dejavnost podjetja je prevajanje in izvajanje jezikovnih tečajev v nemškem jeziku. Naša ciljna skupina so podjetja ali fizične osebe, posamezniki ali skupine, ki si želijo kakovostnega in ažurnega sodelovanja. »Jezik je prvina komunikacije. Iskanje skupnega jezika, ki omogoča medsebojne stike, je v našem času izziv. Sprejmite ga z nami!« nadaljevanje s 1. strani Katere vrste storitev izvajamo? Vse storitve osebne higiene, kamor sodi umivanje, kopanje, uporaba WC-ja, oblačenje in pomoč pri mobilnosti kot je presedanje iz postelje na stol, invalidski voziček, vožnja z vozičkom, pomoč pri hoji... Storitve v gospodinjstvu, kot so: pospravljanje in čiščenje stanovanjskih prostorov, pranje, likanje, priprava obroka itd. Družabništvo, kamor sodi organizacija socialnih stikov in iskanje za uporabnika primernih prostočasnih aktivnosti. C* Kdo izvaja storitve? V Centru zaposlujemo predvsem žensko delovno silo, ki je za delo strokovno usposobljena. Nad kvaliteto izvajanih storitev bomo neprestano bedeli. Kdo lahko storitve naroči? Center izvaja storitve predvsem za starejšo populacijo, to pa ne pomeni, da naročnik ne more biti kdo drug. Čiščenje in pospravljanje stanovanja, likanje in pranje ter kakšno drugo storitev v gospodinjstvu, lahko naroči kdorkoli. Morda ste preveč zaposleni, pa bi vam naša pomoč prišla prav? s , , KRESNIČKA Spremljanje in varovanje težje po-kretnih ali dementnih starostnikov. Starostnikom, ki živijo sami ali nimajo nikogar, ki bi jih spremljal na banko, pošto ali k zdravniku, bomo oiuruve izvajamo vse um v teunu, razen neueije. za nudili spremstvo in pomoč pri teh opravilih. De- nedeljsko delo bomo sklepali poseben dogovor. Izvajajo mentnim osebam pa lahko zagotavljamo varstvo in se med 6,00 in 22,00 uro. Storitev ne more biti krajša od vtmnclitpv i pnnsfflvnimi flktivnrKtmi 30 min in np rifllišfl od 8 lir na dan Čas trajanja storitev? Storitve izvajamo vse dni v tednu, razen nedelje. Za zaposlitev z enostavnimi aktivnostmi. Izobraževanje starostnikov za kvalitetno preživljanje starosti. V ta sklop storitev sodijo predavanja in delavnice, ki bodo uporabnikom pomagale čim samostojneje izvajanje vsakodnevnih življenjskih opravil. Naučili jih bomo, kako preprečimo padec, Vsak0 srcd0 in petek pa se Mko med 10. j„ 12. ?r2r8,asi,e"a“deiuKre5ničke,2a8"iu' izvajamo vsakodnevna opravila. Skladno s širitvijo potreb, bomo izvajali tudi druge MariiaTOMŠIČ storitve, kot so storitve fizioterapije in delovne terapije. ' 30 min in ne daljša od 8 ur na dan. Dovolite, da Kresnička posveti v vaše življenje, mi pa se bomo potrudili, da vam bo le-to postalo lepše. Pokličite nas na tel.: 03/5660-520! Vsako sredo in petek pa se lahko med 10. in 12. profit trade 1 rr~wi,trrjw.t nr-'-«ewiifcuwM»M EEER d.o.o. ictefa fatetavte fea/tižtva V PRODAJNEM CENTRU V LJUBLJANI VAM IZ ZALOGE NUDIMO MATERIALE ZA POHIŠTVO: OPLEMENITENE IVERNE E1/OKOLJU PRIJAZNE/ PLOŠČE Z PRIPADAJOČIMI ROBNIMI TRAKOVI IN LAMINATI V 50 BARVNIH ODTENKIH DEBELINE OD 8 DO 25 mm. IVERNE PLOŠČE KAKOVOSTI E1/OKOLJU PRIJAZNE/ DEBELINE OD 8 DO 40 mm. VLAKNENE PLOŠČE MDF E1/OKOLJU PRIJAZNE/ DEBELINE OD 4 DO 25 mm. KUHINJSKE DELOVNE PLOŠČE 4100 x 600 x 38 mm V 15 BARVNIH ODTENKIH Z ZAKLJUČKI AKCIJA DO 20. MAJA BELA OPLEMENITENA IVERNA PLOŠČA EURODEKOR W954 ST2 2800 x 2070 x 18 mm 5100 sit / kos + ddv Profin trade d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55 e-mail: profin2@siol.net - www.profintrade.si —UTRIP IZ OBČNEGA ZBORA 00 SLS LITIJA V nedeljo, 10.4.2005, so se v velikem številu zbrali člani Slovenske ljudske stranke na rednem občnem zboru občinskega odbora SLS Litija. Člani so pregledali delo v minulem letu in sl zastavili naloge za letošnje leto. Med drugim so soglasno sprejeli poročilo predsednika g. Gvida Kresa in poročilo o delu svetniške skupine, ki ga je pripravil Franci Rokavec. Tajnik občinskega odbora Jože Perme pa je predstavil poročilo o finančnem poslovanju občinskega odbora SLS Litija. Rezultati, ki jih je dosegla stranka na evropskih in državnozborskih volitvah v volilni enoti v Litiji potrjujejo, daje delo pravilno in nakazujejo delo po tej poti tudi v prihodnje. Sicer pa je v letošnjem letu ena od osnovnih usmeritev občinskega odbora SLS Litija konstruktivna drža pri izpeljavi ključnih nalog, ki so v interesu občank in občanov občine Litija. Ob tem pa je bil ponovno izpostavljen apel sedanji občinski koaliciji in vodstvu občine, da povabi opozicijo k soustvarjanju razvoja občine kot celote. Ta delitev je, še zlasti na lokalni ravni, že preživeta in je posledično v škodo občini. Občni zbor je sprejel tudi deset navedenih sklepov: 1) Podpirajo se prizadevanja občinskega odbora za nadaljevanje investicij na državnih cestah v naši občini in prizadevanje za sprejetje zakona o zapiranju rudnika Sitarjevec. 2) Menimo, da je edino decentralizacija Slovenija pravi odgovor za enakomernejši regionalni razvoj Republike Slovenije. 3) Občni zbor SLS Litija predlaga, da se takoj pristopi k aktivnostim za načrtovanje in izgradnjo obvoznice mesta Litije. 4) Apeliramo na župana občine Litija in župana občine Šmartno pri Litiji ter oba občinska sveta, da pospešijo postopke za izdelavo idejne študije za celostno izvedbo plinifikacije Litije, Šmartnega pri Litiji in naselij ob poteku trase plinovoda Kresnice-Litija s preučitvijo dopolnitve sistema glede pridobivanja električne energije in toplovodom. 5) Hkrati s prejšnjim sklepom pozivamo vodstvi obeh občin, da postorijo vse za pridobitev potrebne dokumentacije, ki je predpogoj za uspešno konkuriranje za pridobitev kohezijskih sredstev EU za izgradnjo centralne čistilne naprave Litija-Šmartno. 6) Občni zbor SLS Litija predlaga občini Litija, da konča z nesmiselnim nadaljevanjem tožbe glede”DENARJA DOBLJENEGA NA PODLAGI CESTNE |S ms ■■ I 7. i e*"..-*' BhB ■ e ■■ » . TOŽBE PROTI DRŽAVI” in odstopi četrtinski delež občini Šmartno pri Litiji, kar je pred kratkim tudi odločilo prvostopenjsko sodišče. 7) Pričakujemo, da bo občinska uprava končno le pripravila odlok o pristojnostih in financiranju krajevnih skupnosti in mestne skupnosti Litija. 8) Obžalujemo, da na zadnji seji občinskega sveta koalicija ni sprejela predloga svetniške skupine SLS, da se pred parcialnem ustanavljanjem novih javnih zavodov pripravi celostna rešitev Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, ki bi bila najbolj racionalna. i^————— 9) Občni zbor SLS Litija poziva vodstvo občine Litija, da zahteva od ČISTA LAŽ IN POPOLNA NERESNICA Odziv na izjavo svetniške skupine SLS Litija z strani . • \ V občine Litija v celoti odraža zapisani naslov, namre č _ ČV^VV dejstvo je, da je bil denar od t.i. cestne tožbe proti državi že porabljen, do sprejemanja rebalansa proračuna 16.12 2004 na občinskem svetu. Kako si lahko drugače razlagamo dejstvo, da je bil celotni znesek vključen v prihodkovno stran proračuna, je pa seveda ta prihodek nadomestil izpad preveč planiranih prihodkov, ki seveda niso bili realizirani.Če bi bilo drugače, potem bi se občinskemu svetu predlagale nove postavke z novimi nalogami v višini 244 milojonov sit, tega pa seveda ni bilo. Zato je na mestu trditev, da se je denar porabil, ne da bi poprej o tem odločal občinski svet, ampak je bil občinski svet in tudi občinska koalicija potisnjena ob zid. Kot je razvidno iz izjav določenih koalicijskih strank, je bil to tudi povod za izstop dveh strank iz vladajoče občinske koalicije. Prav ta postopek je zelo sporen in v svetniški skupini Slovenske ljudske stranke OO Litija ne pristajamo na poizkuse, da bi občinski svet potrjeval nekatera že izvedena dejstva. Svetniška skupina SLS Litija SLS. Slovenska ljudska stranka SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE LITIJA Ob prihajajočih praznikih in ob prvi obletnici vstopa Slovenije v EU, vam želimo prijetno praznovanje, terdabi vsi skupaj ohranili narodno in državljansko zavest ter identiteto, seveda ob naši skupni želji, da bi se naša pozitivna pričakovanja v čim večji meri uresničila. SLS LITIJA pristojnih institucij na državni ravni spoštovanje mnenja tudi občine Litija in njenih občanov glede morebitne umestitve lokacije Rakovnik za odlagališče srednje in nizko-radioaktivnih odpadkov, ki je nesprejemljiva. 10) Glede spremembe pokojninske zakonodaje menimo, da le ta nikakor ne more iti na račun državnih pokojnin, spremembe pa naj gredo v smeri zmanjševanja razlik med najvišjo in najnižjo pokojnino. Občnega zbora so se udeležili tudi ugledni gostje, med drugim vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik in poslanec SLS Stane Brenčič, ki je tudi nosilec zakona o zapiranju rudnika Sitarjevec in predsedniki sosednjih občinskih odborov, ki so izrazili pohvalo nad sodelovanjem z našim občinskim odborom in delom, ki smo ga opravili. Petra HIRŠEL SOCIALNI DEMOKRATI ZBOGOM ZLSD, POZDRAVLJEN SO Bila je sobota, 2.april 2005. Kraj dogajanja: Ljubljana. Volilni kongres ZLSD. Velika pričakovanja, korenite spremembe. To j e na kratko. Širše pa se celodnevno dogajanje bere takole. Volilni kongres ZLSD je imel pred sabo pomembne odločitve. Volili so se novi organi stranke in razpravljalo ter glasovalo se je o spremembi imena stranke. Za najvišjo funkcijo, predsednika stranke sta se potegovala dosedanji predsednik Borut Pahor in nekdanji predsednik mladega foruma ZLSD Aljuš Pertinač. Priznati je treba, daje bil dosedanji predsednik Borut Pahor deležen marsikatere kritike in da je s predstavitvijo nekoliko bolj navdušil Aljuš Pertinač. Na koncu sicer suverena zmaga dosedanjega in torej tudi bodočega predsednika Boruta Pahorja, ki je od 389 veljavnih glasovnic prejel 270, njegov protikandidat pa 119 glasov. Če pri izvolitvi predsednika in tudi ostalih organov stranke ni bilo veliko razburjanj in pomislekov, pa je bila razprava o spremembi imena povsem drugačna. Na kongresu je bilo izrečenih kar nekaj besedo smiselnosti spremembe, kaj naj bi ta prinesla in sploh zakaj. Predsednik ZLSD Borut Pahor je vztrajal, da je sprememba nujna, saj na zunaj nismo prepoznavni kot socialni, ampak se vedno omenja le Združena lista, nov predlog pa prinaša ravno to - SD -Socialni demokrati. Kolikor mnenj za, toliko jih je bilo proti. Predvsem delegati iz ljubljanskih in obl j ubij anskih območnih organizacij od svoje baze nismo imeli mandata, za podporo spremembi. Glede na žolčno polemiko in zaradi dejstva, da bi bili nasprotniki spremembe nekako diskreditirani, je padel predlog, da se izvede tajno glasovanje.Tega je podprl tudi Borut Pahor, ki je podporo podkrepil s tem, da bi bil rezultat v tem primeru bolj PROSLAVA ob dnevu upora proti okupatorju bo vsredo, 27. aprila 2005, ob 11. uri na Javorškem Pilu. Slavnostni govornik: Gorazd Mavretič. Kulturni program: Pihalni orkester Litija, Mešani pevski zborJanče. Prijateljsko srečanje ob partizanskem golažu - vLD Gabrovka. VABLJENI! DS SOCIALNI DEMOKRATI Litija, Šmartno verodostojen. Predlog ni dobil podpore večine, zato je bilo glasovanje za spremembo imena izvedeno z javnim glasovanjem. Za sta glasovali dve tretjini delegatov in tako se naša stranka od 2.aprila 2005 imenuje SD - Socialni demokrati. Tudi tisti, ki smo bili skeptični do spremembe, nismo bili povsem proti spremembi. Kategorično pa smo bili proti predlogu, ki je na koncu dobil podporo. Zakaj ? Zato ker je kratica vse preveč podobna še eni slovenski politični stranki in ker je ne bodo znali uporabljati. Tako smo lahko na nacionalnem mediju slišali ime »socialno demokratska stranka« - kar pa že ni več samo podobno še eni politični stranki! Na istem nacionalnem mediju je bila pod imenom člana stranke izpisana kratica DS namesto SD in verjetno bi lahko našli še kakšno cvetko. Vendar pustimo času čas in predstavnikom medijev, da osvojijo novo ime. V tem trenutku je pomembno, da stranko še vedno sestavljamo isti ljudje, z veliko optimizma in načrtov. montaža Bajec PUC OKRA in URflTfi Borat Bajec 1270 litija Telefon: 01/89818 lltiptsTei/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • tilroall: bbajec@slol.net im PR0FII 3000 MJri g 5000 Pred kongresom vLjubljani pasmo imeli volilno konferenco tudi v OO ZLSD Litija. Razdelili smo se na dve občinski organizaciji, OO Litijain OO Šmartno pri Litiji. Vodstvo prve je že bilo izbrano, vodstvo druge pa bo verjetno še v mesecu aprilu. Obe skupaj bosta tvorili tudi jedro Območne organizacije. Vsem lepe praznične dni, tudi l.maj, Praznik dela. Gorazd MAVRETIČ, predsednik OOSD- Socialni demokrati Litija laSlJgfli r rči Qt¥Qrlf®¥l AGROMARKET vabi občane in občanke na OTVORITEV NOVE PRODAJALNE na Savski cesti 2 v Litiji, ki bo v torek, 26. aprila 2005, ob 11,00 uri! Za vas smo pripravili PRESENEČENJE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA ! Hkrati vas obveščamo, da bo prodajalna Agromarket zaradi selitve v ponedeljek, 25. aprila 2005 ZAPRTA. UGODNA PONUDBA - OLJE PVC 2 I - SIRUP PITKO 1 I - NAPOLITANKE 1 kg - KAKAO INSTANT 1 kg - RADENSKA 1,5 I - PIVO PLOČ. 0,5 I - MARMELADA 700 g BELSAD - CAPUCCINO 10/1 -DOZA ZA PSA 1250 g - PRAŠEK 5 kg - MLEKO TRAJNO 1 I 449 SIT 195 SIT 419 SIT 599 SIT 119 SIT 119 SIT 289 SIT 199 SIT 239 SIT 949 SIT 139 SIT ( CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!) Delovni čas TC - MARKET: Od ponedeljka do petka: od 7.30 do 20.00 ure • sobota: od 7.30 do 18.00 ure NEDELJA: od 7.30 do 11.30 ure • Tel.: (01) 8963-236 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija SKUPAJ Z VAMI NADGRAJUJEMO PODJETNIŠKO ZNANJE □ srečanje lokalnih podjetniških grozdov • četrtek, 21.4. • ob 16:00 uri • sejna soba Občine Litija • do 19:00 ure • vabljeni vsi, ki se podjetniško povezujete, in vsi, ki vas to zanima, in želite vzpostaviti podjetniške povezave • možnosti, prednosti, slabosti povezovanja s letošnje možnosti podpore članom grozda • predavanje Vanje Hazl • vodja projektov grozdenja na PCMG • cena: 0 SIT □ seminar osnove financiranja podjetja • četrtek, 5.5. • ob 10:00 uri • sejna soba Predilnice Litija s do 14:00 • procesi financiranja • uporaba, gospodarjenje in vračanje denarja virom financiranja • razporejanje poslovnega izida • kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost • finančno vzvodje • donosnost kapitala • proces financiranja podjetja • vgraditev globalnega načrta financiranja projekta v zagonski elaborat • podrobnejša finančna konstrukcija projekta v projektnem načrtu • vodi Aleš Hauc • praktične izkušnje v financah, bančništvu, ekonomiki • predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo v Piranu, na PIC GEA Col-lege v Ljubljani ter na Združenju bank Slovenije v Ljubljani • cena: 19.000 SIT + DDV □ tečaj excel, osnovni, 20 ur • ponedeljek 9. 5. • četrtek 12.5. • ponedeljek 16.5. • četrtek 19.5. • ponedeljek 23.5. • vsakič ob 18:00 • vsakič 4X45 min • predvidoma do 20:30 • cena: 25.000 SIT, DDV že vštet, vključuje tudi stroške za gradivo • kotizacijo plačate po prejetem računu AKTUALHI RAZPISI ZA PODJETNIŠKE PROJEKTE Za informacije o razpisih in potrebni dokumentaciji se obrnite na Center za razvoj Litija, kjer vam bomo svetovali tudi pri pripravi poslovnega načrta. • razpis za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v podjetjih na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Zagorje - rok za prijavo je 13. maj • razpis za spodbujanje investicij v malih, srednje velikihjn velikih podjetjih na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi v letu 2005 - rok za prijavo je 16. maj do 12:00 • razpis za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte gospodarstva v občinah Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi - rok prijave do porabe sredstev • razpis za kredite ter garancije po garancijski shemi za Zasavje za projekte malega in srednjega gospodarstva - rok prijave do porabe sredstev • posredni dolgoročni investicijski krediti s subvencijami Roki za oddajo: 10.05.2005, 10.06.2005, 10.07.2005, 10.09.2005, 10.10.2005 in 10.11.2005 CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija tel: 01/896-27-10, 01/896-27-15, fax: 01 /896-27-12 info@cr-litija.si • www.litija.net/rcl TRKAMO NA VRATA DEDIŠČINE Na Centru za razvoj Litija smo izdali katalog Trkamo na vrata dediščine. V sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci smo vanj umestili 44 naravno-zgodovinskih znamenitosti dela Savske ravni in Posavskega hribovja (občine Domžale, Kamnik, Trzin, Moravče, Lukovica, Komenda, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče). Izbrane in ovrednotene kot točke vredne ogleda so bile upoštevajoč strokovne kriterije. ■w Cernu katalog? Radi bi zbudili pozornost prebivalcev tega območja in ponudnikov turističnih storitev (gostilne in kmečki turizmi na kontrolnih točkah, muzeji in druge ustanove turistično-informacijski TRKAMO NAVRATA DED,ŠČINE centri). Katalog Trkamo na vrata dediščine je tako informacija o tem, kam, ter kako in zakaj napotiti turista. Vsaka od točk je fotografirana, opisana in ob vsaki je informacija o tem, na kakšen način je dostopna. Območje Savske ravni in Posavskega hribovja dosedaj v Sloveniji ni bilo turistično prepoznavno. Na Centru za razvoj bi ga radi izpostavili in razvili kot atraktivni prostor za aktivne in starožitnih doživetij željne turiste. Že pet let delamo na tem, da bi privabili aktivne - kolesarje, pohodnike, konjenike. Vzpostavili smo kontrolne točke. Nekatere od njih že živijo kot gostinsko-turistični ponudniki, z mnogimi od njih delamo na tem, da bi zaživele-kot turistu čimbolj prijazne. S katalogom Trkamo na vrata dediščine bomo tako mi kot domačini ter gostinski ponudniki na lahek in prepričljiv način usmerjali pozornost turistov na 44 naravno-zgodovinskih znamenitosti in jih zadržali na območju Savske ravni in Posavskega hribovja. Točke so umeščene v prostor 13 občin in prav je, da vsaka od njih skrbi za razvoj na svojem območju ležečih točk. Na Centru za razvoj Litija si s turističnimi ponudniki in kontrolnimi točkami delimo skrb za razvoj turistične ponudbe in infrastrukture. • posredni dolgoročni investicijski krediti v regijah Roki za oddajo: 10.05.2005, 10.06.2005, 10.07.2005, 10.09.2005 in 10.10.2005 • neposredni krediti za nova podjetja v letu 2005 Roki za oddajo: 25.05.2005, 25.06.2005, 25.07.2005, 25.09.2005 in 25.10.2005 • mikrokrediti za mala podjetja v letu 2005 Roki za oddajo: 25.05.2005, 25.06.2005, 25.07.2005, 25.09.2005 in 25.10.2005 • garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami Roki za oddajo: 10.05.2005, 01.06.2005, 20.06.2005, 10.07.2005, 01.08.2005, 20.08.2005, 10.09.2005, 01.10.2005, 20.10.2005 in 10.11.2005. Naš vrt - poslovno združenje In produkt Na Centru za razvoj Litija organiziramo v četrtek, i 21.4., srečanje tistih, ki se podjetniško povezujete in tistih, ki presojate, da bi bilo to za vas smiselno početi v bližnji prihodnosti. Ob tej priložnosti vam predstavljamo Naš vrt. Morda -vas bo naš zapis navdihnil s kakšno podjetno idejo. Naš vrt je produkt in je tudi ime za poslovno združenje. Združenje je v slovenskem merilu pionir povezovanja malih in srednjih podjetij. Zaživelo je pred 10 leti - to je prej kot je slovenska država začela finančno in institucionalno spodbujati povezovanje v grozde. Nosilni steber združenja je produkt. Okoli njega se osredinja sedem samostojnih podjetnikov. Zakaj, čemu se jim je vredno združevati? smo vprašali Jožeta Kosa, predsednika združenja. Mar ni to malce naporno? Odgovori, da je Naš vrt več kot to, kar stranki prinesejo vsak zase. Je tudi več kot to, kar bi ji lahko ponudili vsi skupaj, v primeru, da med sabo ne bi bili povezani. Tako Naš vrt tudi ni le vsota sedmih samostojnih podjetnikov. Je presežek te vsote. Presežek vsote? Kaj je s tem mišljeno? Presežek vsote je tisto več, kar zanima nekoliko zahtevnejše stranke. Tak tip strank ne želi samo dvorišča, na katerem bo parkirala, ampak celostno urejeni vrt (predvrt, bivalni vrt, sadno-zelenjavni vrt). Gre načeloma za idealne stranke in za njih je najlažje kreirati dober produkt. Vendar poslovno združenje Naš vrt ne stavi na idealne stranke. Prilagodi se vsaki od njih in se ob vsaki vpraša, kaj konkretno ji lahko ponudi. Poskrbi, da to, kar želi, tudi dobi. Jože Kos pravi, da ni pomembno, kdo od članov združenja je vključen v realizacijo njenih želja. To je stvar internega dogovora. Ko se pojavi prilika, stranka torej, trži vsak od članov združenja še ostale člane in »tisto več«, česar stranki ne more ponuditi en sam, lahko pa ji dva, trije, ali vseh sedem skupaj. Pri podjetniških povezavah gre torej za »tisto več«. Zaradi »tistega več« bomo na Centru za razvoj organizirali srečanje. STOJNICE VABIJO - IN VENDAR SE PREMIKA Domačini iz litijske okolice pa tudi drugi prodajajo svoje pridelke in izdelke na stojnicah, ki stojijo nasproti litijski cerkvi oz. za nekdanjo prodajalno Peko, na zemljišču, ki je last Občine Litija. Tja vas vsako soboto vabijo na nakup. V preteklih mesecih so imeli domačini oteženo delo, saj prostor, na katerem stojijo stojnice, ni bil očiščen. Na njem se je namreč zbirala mladina in ga popacala. Sedaj se je stanje izboljšalo: Občina Litija in Javno podjetje komunalno stanovanjsko podjetje Litija sta pokazala dobro voljo in se dogovorila, da bo omenjeni prostor redno očiščen. Občina Litija ima namen, da omenjeno zemljišče uredi v tržnico. Lansko leto je bila izdelana in predstavljena idejna zasnova ureditve prostora, v občinskem proračunu pa so zagotovljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije. To je prvi korak naproti tržnici. Tako se vsi skupaj lahko nadejamo, da bodo nekoč domačini prodajali svoje pridelke in izdelke na lično urejenem prostoru. P O S L O v IN O 2 DR U 2 E N J E naš vrt Zadruga za razvoj podeželja Jarinaz.o.o. Dole 10, Dole pri Litiji tel.: 01 89721 04 e-mail: info@cr-litiia.si Vsak dan od 7:00 do 15:00, prosimo za predhodne najave. KAKO DO USPEŠNE PRIJAVE NA JAVNI RAZPIS? V teh pomladnih mesecih poleg pričakovanja obiska prave pomladi marsikateri kmet pričakuje tudi objavo javnih razpisov s strani Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ki bi mu pomagala pri izvedbi njegove investicije na kmetiji. Razpisi so bili objavljeni v petek, 8.4. Tudi na Zadrugi za razvoj podeželja Jarina z.o.o. se z nekaterimi posamezniki pripravljamo na prijavo, predvsem za sredstva, ki so namenjena diverzifikaciji kmetijskih dejavnosti (vlaganja v dopolnilne dejavnosti na kmetijah). Priprave za dobro prijavo je potrebno pričeti že prej, v večini primerov kar nekaj mesecev prej, saj so roki za prijavo sorazmerno kratki, ponavadi le 30 dni. Prijavi je v primeru investicije potrebno priložiti vso investicijsko tehnično dokumentacijo - gradbeno dovoljenje, če je le to potrebno, izdelati je potrebno poslovni načrt za vašo kmetijo, izpolniti sam prijavni obrazec ter priložiti še druga dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vsak, ki se odloči za prijavo na javni razpis mora, aktivno sodelovati pri pripravi vloge, predvsem pa poslovnega načrta, ki je sestavni del vloge. Ocena stanja na kmetiji in njeno vizijo razvoja je delo za vlagatelja in ne delo za pripravljalca. Vlagatelj tesno sodeluje z ekipo, ki pripravlja to vlogo tako, da posreduje čim bolj natančne podatke, je kritičen in skupaj z ekipo pripravlja poslovni načrt. Pričakujemo tudi, da se angažira pri zbiranju potrebne dodatne dokumentacije - za to je pogosto potrebno kar nekaj časa in kar nekaj obiskov različnih institucij. če je vloga uspešna in potrjena lahko vlagatelj pričakuje do 50% nepovratnih sredstev, ki jih bo prejel po končani investiciji ali fazi investicije na osnovi poslanega poročila in zahtevka za povračilo sredstev. Glede na to, da prijava na javni razpis vzame kar nekaj časa, vas vabimo, da se pravočasno obrnete na nas. Ideja se namreč kali dolgo, da postane otipljivo konkretna za prijavo na razpis. OSEBNO DOPOLNILNO DELO - VAŠA PRILOŽNOST Osebno dopolnilno delo je ena najbolj enostavnih in najmanj zahtevnih oblik registracije dejavnosti, ki jo lahko opravlja skoraj vsak, saj za določena dela ne zahteva nobenih posebnih prostorskih oz. tehničnih pogojev kakor tudi ne posebne izobrazbe izvajalca. Osebno dopolnilno delo lahko priglasi vsak posameznik ne glede na to ali je zaposlen, brezposeln, študent, upokojenec... Izbira pa lahko med naslednjimi deli: - Dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, kamor štejemo občasno pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih MARJANINI PRTIČKI Jarina z.o.o. je lansko jesen organizirala veliko število seminarjev, predavanj in delavnic, v katere smo vključili ljudi, ki se zanimajo za razvoj dopolnilnih dejavnosti ali osebnega dopolnilnega dela na kmetiji. Usposabljanja za razvoj slednjega se je udeležila tudi Marjana Vehovec. Rada kvačka in plete. Pravi, da spada med tiste srečne ljudi, ki ne rabijo veliko spanca - tako prebije pozno večerne in nočne ure pogosto z iglami, volno, garnom in kvačkancem v rokah. Ko plete, gleda televizijo, ko kvačka, rabi mir. Oboje jo sprosti in spočije. In kaj počne Marija čez dan? V Moravčah pri Domžalah imata skupaj z možem in otroki hišo in kmetijo. Vsak dan namolzeta okoli 200 litrov mleka. Zakaj se je Marija udeležila usposabljanja za razvoj osebnega dopolnilnega dela? Pravi, da zato, ker bi rada s svojimi izdelki zaslužila dodaten dohodek. Naredila je ekonomsko šolo, a od takrat je minilo že precej let. Zato je presodila, da bi ji osvežitev prišla prav. V okviru usposabljanj je pridobila znanja o oblikovanju produkta, o poslovnih knjigah, o uporabi računalnika, poslovnega načrtovanja. Šlo je za znanja, ki na osnovni ravni opismenijo človeka za vstop na trg. Računa na Jarino z.o.o. Marjana pravi, da bo na upravni enoti prijavila opravljanje osebnega dopolnilnega dela takoj, ko bo Jarina z.o.o. pričela s trženjem tovrstnih izdelkov. površin ter delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd.) ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način. - Izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelam iz naslednjih materialov: glina in keramika, steklo, volna, bombaž, lan, konoplja in druga naravna vlakna, šibje, ličje, trsje, slama, les, živila, vosek, naravno usnje, kovina, in kamen. Registracijo dejavnosti opravite na vaši upravni enoti, kjer vam izdajo dovoljenje za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Vaša obveznost bo, da vsake tri mesece poročate Davčni upravi o vaših ustvarjenih prihodkih. Ti ne smejo presegati minimalne letne plače preteklih 12 mesecev (cca 1.300.000,00). ! Nudi popolni nadzor kilometer za kilometrom NOVI Michelin Energy avtotehna ¥DS in Mahkovic Spodnji Log pri Litiji Tel.: 01/8974-888 Kaj storiti z Litijo ? (xvm.) Martin Brilej ODPADKI SO OGLEDALO MESTA! Tokrat je na vrsti moja - v preteklosti kar velikokrat uporabljena - tema o odpadkih. Sedaj že kar nekaj časa ni bilo ničesar novega na tem področju. Vse od takrat, ko so pričeli odpadke iz Litije odvažati na deponijo v Hrastnik. Sedaj izgleda, kot da so zadeve s tem rešene in da je Litija odrešena vseh skrbi na tem področju. Ampak ne bo držalo, saj je bil z odvažanjem odpadkov v Hrastnik rešen le en problem, in še ta ne bi bil, če ne bi posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor z izjemno ostrimi ukrepi, ki je sprejelo načrt, ki določa, da bo v državi le 16 regionalnih deponij. Ubogi Podkraj V Litiji oz. vsej občini pa ostaja še cela vrsta problemov z druge vrste odpadki, s katerimi se še vedno ravna po kavbojskem načelu - odloži, kjer te je pač volja, saj doslej ni še nihče od pristojnih organov in ljudi niti trenil z očesom. Najprej gre za gradbene odpadke, katerim se po pravilu primešajo še drugi. Kam z njimi v Litiji? Tega seveda nihče ne ve, ker tega odlagališča enostavno ni. Kjer pa je življenje, so tudi odpadki, ki jih je treba nekam odložiti, da »ne bodo kar doma.« Za to je zadnja leta spet postala zelo prikladna kar Sava. Kdor gre peš čez most in se ozre gor vodno proti Podkraju, bo vse lepo videl. Ko slišim za inšpekcije, dobim ošpice V naši državi imamo vse lepo napisano in z zakoni urejeno, da se to ne sme delati in da je takšno ravnanje v nekaterih primerih celo kaznivo. Tudi v občinskih predpisih piše nekaj podobnega. Tudi to, kdo je dolžan izvajati nadzor nad takšnim početjem. V prvi vrsti so za to pristojne razne inšpekcije. Namenoma sem napisal razne, ker ob eventualni prijavi takšnega početja (zakaj prijavi, če bi morale inšpekcije to same videti!!), se bo vsaka inšpekcija spretno izvila, češ, da ona za to že ni pristojna. Da je neka druga. In ta druga od vsega najbolj obvladuje ravno to, da zna zadevo prenesti na tretjo in tako naprej, dokler ne obupaš. Poleg vseh pripetij z inšpekcijami, pa se je Litija počasi, ne da bi to kdo sploh opazil, znašla brez skoraj vseh inšpekcij, ki so včasih tu že bile. Kaj to pomeni? Da mesto ni več toliko zanimivo, da bi tu delali inšpektorji? Upam da ne, čeprav je zanimivo, da se doslej ni nihče zganil ob tem, in da to vprašanje odpiram prek medija. Pravzaprav ga niti ne bi, če ne bi vzporedno z izginotjem inšpekcij, iz Litije v nekaj letih izginilo še kup drugih pomembnih in institucij, ki pa so mesto dejansko osiromašile. Kaj pa bio odpadki, nevarni odpadki... Je pa še vrsta drugih vrst odpadkov, za katere v Litiji ni definirano kam z njimi. Biološke odpadke nekateri sami predelujejo v kompost, čeprav to delajo iz čistega veselja. Vendar tisti, ki stanujejo v blokih tudi tega veselja ne morejo imeti. Tisti, ki bio odpadke predelujejo v kompost bi bili lahko za to tudi nagrajeni z nižjo ceno, kar omogoča celo občinski odlok(i). Pa niso. Bolj problematični so nevarni odpadki, za katere sicer na dvorišču komunalnega podjetja obstoja specializirana posoda, ampak kdo pa ve zanjo? Kam gredo ostanki barv, zdravil, gradbenih materialov, škropiv, baterij... nihče ne ve. K sreči imajo nekatere firme ravnanje z odpadnimi olji, mazivi in drugimi industrijskimi odpadki urejeno. Pravzaprav Litiji manjka strategija oz. projekt ravnanja z odpadki. Ampak nekoč bo treba tudi to rešiti. Če ne prej pa takrat, ko bo (evropska) zakonodaja postavila končne roke. Še gostilno oceniš po sanitarijah Nenazadnje pa je treba priznati, da vsak prišlek Litijo najprej ocenjuje po zunanjem izgledu, nato pa še po ponudbi in zanimivostih ter življenju znotraj mesta. Tako kot nas večina še gostilno oceni po izgledu in čistoči sanitarij in si s tem ustvari stopnjo (ne)zaupanja, je tudi z ustvarjanjem vtisov o mestu. Litija žal še vedno nima stalne službe za dnevno čiščenje odpadkov z ulic in javnih površin, zato je kar precej zasvinjana. Mesto z dokaj veliko dnevno migracijo ljudi, bi to čiščenje vsekakor moralo imeti. Tako pa občasno in delno očiščenje mesta izgleda tako, kot če bi doma straniščno školjko izplaknil in očistil le občasno...Tega zanesljivo nihče ne počenja. Pri vsem tem pa gre še za drugo dimenzijo. Bivalne razmere v mestu, ki nima urejenih zadev z odpadki in izgledom, odganjajo ljudi v druge kraje. Predvsem mlade, ki imajo vse življenje pred seboj. In izobražence. Vsak pač rad živi v lepem okolju. Sem ter tja po Litiji • Ali so stopnice pri nadvozu sploh še potrebne? Na železniško postajo se veliko bolj hitro, udobno in varno pride po drugih poteh. Sicer pa jih že mnogo let nihče več ne vzdržuje. Pred več kot 30 leti so bile zgrajene na hitro, pokvarile so pogled na lepo urejeno knjižnico, pa še grde so. Upam, da takrat, ko se bodo same od sebe podrle, ne bo nikogar na njih. • Litijska postaja Policije je lani našla 500 g marihuane (drugega skoraj nič). Tisti, ki se spoznajo na to, bodo vedeli ali je to dosežek leta ali obrobni dogodek. • Koga bi bilo treba postaviti na črno tablo TV Tednika zaradi križišča na koncu mostu v Litiji? Državo ali občino? Prva je pred več kot 30 leti zgradila most in križišče brez prehodov za pešce in nemogočim zavijanjem, druga pa v teh 30 letih ni storila ničesar, da bi se ta neumnost popravila. • Bi bilo pa treba na črno tablo postaviti Državno direkcijo za ceste, ker ima v Litiji na mostu državno cesto z dvema ovinkoma po 90°. • 9. maja bo minilo 60 let od osvoboditve Litije izpod okupatorja. Leta 1945 je vanjo vkorakal Dolenjski partizanski odred in jo /prihodnjič: o litijskem glamurju/ Zdravje TELO VAM GOVORI, GA SLIŠITE? Sedela sem v tihem, posvetnem ambientu. Posebno vzdušje, objem božje bližine, pritajeno šepetanje prišlekov... Vse to me vedno znova umiri in ko spet zberem svoje nitke se zopet odpravim vsakdanjim obveznostim naproti. T o krat pa sem opazila klečečo gospo pred oltarjem. I Sključena pod težo preizkušnje je bila globoko zatopljena v molitev, prošnjo... Kakor, da opazujem sebe v preteklosti. Takrat sem ničkolikokrat tako klečala v obupni prošnji. V tem trenutku pa mi je bilo dano uvideti razliko med realno prošnjo in prošnjo, ki je neuslišljiva in peha v ponovno bolečino. Namreč, preizkušnja, ki nam je dana, nam je dana z namenom, da se od nje nekaj naučimo. Vsak iz svoje. A naše prošnje so ponavadi v smislu: »Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene«. A ko je kelih tu, moramo izpiti do dna, tudi, če je vsebina še tako grenka. f^eprav je ta tema lahko večpomenska, želim podati nekaj L/izsledkov v zvezi z zdravjem. Resnica je, da si bolezen pridelamo. V današnjem hitrem tempu življenja so v posameznem življenjskem obdobju prav specifične navade tiste, s katerimi si okvarimo telo in kvarno vplivamo na njegovo delovanje. Žal se tega sproti ne zavedamo. A telo nam vseeno sproti sporoča napake v delovanju, ki pa jih gladko spregledamo, misleč, da je samo mala težava, morda celo malo pokorigiramo z zdravili in pozabimo. Malokdo pa se vpraša: »Zakaj me zbada, zakaj je prišlo do slabokrvnosti, zakaj imam čir na želodcu, zakaj me boli kolk, zakaj se mi spahuje gleženj, zakaj imam stalno nahod, zakaj imam raka...? Ta dejstva doživimo kot strelo z neba, Božjo kazen, nekaj I kar je prišlo od zunaj nad nas, nismo pa toliko modri, da bi iskali vzrok pri sebi, v sebi, znotraj nas. Ko smo že pred dejstvom težjega obolenja, pomeni, da smo do tedaj res hote ali nehote spregledali vse opomine našega telesa. Telo ima čute tudi zato, da ima možnost nas opomniti. Mnogokrat začutimo bolečino. Ponavadi jo zatremo z zdravilom, namesto, da bi raziskali kaj nam hoče povedati. Največkrat se izgovarjamo na čas. Vendar ima vsak slehernik na Zemlji natanko 24 ur časa na dan. Ne več, ne manj. Neodvisno od vsega, najsi bo kmet, duhovnik, delavec, odvetnik, podjetnik... 24 ur!!! Telo je najbolj izpopolnjena »mašina«, kar si jih morete zamisliti. Računalnik brez primere. In če vam ne uspeva ga sproti zaznavati, slišati kar vam šepeta ali morda že kriči, lahko preberete njegovo specialno sporočilo z njegovega tlorisa, podplatov. Na podplatih vse piše. Vsaka cona, vsaka točka podaja sporočilo. Vsi nimamo vseh znanj, zato nimajo vsi možnosti, da bi brali s svojih podplatov. Nekaj nas pa je, ki to pisavo - refleksoterapijo obvladamo. Ma podplatih se vedno zaznava trenutno stanje. Človek ni IMsamo fizično telo, zato se ga obravnava celostno. Glede na izsledke lahko posameznik z aktivnim delom s samim seboj obrne potek njemu lastnih procesov v pozitivno smer. Vsak trenutek se vsak slehernik odloča, kaj bo napravil. Tudi, če ne naredi nič, se je tako odločil. Vsak ima svojo izbiro, pot, ki si jo sam določi. Se še spomnite naslova? Telo vam govori, ga slišite? Tudi časi, ki prihajajo zahtevajo od vseh, da poskrbimo za svoje zdravje, sicer je lahko neka bolezen tudi finančno neobvladljiva za marsikoga. Povrnimo se še malo h klečečemu prosilcu pred Božjim T obličjem. Največkrat prosi ne le zase, ampak za svojega najbližjega, ki je nekje v postelji. Saj je tudi Simon pomagal Kristusu nesti križ?! A križ je bil vseeno Kristusov in okusil ga je do poslednjega diha. Mnogokrat si posvojimo preizkušnjo bližnjega. Vzamemo jo za svojo. Nesemo sosedov križ. Prav je, da pomagamo, a zavedati se moramo svojega križa, svoje preizkušnje, kaj moramo sami narediti v danem trenutku in situaciji, ne da si razbijamo glavo »Kako bi on to naredil«? Saj je odločitev naša, ker je tudi odgovornost naša. Ko se tega zavemo, smo sposobni klečati s pravo, realno prošnjo. In tedaj nam lahko Bog pomaga, ker ima le tako to možnost. Prave odgovore na prava vprašanja vam v to pomlad želi, Rezka ŽELEZNIK, medicinska sestra - refleksoterapevtka Srečanje starejših in krvodajalcev v KO RK Jevnica Starejši in krvodajalci, kateri darujejo kri na krvodajalskih akcijah v ZD Litija, so bili vabljeni v dvorano Zadružnega doma v Jevnici, v nedeljo 3. aprila 2005. Druženje so popestrile pevke KUD-a Jevnica, ki so zapele tri pesmi, pod vodstvom Natalije Šuštar. Mlajši plesalci plesne skupine Rondo, ki vadijo z Ano Godec in se imenujejo »Zvezdice«, pa so nam zaplesali ples Plava laguna. Meh harmonike jev programu raztegnil Franci Stare, ki se uči pri Tomažu Pestotniku. Ga. Marija Tomšič pa je vsem zbranim spregovorila o PADCIH IN POŠKODBAH PRI STAREJŠIH. Prisotni so postavljali tudi vprašanja, na katera je predavateljica odgovarjala. Vsebinsko je bilo predavanje zanimivo, popestreno s projekcijami. Po končanem predavanju smo vsi skupaj še posedeli in se posladkali. Posebej starejši pa so ob kozarčku veselo pokram-ljali.V zgodnjih večernih urah je bilo naše toktratno druženje zaključeno. Prisotnih je bilo okoli 60 gostov. Za KORK Jevnica: Nada BREČKO JERNEJd.o.o. D topciom PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Teb 01/898-74-72, fax: 01/898-71-81, Mob.: 041-643-514 armaturna mreža 4,2 x 4,2 Q 69 2.000,00 sit armaturna mreža 9/6 R 424 8.600,00 sit modularni blok - tranzit 110,00 sit cev betonska Fl 100 12.500,00 sit prana plošča 40/40 330,00 sit lepilo za siporex adheziv S 25 kg 1.150,00 sit cev odtočna stigma 160/6000 5.200,00 sit cev alkaten 12B 1/2 60,00 sit cev alkaten 12B 5/4 210,00 sit cev drenažna Fl 100/Im 310,00 sit izolacija isover 5 cm 250,00 sit izolacija isover 10 cm 500,00 sit stiropor za tlake 5 cm 700,00 sit laminat click hrast, bukev 1.600,00 sit vod. arm. enoročna ondula za kop. kad 5.900,00 sit vod. arm. enoročna ondula za umivalnik 7.400,00 sit jupol 151 25 kg 3.300,00 sit PORI AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav.d.d. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva JELOVICA POPUST OD 6 - 10 % NA TOVARNIŠKO CENO STREŠNIKI TOIMDACH DODATNI POPUST DO 30. 04. 2005 VELUX STREŠNA OKIUA POPUST OD 5 - 15 % NA CENO UVOZNIKA ORGANIZIRAN PREVOZ Z AVTODVIGALOM RAZKLADANJE BREZPLAČNO IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ODPRTO: od 700 do 1800 • sobota; od 700 do 1200 AKTIVNOSTI LIONS KLUBA LITIJA j i * -fe.i V soboto, 2. 4. 2005 je Lions klub Litija sodeloval pri izvedbi 5. Lions Turističnega rallya. Glavni organizatorje vsa leta Lions klub Ljubljana Forum. Rally se je pričel v GEOSS centru v Vačah pri Litiji. Otvorili so ga bobnarji skupine Perkakšns in izvedli tudi tekmovanje posadk v bobnanju. Prisotne je pozdravil župan in član Lions kluba Mirko Kaplja. Na zadnjem sestanku Lions kluba Litija je bil sprejet tudi sklep, da se s finančno podporo pomaga družini Lindič. Denar je družini izročil član in pobudnik akcije Srečko Vrečko. Lions klub Litija bo sodeloval tudi v dobrodelni akciji Gimnazije Litija, za nabavo elektrokardiograma za Zdravstveni dom Litija. Člani kluba se radi tudi družijo, zato so se odločili, da se bodo med prvomajskimi prazniki skupaj odpravili na izlet na Češko. M.M.A. NOVI ROKI ZA ODDAJO VLOG V Uradnem listu Republike Slovenije je Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj objavila popravek javnih razpisov za spodbujanje investicij 1/1 I/ v razvoj človeških virov in za spodbujanje investicij klx^lx v malih, srednje velikih in velikih podjetjih naobmoč-ju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje ali Zagorje ob Savi v letu 2005. Pri obeh razpisih so spremenjeni pogoji kandidiranja: umaknjeno je določilo, da na razpisu ne morejo sodelovati tiste družbe, ki opravljajo dejavnost na osnovi dodeljene koncesije s strani Republike Slovenije. Popravek razpisa pomeni tudi spremenjene roke za oddajo vlog. Tako je pri Javnem razpisu za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov novi rok za oddajo vlog 13. maj, datum odpiranja pa 16. maj 2005. Pri javnem razpisu za spodbujanje investicij v malih, srednje velikih in velikih podjetjih pa je zadnji rok za oddajo vlog 16. maj, odpiranje vlog pa bo dan kasneje. Stari rok za oddajo vlog pri 55 milijonov tolarjev vrednem razpisu za vlaganja v človeške vire je bil 18. april, pri 250-milijonskem razpisu za spodbujanje investicij v Zasavju pa je 3. maj 2005. MB k jjmMj msm Milan MIHELIČ s.p. Na Dobravi 4, LITIJA Tel. doma: 01/898-33-89 (po 17. uri) GSM: 041-541-002 CENTROMERKUR blagovnica LITIJA Tel.: 01/8983 238 UGODEN NAKUP POLETNIH OBLAČIL - TORBICE ŽE OD 2.490 SIT (modnih barv) /\ . PRITLIČJE: Pon.-So.: 7.00-21.00 VELIKA IZBIRA POLETNE OBUTVE 1. IN 2. NADSTROPJE: Pon. - pet.: 8.00 - 20.00 Sob.: 8.00 -13.00 V DRUŠTVU DIABETIKOV LITIJA ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM Društvo diabetikov Litija, ki pod svojim okriljem združuje tudi diabetike iz šmarske občine, je v prvih mesecih leta poleg že ustaljenih dejavnosti izvedlo tudi precej drugih načrtovanih akcij. Kot novost naj omenim, da vsako prvo sredo v mesecu poleg sladkorja v krvi In krvnega tlaka merimo tudi holesterol. Okrevanje v zdravilišču Šmarješke toplice 12 članov našega društva se je od 14. do 19. februarja udeležilo okrevanja v zdravilišču Šmarješke toplice s programom zdravstvene vzgoje za diabetike. V hotelu Krka nas je razvajalo prijazno osebje. Organizirano je bilo vsakodnevno merjenje sladkorja v krvi, udeležili pa smo se tudi učne delavnice o samokontroli krvnega sladkorja in programa telesnih aktivnosti. Obisk v domu Tišje Na dan žena smo obiskali naše člane v domu Tišje. Veseli so nas bili vsi diabetiki in tudi ostali prebivalci doma. Pripravili smo jim skromno pogostitev in jih razveselili s prijetnim programom. Tako kot lani je tudi letos naš program nastajal v povezavi s pevskim zborom Lipa iz Litije. Ob koncu smo ob spremljavi harmonike skupaj s prebivalci doma še zapeli. Bolj poskočni oskrbovanci so se z veseljem zavrteli ob veselih zvokih harmonike. Merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka pri najboljšem sosedu Najboljši sosed je dal pobudo za letošnjo akcijo merjenja krvnega sladkorja. Tako smo v Mercatorju Pri banki v torek, 22.3., med 8. in 16. uro merili krvni sladkor in krvni tlak. Kupci so se radi odzivali na naše povabilo k merjenju. Bili smo več kot uspešni, saj smo kar 158 obiskovalcem izmerili krvni sladkor in krvni tlak. Nekaj smo jih napotili na ponovno preverjanje v naše društvo ali k zdravniku. Akcijo je sponzoriral Mercator. Dobro delovanje v lanskem letu smo potrdili na občnem zboru Predsednica društva Darja Zupančič je poudarila, da je vse naše delovanje usmerjeno k izobraževanju diabetikov za življenje s sladkorno boleznijo ter organiziranju aktivnosti za boljše samovodenje bolezni; to so zdrava prehrana, telesne aktivnosti, spremljanje gibanja sladkorja ipd. Povedala je, da delujemo v občini, ki ima sicer malo sredstev, vendar pa veliko razumevanja za delovanje društev, saj smo v letu 2005 kandidirali za delavko iz javnih del in jo tudi dobili, Tako imamo že od sredine januarja gospo Pavlo Rozina, ki nam skrbno ureja dokumentacijo ter pomaga organizirati in izvajati programe. Prav tako smo od občine prejeli tudi dodatna sredstva za nakup aparata za merjenje holesterola, s katerim omogočamo našim članom, članom Dl in drugim, ki to želijo, merjenje povprečnega holesterola. Pri pregledu obširnega poročila o realizaciji zastavljenega programa za leto 2004 smo ugotovili, da smo ga skoraj v celoti izpeljali. Prisluhnili smo tudi poročilom tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Prisotni so se strinjali, da ob velikem prizadevanju in trudu predsednice in upravnega odbora društvo deluje zelo uspešno. Za naslednje leto je predsednica poleg že utečenih akcij poudarila nekaj prednostnih nalog in tistih, ki smo si jih zadali na novo. Predvsem bi želeli urediti člansko evidenco in program poslovanja na računalniku. Pri tem nam bo v veliko pomoč zaposlitev delavke iz javnih del. V sodelovanju z obema diabetološkima ambulantama in obveščanjem preko lokalnih javnih občil želimo povečati naše članstvo. Sicer se iz leta v leto povečuje, vendar še prepočasi glede na naraščanje obolevnosti. Sodelovali bomo s prehrambenimi trgovinami in spremljali založenost z diabetičnimi proizvodi. Nudili bomo pomoč mentorjem, ki na šolah vodijo tekmovanje Kaj vem o sladkorni bolezni. Naš cilj je, da se od šestih šol, ki so na našem območju, v tekmovanje vključi še zadnja šola. O vseh tekočih aktivnostih bomo svoje člane še naprej obveščali z izdajo obvestil vsake dva meseca. In še nekaj novic iz programa za mesec maj in junij: Posebej pa bi vas radi opozorili na odpadlo zdravstveno predavanje o uporabi Tensa pri zdravljenju diabetične nevropatije in protibolečinski terapiji nasploh, ki bo 5. maja 2005 ob 16. uri v Zdravstvenem domu Litija. Predavali bosta dr. Duška Meh in dr.Vlasta Kaloper. Predstavnik iz Iskre Medical bo predstavil ponudbo njihovih aparatov TENS. Vsem, ki imate aparat TENS doma, predlagamo, da ga prinesete s seboj, s.aj bo prikazana praktična uporaba in namestitev na oboleli del. Naj vas spomnim na torkovo kopanje 10. maja, ki bo tokrat v Dolenjskih toplicah kot smo se dogovorili. Letošnje deseto športno srečanje diabetikov bo v soboto 28. maja v Velenju. Prijavite se v društveni pisarni do 5. maja. Vabimo vas tudi na letošnji izlet diabetikov v Belo krajino, ki bo predvidoma prvo soboto v juniju. Povzeto po tematskem glasilu»Kozolci v našem domačem kraju« OŠ Gabrovka - Dole; uredila: Anica Resnik KOZOLCI V NAŠEM DOMAČEM KRAJU KRAJEVNA SKUPNOST GARROVKA (2. deu NIZKI KOZOLEC Gradijo jih v zadnjem času. Običajno so dvojni, z zidanimi stebri, imajo pa samo pritlični in podstrešni del, brez osrednjega s podom in brano. PRISLONJENI KOZOLEC Ne moremo ga uvrščati med samostojne stavbe. Povezan je s kakim drugim poslopjem, navadno s skednjem ali hlevom, in služi za sušenje pridelkov. MOJSTRI Postavljanje kozolcev je zahtevno delo. Zmorejo ga le mojstri svoje obrti. Med popisovanjem kozolcev smo izvedeli za 40 mojstrov, ki so postavljali kozol-ce v naših krajih. Imena mnogih so iT -- sjj že pozabljena. v SffP Najpogosteje so | se lastniki kozol-cev I mojstre: Franca Potrbina in Fran-ca Resnika Gabrske Gore, Jožeta Pipana iz Bistrice, Ivana Bajca iz Nove Gore in Antona Perka iz Brgleza. Mojstri so se svoje obrti v glavnem priučili in svoje znanje prenesli na mlajše, med njimi tudi mojstra Ivan BAJC in Anton PERKO. mmoMmncue ' ■ B Tl --v: ■■ ■■ išk,- Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat HtJRMANN j Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si MEŠANI TIP KOZOLCA Najdemo jih veliko, sestavljeni so iz dveh različnih tipov: npr. kozolec na kozla ali psa z enojnim podaljškom, moderni kozolci, ki služijo kot garaže, toplar z enojnim podaljškom, toplar v kombinaciji z dvojnim stegnjenim kozolcem. Tega sestavljata dva enojna kozolca, ki sta v razmiku 4-5 m med seboj povezana s prečniki, rigli - s prečnimi tramovi. KOZOLEC SKOZI LETNI ČAS, DRUŽABNO ŽIVLJENJE POD KOZOLCEM Do žetve in košnje kozolci samevajo, potem pa nekaj dni vse vrvi okrog njih. „ Konec maja in junija, ko je pomladansko sonce že dovolj vroče, kmetje hitijo s košnjo trave in detelje. Na pol posušeno zdevajo v štante, kjer se posuši. V času poletnih počitnic pa že priganjajo k sušenju otave in pospravljanju IZDELAVA OZ. POSTAVLJANJE KOZOLCA Kakšen kozolec bo gospodar postavil, je bilo oz. je odvisno od potreb, želja, velikosti kmetije oz. finančnih sposobnosti kmeta. Stebre (iz hrastovega lesa, dimenzije 33x28) so postavili na trdo podlago, skalo ali večji kamne, kasneje pa so naredili betonske podstavke. V stebre so izdolbli približno 12 lukenj za rante, včasih s posebnim dletom, sedaj jih lahko delajo strojno. Nekoč so veliko pozornosti posvečali tudi sečnji lesa. Tega so pripravljali pozimi ali med veliko in malo mašo (med 15. avgustom in 8. septembrom), takrat les miruje. Za kozolec z osmimi okni (štanti) je potrebno pripraviti cca 40 m3 lesa. Poleg stebrov so iz hrastovine še vsi pomembnejši nosilni deli in tisti, ki so bolj izpostavljeni dežju. Ko začnemo postavljati kozolec, začnemo s stebri in brano. Najprej postavimo prednje, nato še zadnje stebre po parih. Med seboj jih povežemo z vzdolžno brano. Med štanti se naredi pod za shranjevanje sena. Sledi montaža rant. Potem se postavi ostrešje. Najprej poveznik, nato soha (štumbreg), utrdi se ju z razpiračem, nato kapne in vmesne lege, kasneje se postavijo še špirovci po parih. Ko na špirovce pribijemo še letve (late), lahko začnemo s pokrivanjem. Včasih so bili kozolci le leseni, pokriti s skodlami ali slamo. Novejši kozolci so pokriti z različnimi vrstami kritin. Včasih je izdelava takega kozolca trajala tudi več mesecev (priprava lesa, tesanje, žaganje), tesarji so ostali kar na domačiji, dokler ni bil kozolec gotov. Pri postavitvi in dvigovanju so potrebovali veliko ljudi. Sedaj se les dviguje z dvigalom, predviden čas za izdelavo takega kozolca (dimenzije 750x1800 cm) je približno 1000 ur. V prejšnji številki je bila objavljena neljuba napaka, in sicer v zvezi z enojnim - stegnjenim kozolcem s plaščem (podaljšano streho), ki je last Zavrlovih iz Štorovja. Anica RESNIK yrmo&OHi www.yamaha.tsc-laba.si iu -Jung louLtz Ihitirl Helena MUZGA 8 Kultur«__________________m\ 2005 KNJIŽNICA LITIJA 1270 LITIJA, Parmova 9 E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK -MojA Knjižnica Likovna razstava v aprilu Galerija Knjižnice Litija v aprilu predstavlja novo likovno razstavo. Tomaž Gorjup je gostujoči slikar iz Ljubljane, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pri profesorju Berniku. Slikarsko specialko je končal pri profesorju Andreju Jemcu. Leta 1984 je bil na likovni akademiji izvoljen za docenta, leta 1995 za izrednega profesorja, leta 2000 pa za rednega profesorja za risanje in slikanje. Je član ZDSLU in Galerije Equrna ter redni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj. Njegova dela so v mnogih galerijah in muzejih. Tomaž Gorjup o svojem delu: »Moje slikarstvo je simbolični opomin in harmonična izravnava energij. Moje slikarstvo je homologija človeških hib, hrepenenj in sanj, je epopeja tragikomičnega vvagnerjanskega risanja iz nič v nič. Je vztrajanje, je pot - verjamem vanjo.« In temu ni kaj dosti dodati, razen morda, da je galerija polna barv, ki pritegujejo oči in dušo, ko zastane korak, ko se s slikami intimno zbližujemo in pozabimo na čas, na kraj... Razstava je na ogled do konca aprila. A.Š. Cici bralno značko otroci (in njihovi starši!) jemljejo vse bolj resno... Zaključena cici bralna značka Zaigrana in nadvse smešna predstava Pikin rojstni dan je bila nagrada za vse predšolske otroke, ki so v minulem šolskem letu skupaj s starši in vzgojiteljicami in učiteljicami brali in pripovedovali zgodbe. Letos je cici bralna značka dobila 425 novih prijateljev knjig iz občin Litija in Šmartno, kar je skoraj 100 otrok več kot v minulem letu. Dvorano na Stavbah v Litiji so sedmega aprila popoldan dvakrat do zadnjega kotička napolnili otroci iz vrtcev in nekaterih prvih razredov devetletk naših šol. Knjižnica Litija kot nagrado za trud oz. prizadevnost pri branju otrokom podarila igrano predstavo Pikin rojstni dan, Stena Vilarja, po predstavi pa so vsem sodelujočim izročili še potrdila oz. Ostržkova priznanja. Čeprav je dvorana kar pokala po šivih, poleg vabljenih nagrajencev so na predstavo prišli še številni bratci in sestrice, česar organizatorji seveda niso mogli predvidevati, in je tako nekaterim staršem dobra volja že pojenjala, pa je bil smeh in dobra volja najmlajših glavno merilo uspeha: namreč, da je bila nagrada dobro izbrana. Uspeha v smislu povečanja števila sodelujočih otrok se veseli tudi Knjižnica Litija, saj je cici bralna značka prava uspešnica, ki v predšolski dobi nadvse učinkovito širi bralno kulturo, ki se kasneje obrestuje s trajno ljubeznijo do branja, dobrim učnim uspehom in nasploh razgledanostjo mladega človeka. Knjižnica se za sodelovanje zahvaljuje tudi mentorjem in mentoricam, ki so v vrtcih in šolah otroke spodbujali k branju, jim odpirali vrata v knjižnice in jim tako približali svet sanj, domišljije, znanja in vsega novega. Vsem otrokom želimo, da skupaj s starši in učitelji še naprej z veseljem in radovednostjo odkrivajo ta svet... A.Š. Razstava ob 100-letnici Planinskega društva Litija V OŠ Šmartno so 14. aprila odprli razstavo likovnih del, ki so jih učenci in učenke iz OŠ Litija, Gradec in Šmartno izdelali za razpisan natečaj PD Litija. Kdor si je razstavo ogledal, odprta bo do 26. aprila, je spoznal, da imajo planinci in gore veliko privržencev tudi med najmlajšimi. Likovne kolonije je organiziral in vodil Pavel Smolej, ki je tudi zaslužen za to, da sta natečaj in razstava tako lepo uspela. Zahvaljujemo se tudi mentoricam: Mariji Bregar Hostnik, Andreji Žbogar Parakis, Mojci Hauptman Jovanovič, Marjani Šušteršič, Danijeli Kunc in Berti Juvan, ki so učence navdušile za sodelovanje. Komisija pod vodstvom akademskega slikarja Jožeta Megliča je za najboljše delo izbrala motiv Zasavske Svete gore Janje Dermol iz OŠ Gradec. Na natečaj so prispeli tudi literarni prispevki; najboljše med njimi je po oceni komisije, pod vodstvom urednice literarnih prispevkov Neže Blaznik, delo Sabine Vrhovec iz PS Vače z naslovom Pohodniška palica spregovori. Obe zmagovalki se bosta udeležili Mladinskega planinskega tabora PD Litija, vsi sodelujoči na natečaju pa se bodo skupaj odpravili na planinski izlet. Najbolj zanimiva dela so v Planinskem društvu Litija zbrali in objavili v tematskem glasilu Prusik, ki je posvečeno 100-letnici društva. Za pomoč pri organizaciji razstave se zahvaljujemo tudi Knjižnici Litija. S.J. 25 LET ŽiPZ KRESNICE Pevke ŽePZ Kresnice pripravijo vsako pomlad samostojen letni koncert. Letošnji je bil še bolj slaven, praznovale so namreč 25. obletnico delovanja zbora, zato so jim uvodni pozdrav zaigrali prijatelji- “Leseni rogisti”. V zboru je v tem času prihajalo do menjave pevk. Ene so odhajale, druge pa prihajale in sproti dopolnjevale razvoj zbora, tako da j e vsa leta dobro deloval in vztrajno izvajal načrtovane programe. Osem pevk pa v zboru vztraja že od samega začetka. Takole je svoje občutke o življenju zbora opisala predsednica Marjana Sladič: “Petje v zboru lahko primerjam z vzponom na goro. Morda je na začetku potrebno nekaj vzpodbujanja, toda odločitev je prostovoljna. Tako kot je hoja na goro rezultat želje po uživanju v naravi, je petje v zboru rezultat ljubezni do pesmi. Potrebno je veliko truda, potrpljenja in solidarnosti med udeleženci. Prihajatudi do krize. Pa vendar, če smo dovolj vztrajni in če premoremo dovolj ljubezni, potem pot nadaljujemo, še posebej, ker imamo dobrega vodjo. Nocoj doživljamo občutke, da smo dosegle enega od vrhov našega vzpona na goro.” In resnično smo dobro zapele, posebej v drugem delu je bilo živahno, ko je petje spremljala skupina glasbenikov na godalnih instrumentih. Navdušili so tudi gostje. Na koncertno harmoniko je zaigral akademski glasbenik, prof. glasbe, Tomaž Rožanec. S sproščenim petjem pa sta poslušalce navdušila Damjan in Peter. Proti koncu koncerta so bila na vrsti priznanja, pohvale, čestitke in pozdravi pevkam, kot zahvala za nazaj in vzpodbuda za naprej. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našim pevkam pomagali materialno, pri pripravi prireditve ali pa jih nagradili s svojo prisotnostjo na jubilejnem koncertu. S skupnim priznanjem je vzpon na “goro” veliko lažji. KPD KRESNICE FRIZERSKI STUDIO PAZ POHAR FANI s.p Tomazlnova 2,1275 Šmartno pri Litiji DELOVNI ta OBVESTILO! IT doT^ureSREDA’ PETEK Penjenje stranke obveščamo, da sem se z dne torek, četrtek 18.4.20OS preselila na novo lokacijo v center 7 dol4 ure Šmartna (bivša okrepčevalnica Miškaj poleg po predhodnem naročilu fizioterapije z nespremenjenim delovnim časom. a E jli*I^S§ Je vaša pnevmatika izgubila zračni tlak? So bite vaše pnevmatike žrtev vandalizma ali poškodovane v nesreči? Pokličite KLEBER Asistenco in strokovnjaki bodo vgradili vaše rezervno kolo ali vas prepeljali k najbližjemu prodajalcu. avtotehna WQS in Mahkovic SPODNJI LOG PRI LITIJI, tel.: 01/8974-888 KLEBER Asistanca zajema ves program KLEBER, razen pnevmatik za prikolice in karavane, ter izdelkov CT 100, CT 200, CT 300 in Transalp. » Servis 24 ur dnevno, 7 dni v tednu » Servis v vaši bližini in povsod v Evropi* » Posredovanje v roku ene ure » Posredovanje ne glede na razdaljo » Brezplačen servis » Ponudba velja 3 leta od datuma nakupa pnevmatike • V državah, kjer vetja zelena karta avtomobilskega zavarovanja Klefeer VEDNO VARNI NA POTI MATERINSKI DAN V POLŠNIKU - v znamenju rdečih vrtnic Materinski dan, praznik posvečen vsem materam našega sveta, smo v Polšniku tudi letos združili z dnevom žena in pa dnevom mučenikov, ki je postavljen na čast našim zapostavljenim fantom in možem. 25. marec je letošnje leto ravno petek Velikega tedna, zato smo se odločili, da ne bo nič narobe, če slavje prestavimo za en teden nazaj. Tako smo v soboto 19. marca zvečer, privabili v dvorano PŠ Polšnik, kar lepo število deklet, žena in mater, pa tudi marsikateri gospod seje našel vmes. Po pozdravnem nagovoru g. predsednika KS Polšnik, Martina Kosa, ki se je spomnil tudi naše nedavno preminule sokrajanke Pavle Voj e in predlagal minuto molka v njeno čast, smo začeli s programom, ki je bil sestavljen iz lepih misli o materi, pesmi Pavle Voje, Antonije Borišek in Laure Horvat, ter melodij iz grl MoPZ Polšnik, ter flavt sestric Nine in Nike Košir. Recitatorji so bili Mateja Jager, Primož Vozel, Janja Kadunc, Blaž Vozel, Matic Jager in Diana Horvat. nečenj, ki so si jih vsi prisotni lahko ogledali na razstavi, kupili srečke in tudi odnesli domov. Srečk je v trenutku zmanjkalo, to je gotovo dokaz, da naše ženske dobro dobrote. Drobne rdeče vrtnice so sestavljale sceno, ki je bila ideja Špele Kos, po uradnem delu programa, pašo jih razdelili med ženski del občinstva. Večer se je zaključil s prijetnim druženjem in klepetom ter polnimi želodci. Nasvidenje ob naslednji priložnosti. Laura HORVAT vrste učencev PŠ Polšnik in tako omogočila nastop le nekaterim, poleg flavtistk, še Anji Vozel, Neveni Doma-novič in Maji Borišek. Prav tako je bila bolezen v ansamblu glavni krivec, da težko priča kovanih deklet in žena iz Vač, ki so se nam želele predstaviti s kratko komedijo, ni bilo. Zato pa je domače DPŽD, pripravilo obilo sladkih prese- pSTSfc/- -. vgOnlMlfif! litt 'SpEliia«!}e -tolkal t ilžliiifjjiiiikgimgvIvSta - osnove notnega zapisa za tolkala .-.-;fip0znavaFi]eitfižlieniii'glasbetiihzvEsil -osnovni udarci na arm. laiino in orien-niftslliiielkala- -/ -osnovrietehnike na kompletu bobnov -lizvajanjeiaiBhffid ■H lili I :@phaT-ititilfiega|ii!®Mra;iy|lp; / :Aiie|8na$iiyka:tir£f : - 2X>meseč.iotk8st8r (dve šolski uri) -||s®a|-;piip|Boi|i-ipepilčlEil'/ |||ffi:SS0|:SlTifia«i8š:ac:;/" lilifijmilS: irSŠmS; Mirteiii-atejr: Jvnžs .jJžuvTJiJš^IcKl. IRS za : iteiisp itliaMiiitili, ROBERT VOJE s.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net aoTech -AVTOAKUSTIKA -ALARMI - CENTRALNO ZAKLEPANJE - ELEKTRIČNI POMIK STEKEL CajifTech Zastopstvo in prodaja akumulatorjev 3F U LIV - - EN za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program. GARANCIJA ZA VSE AKUMULATORJE 24 mesecev! Velika izbira akumulatorjev za motorna kolesa in skuterje! AKCI |k. dol 5. MAJA KONTROLA KLIMA NAPRAV is m 8 JU® SIT KJER NAJ BO STAROST BREZ BOLEČIN DOMTISJE Dom TIŠJE Črni Potok 13 1275 Šmartno pri Litiji Tet (01) 890 01 00 - tajništvo Fax: (01) 890 01 10 E - mail: tisje@ssz-slo.si SPOŠTOVANI ! Dom Tišje je bil ustanovljen leta 1946 in vse od tedaj zagotavlja domsko varstvo številnim stanovalcem. Ker je naša lokacija nekoliko odmaknjena od obeh občinskih središč, se vam želimo predstaviti s prispevki naših stanovalcev in stanovalk ter strokovnih delavcev Doma Tišje. Morda boste tudi vi začutili utrip življenja v naši ustanovi in prišli k nam na obisk. V Domu Tišje prebiva 199 stanovalcev, 96 jih prihaja iz občine Litija, 34 iz občine Šmartno pri Litiji, ostalih 69 stanovalcev pa prihaja iz drugih krajev Slovenije. Opravljamo različne socialno varstvene storitve: institucionalno varstvo v zavodu, začasno nastanitev ter pripravo okolja in posameznika na starost, pripravljamo kosila ter izvajamo storitve fizioterapije za zunanje uporabnike. Storitve so namenjene starejšim od 65 let, ki želijo, ali pa zaradi slabšega zdravstvenega stanja potrebujejo, naše usluge. Stanovalci v naši ustanovi večinoma poleg nastanitve, organizirane prehrane, varstva in storitev socialne oskrbe potrebujejo tudi zdravstveno nego in rehabilitacijo. Socialno varstvene storitve izvaja 88 delavcev, pri delu nam pomagajo tudi dijaki in študentje (študentski servis). Stanovalcem lahko ponudimo kvalitetne storitve, če skupaj z njimi in njihovimi svojci ugotovimo njihove želje, pričakovanja, potrebe in načrtujemo aktivnosti kamor se želijo vključiti. Poseben poudarek pri delu vseh zaposlenih je na preprečevanju bolečin - fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih. Delavci se redno usposabljamo in izobražujemo. Uvajamo tudi različne nove oblike pomoči. Letos poleti bo začela z delovanjem enota za dnevno varstvo. Vsi ljudje, ne le stari, imamo poleg materialnih potreb (hrana, obleka, stanovanje...) tudi nematerialne potrebe (občutek, da smo ljubljeni, sprejeti, zaželjeni ...). Za zadovoljevanje teh potreb potekajo v domu različne dejavnosti, pri tem sodelujejo tudi različna društva, organizacije in posamezniki: društvo upokojencev Šmartno pri Litiji in Litija, društvo diabetikov, tudi Rdeči križ, posamezne krajevne skupnosti, Knjižnica Litija ter osnovne šole Gradec, Litija in posebno še njena enota s prilagojenim programom ter osnovna šola Šmartno pri Litiji, birmanske skupine, otroški vrtec Šmartno pri Litiji... Pevski zbori in drugi nastopajoči nas razveseljujejo s svojimi nastopi. Tako je bilo v preteklem letu kar 64 različnih kulturnih prireditev. Imamo tudi nekaj prostovoljcev in prostovoljk, ki se vključujejo v posamezne interesne skupine naših stanovalcev (največ v pevski zbor). Pogrešamo pa prostovoljce, ki bi se nam pridružili v naših kreativno pogovornih skupinah oz. skupinah za samopomoč, pa družabnike našim stanovalcem, ki sami ne morejo brati, hoditi, imajo pa veliko modrosti, izkušenj in zanimivih življenjskih zgodb, ki bi jih radi povedali mlajšim generacijam. Ob načrtovanju različnih aktivnosti, kamor bi se lahko vključili ali sodelovali naši stanovalci ugotavljamo, da na nas okolje in družba pogosto »pozabi«. Odmaknjenost in pomanjkljiva prometna povezava z Litijo in Šmartnem pri Litiji, onemogočata stanovalcem dostop do ponudbe, ki jo imata obe mesti. To velja tudi za tiste posameznike ali skupine, ki bi se želeli vključiti v različne aktivnosti v našem domu, pa nimajo lastnega prevoza. Pri nas je življenjski tempo res počasnejši, zato pa naši stanovalci znajo ceniti vsako pozornost, nasmeh, stisk roke in prijazno besedo. V sodobni družbi so simbol lepega: mladost, zdravje in telesna moč. Starost je nekaj kar se ne zgodi nam, ampak drugim. Nekoč so bili mlada, srednja in stara generacija zelo povezani, živeli so v eni družini. Mladi so staranje njihovih babic, dedkov, mater, očetov, sprejemali kot nekaj naravnega. Teh izkušenj večina mladih danes nima. Zaposlenost otrok v današnji družbi onemogoča stalno skrb in pomoč svojim ostarelim članom družine. Demografski podatki kažejo, da se in se bo delež starih ljudi v zahodni civilizaciji strmo dvigal, s tem pa tudi potrebe starih ljudi. Občutek pripadnosti, potrebnosti in smisla življenja daje staremu človeku le pristen stik s svojimi bližnjimi in z okolico. Zaradi demografskih gibanj se bo že čez nekaj let spremenilo razmerje med srednjo in staro generacijo, zato se moramo ljudje srednjih let na svojo starost pripravljati danes. Dr. Jože Ramovš pravi, daje treba v skrb za stare pritegniti tudi mlado generacijo. Spoštovanje starega človeka kot enkratnega in dragocenega, pomeni boljše sožitje z njim, razvijanje solidarnosti, pomoči, razumevanja in potrpežljivosti. Smisel življenja je treba najti v drobnih stvareh, tako ga bomo našli tudi takrat, ko bomo sami stari. Direktorica DomaTisje: Vida LUKAČ DELOVNA TERAPIJA V DOMU TIŠJE Delovna terapija omogoča stanovalcem, da kljub težavam, kot so okvare, omejitve v izvajanju aktivnosti, zmanjšanje možnosti za sodelovanje, čim bolj samostojno izvajajo vsakodnevne življenjske aktivnosti -okupacije. Okupacija je smiselna in namenska aktivnost na področju stanovalčevega vsakdanjega življenja v njegovem bivalnem okolju. Strategija delovne terapije je izboljšanje ali vsaj ohranjanje kvalitetnega življenja posameznega stanovalca, in sicer na treh področjih: - področje skrbi za samega sebe, kamor sodijo osebne aktivnosti, ki so pomemben del posameznikove identitete; funkcionalna gibljivost (premagovanje stopnic, transfer) in funkcioniranje v družbenem okolju (uporaba telefona, nakupovanje) - področje dela - opravljanje aktivnosti, ki stanovalcem dajejo občutek vrednot, ki jih prinaša delo; sem sodijo še gospodinjske aktivnosti. Sodelovanje pri gospodinjskih aktivnostih je za stanovalce prijetno in koristno, hkrati pa podoživljajo, kako so to nekoč sami opravljali v svojem domačem okolju. - področje prostega časa. V Domu Tišje vse leto potekajo različne aktivnosti, saj si resnično želimo vrata našega doma odpreti za vse ljudi, ki so pripravljeni sodelovati z nami. To so: - nastopi pevskih zborov in drugih kulturno-umetniških skupin, - obeležitve praznikov - Valentinovo, pust, dan šaljivcev, materinski dan, martinovanje..., - mesečna praznovanja rojstnih dni s stanovalci in svojci, - srečanja s stanovalci drugih domov (delavnice, ogledi razstav ročnih del), - delovanje domskega pevskega zbora TISA (aktivno sodelovanje na domskih prireditvah, vsakoletna udeležba na pevskih revijah), - medgeneracijska srečanja (obiski upokojencev v domu, skupna srečanja pri njih, obiski otrok iz VVZ in šol, organiziranje različnih delavnic - npr. velikonočna delavnica), - skrb za urejenost okolice - urejanje cvetličnih gredic, - izleti - celodnevni in krajši (skupina planincev, izlet stanovalcev, ki delajo v delovni terapiji), - obisk razstav v knjižnici Litija, - bralne ure pod vodstvom knjižničarke Andreje iz litijske knjižnice, - nabiranje kostanja, -igranjedružabnih iger (tombola), - gledanje video filmov. Vse te aktivnosti stanovalce v domu razvedrijo, sprostijo, omogočijo jim druženje z ostalimi, jim krajšajo čas ter jih povezujejo v veliko in toplo skupnost. Renata OZIMEK, diplomirana delovna terapevtka, samostojna svetovalka MOJE ŽIVLJENJE Doma sem bila z Dol pri Litiji. Naša hiša je stala pod klancem. Od tam vodijo poti proti Bistrici, na Moravško goro, Brezovo in Gabrovko. Iz otroštva se spominjam, da sem morala samo delati. Še ko mi je umrl stric, nisem smela iti za pogrebom, ampak sem morala pleti peso. Bila sem brez matere, ker mi je umrla, ko sem bila še dojenček. Potem sem dobila mačeho. Že zelo zgodaj sem morala oditi od doma, služit kruh. Med vojno smo bili izseljeni najprej v Rajhen-burg - Brestanico, od tam so določili, kam bo kdo šel. Konec vojne sem dočakala v Nemčiji. Po vojni sem se poročila. Mož je bil vlakovodja. Ker je bil mož v službi na železnici, smo si večkrat privoščili lepe izlete z vlakom. Rodila sem pet otrok, ki me radi obiščejo zdaj, ko preživljam stara leta v Domu Tišje. stanovalka gospa Marija KOTAR DOM TIŠJE - KDO SMO Ml? V Domu Tišje živimo najprej mi, vaši starši, dedki, babice, tete, strici, sosedje, prijatelji. Tu, v Domu Tišje, želimo preživeti večer svojega življenja. Vsi skupaj si prizadevamo, da so nam ti dnevi, meseci, leta čim lepši. Domačnost si prizadevamo priklicati ob raznih prostočasnih dejavnostih, ki nam pomagajo lepo doživeti praznovanja. Vendar pas Simonom Gregorčičem ugotavljamo, da življenje ni samo praznik, saj z leti in boleznijo prinaša različne tegobe. V zdravstveno-negovalni službi se trudimo, da bi takšne tegobe čim bolj ublažili. In kdo smo mi, člani zdravstveno negovalne službe? To smo praviloma vaši sosedje, prijatelji, sorodniki, ki delamo v Domu Tišje. Medicinske sestre poskrbimo za izvajanje vseh potrebnih zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo stanovalci. Ostalo pomoč in oskrbo našim stanovalcem, ki je ne zmorejo več sami opravljati, izvajajo negovalke in bolniške strežnice, za snažnost Doma pa skrbijo naše čistilke. Tudi redni obiski zdravstvene ekipe iz Zdravstvenega doma Litija prispevajo, da se ublažijo težave, ki jih prinašajo razne bolezni. Vsi se po svojih močeh prizadevamo, da bi zmanjšali bolečine, ki jih občutijo naši stanovalci. Včasih je morda telesna bolečina povezana tudi z domotožjem. Kako dostojanstveno znajo naši stanovalci to prebroditi, nam povedo njihove izjave: »Tukaj smo v zelenem gaju; če bi vedela, da je tukaj tako, bi pa že prej prišla...« Slehernemu pa sme ostajati lep spomin na preživeta leta in dneve na svojih lastnih domovih in na lastne družine. Stanovalci nam radi povedo, kaj vse so lepega doživeli v svojem življenju. Za žlahtnost našega skupnega bivanja v Domu Tišje pa poskrbijo tudi duhovniki litijske dekanije, zlasti dekan Marjan Lampret in šmarski kaplan David Jensterle, ki redno prihajajo v naš Dom. Vsi člani zdravstveno negovalne službe si močno prizadevamo uresničiti vizijo našega Doma, ki je povzeta v sloganu »Kjer naj bo starost brez bolečin«. Koliko nam to uspeva, pa vam bodo stanovalci ob vašem obisku v Domu Tišje sami povedali. s. Katarina JEREB, vodja zdravstveno negovalne službe Leseni rogisti Kot zvon na gori bi doneC kot orgle peli bi, tako leseni rog zveni, da v srce sega mi. Pod streho ti zibel tekla ni, sam sebi zibel bi! si ti, tvoj rojstni list tipiše gozd, korenine, veje in vrhe, vihar te krivil je. Potem pa pride člo vek v gozd, vizijo je imel, odžagal in izruval te je - sušil te leto dni, umetno te je oblikoval, da si leseni rog postal. Žagal, brusil, dolbel je, tunel je naredil, še z rožami porisalje-te s svetlim leskomje obdal. Uglasil te - kraljevski rog -glas si od sebe dal. Leseni rogisti igrajo na vso moč, pred domom Tišje nam lepšajo nedeljski čas - prav za vse nas. V srcih naših čutimo - se vračamo v mladost, v očeh se solze svetijo, kristalna je radost. stanovalka gospa Marinka MALI - - " \ DOMTISJE Kadar stojim na cesti, kipeljeproti Črnemu Potoku, gledam prelepe gričke, ki so kakor venec ovili dolino, po kateri teče lepa cesta, ob njej pa Šumija potoček. Ko pridem preko mostu, zagledam Dom Tišje. Tu živi mnogo starih in bolnih ljudi, ki so v mladostipridno delali, zdaj pa uživajo zaslužen počitek. Zanje skrbijo zdravniki in zdravnice, medicinske sestre. Na obiskpridejo tudipevci, glasbeniki in plesalci, ki krajšajo stanovalcem čas. Ob sobotah je sveta maša, ki jo vodi gospod župnik iz Šmartna. Ob večerih poslušamo zvon, ki se oglaša v Brezjah. Takrat se marsikateri spomni na mlade dni, ki so bili in jih več ni. stanovalka gospa Alojzija LEKAN V_________________________________________________________________________________________________________________________s Dom Tišje se predstavlja__________apni2005 FIZIOTERAPIJA V DOMU TIŠJE Glavni cilj fizioterapije v Domu Tišje je izboljšati našim stanovalcem kakovost življenja. Bolečina je pogosta spremljevalka staranja, vendar zanj ni normalna. Zato se že vrsto let trudimo, da bi bolečine obravnavali celostno. Na osnovi tega smo oblikovali slogan našega Doma: »kjer naj bo starost brez bolečin«. Vsi zaposleni se trudimo, da bi čimprej ugotovili, ali ima stanovalec bolečine in takoj pristopili k ocenjevanju in zdravljenju teh. Takšen pristop zagotavlja način preprečevanja razvoja akutnih problemov v kronične. Fizioterapevtski protibolečinski postopki, ki jih imamo na voljo za zdravljenje bolečin, nam lahko nudijo enako učinkovito in veliko varnejše zdravljenje bolečin kot zdravila. Njihova prednost je predvsem ta, da se izognemo stranskim učinkom, ki jih povzročajo zdravila. V Domu Tišje, kjer sta zaposleni dve fizioterapevtki, imamo bogato izbiro fizioterapevtskih protibolečinskih postopkov: - elektroterapija (TENS, interferenčni in diadinamski tokovi) - svetlobna terapija (laser in bioptron) - mehanoterapija (ultrazvok, ročne in vibracijske masaže ter ročna limfna drenaža) - termoterapija (lokalno ogrevanje in ohlajevanje-krioterapija). V lanskem letu smo postali bogatejši za nov, sodoben aparat za nizkofrekventno MAGNETOTERAPIJO, ki učinkovito zmanjšuje: kostno-mišične bolečine, bolečine v hrbtenici (vratni, ledveni...), pri glavobolih, nevralgijah, artrozah, pri zlomih oziroma stanjih po operacijah, pri revmatičnih bolečinah in stresih. Zaradi široke ponudbe in učinkovitosti teh postopkov, smo se odtočili, da jih kot samoplačniške usluge ponudimo tudi občankam in občanom Šmartna in Litije. Zelo pomembno je, da stanovalci prevzamejo bolj aktivno vlogo pri zmanjševanju bolečin. Vzdržljivost, moč, ravnotežje in prožnost v povprečju nazadujejo s kronološkim staranjem. Zato je pomembno, da stanovalci ostanejo čim bolj gibljivi in čim bolj samostojni v dnevnih aktivnostih ter ostalih dejavnostih, ki jih veselijo. Naši stanovalci se radi vključujejo v gibalni skupini, ki jih vsakodnevno vodita fizioterapevtki v prostorih fizioterapije. Gibalne aktivnosti združujemo z glasbo. Na ta način dosežemo boljšo gibljivost, zmanjšanje bolečin in navsezadnje tudi bolj optimistično razpoloženje stanovalcev. Lansko leto smo uvedli skupino za OSTEOPOROZO, ki pod vodstvom fizioterapevtk poteka dvakrat tedensko. Za tiste stanovalce, ki ne zmorejo priti do prostorov fizioterapije, pa so organizirane gibalne aktivnosti na oddelkih. V fizioterapiji se trudimo, da ne bi izpolnjevali le reka: »Lajšanje bolečin je božansko delo.«, temveč tudi tistega, ki pravi: »Dodajmo življenje letom!«. Aleksandra AMON-MAHKOVIC, diplomirana fizioterapevtka, samostojna svetovalka REHABILITACIJA BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI V Domu Tišje se že vrsto let ukvarjamo z rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi. Možganska kap sodi med najpogostejše nevrološke bolezni v odrasli dobi in se kaže kot zapora ali ruptura možganske žile, ki povzroči odmrtje možganskih celic. Za nastanek možganske kapi so pomembni dejavniki tveganja, ki pospešijo arteriosklerotične procese možganskega in izvenmožganskega ožilja. Pomembno je, da te dejavnike pravočasno odkrijemo in jih čim bolj zmanjšamo. Dejavnike tveganja razdelimo v tri skupine: V prvo skupino spadajo starost, spol, dednost; nanje nimamo vpliva. V drugo skupino sodijo bolezni, na katere lahko vplivamo z rednim zdravljenjem, to so predvsem povišan arterijski krvni tlak, srčne bolezni in sladkorna bolezen. Tretja skupina so slabe navade, med katere spadajo kajenje, alkoholizem, debelost, telesna in duševna neaktivnost in neuravnovešena maščobna presnova. Prav te zadnje dejavnike lahko z zdravim načinom življenja zmanjšamo, s tem pa zmanjšamo tudi nevarnost za možgansko kap. Možganska kap se kaže z nezmožnostjo gibanja, motnjami ravnotežja, spremembami občutka za dotik, zmanjšanjem zaznavnih funkcij in duševnih sposobnosti, kot so spomin, razumevanje, orientacija. Prihaja tudi do motenj govora in motenj pri odvajanju blata in urina. Za uspešno rehabilitacijo je pomembna starost in motivacija bolnika, ohranjena zmožnost povezovanja notranjih in zunanjih informacij z kognitivnimi dejavniki in ohranjene govorne sposobnosti. Rehabilitacija zajema učenje obračanja v postelji, posedanja, sedenja, vstajanja, stoje in ravnotežnih reakcij. Ko bolnik vse to vsaj delno obvlada, pričnemo z učenjem hoje, najprej v bradlji, nato s hoduljo in berglo. Bolnik po možganski kapi pogosto izgubi zmožnost gibanja z zgornjo in spodnjo ekstremiteto, zato je v obravnavo vključeno ponovno pridobivanje gibljivosti te, kar bolniku omogoči, da vsaj delno izvaja dnevne aktivnosti, kot so hranjenje, oblačenje, umivanje. Vse to pa poveča bolnikovo samostojnost, ki je tudi glavni cilj naše obravnave. Branka PIHLER dipl. fizioterapevtka, mentorica MATOZARJI Matozarji se reče prebivalcem današnjega Sp. Hotiča, medtem ko so prebivalci Zg. Hotiča Pijavčani, ker so ga radi pili. Izraz matoz izhaja iz motvoza, kar je bila nekdaj vrv, s katero so zvezali po deset moških, ki sojih ujeli na begu, ko so se poskušali izogniti služenju vojaščine za časa Avstro-Ogrske. Zvezane fante so nato peljali pred naborno komisijo, kjer so odločili, kdo je za vojsko sposoben - »taulih«, nesposoben pa »škart«. Sama sem rojena v Zg. Hotiču, po domače se je reklo pri Cvirgl. Spominjam se, da smo doma pletli mreže za lovljenje rib. Mreže so bile dolge 45 in 70 m. Sušili smo jih na kozolcu. En kozolec je bil postavljen samo v ta namen. Vsako sredo in petek smo nosili prodajat ribe v Ljubljano in Litijo. Rib sta nalovila največ moj oče in stric, včasih za cele koše. Ribe so shranjevali v polterjih - posebnih čolničkih, ki so imeli zvrtane majhne luknje, da je v njih dotekala voda in so ribe ostale žive in sveže. stanovalka gospa Pavla ZUPANČIČ SOCIALNA SLUŽBA Vsako življenjsko obdobje je določeno z nalogami, ki nas opredeljujejo kot družbeno bitje. Naše naloge so vpete v satovje, katerega mrežo tvorijo naše misli, čustva in dejanja. Vse kar obstaja obeležuje tudi dimenzija časa. Starost in mladost si na lestvici časovne dimenzije podajata roki. Vsak posameznik ima svojo lastno, neponovljivo življenjsko pot, ki teče od rojstva do smrti. In človek je tudi edino bitje na zemlji, ki se je tudi zaveda. Zaveda se, da se na življenjski poti stara, in da se bo nekoč tudi končala. Toda staramo se različno in pri isti starosti nismo vsi enako stari, saj je ta proces odvisen od naše zavestne odločitve, kako želimo to obdobje preživeti in kaj bomo storili za kakovost svojega življenja. Okvire izvajanju socialno varstvenih storitev in programov določa zakonodaja tega področja. Socialna služba v Domu gradi na pozitivni usmeritvi in izhaja iz potreb posameznika; vzpodbuja aktiven odnos uporabnikov: krepi, povezuje, spodbuja in podpira aktivnosti, napore in motive, ki so usmerjeni v iskanje kakovostnejše ravni življenja, spodbuja izražanje samega sebe, tudi sporočanje nezadovoljstva. Nenehni novi izzivi vzpodbujajo nas, delavce k stalnemu študiju, izpopolnjevanju, povezovanju z drugimi strokami in iskanju dopolnjujočih znanj in spretnosti. Vlasta Šedivy, socialna delavka, mentorica »* '4'iz Medgeneracijsko srečanje -otroci iz vrtca Ciciban Šmartno pri Litiji in stanovalke Doma UTRIP ŽIVLJENJA V DOMU TIŠJE V službo pridemo nekaj pred sedmo uro zjutraj. Na mizi nas čakajo skodelice kave. Pozornost nočne sestre, ki nas po prečuti noči še pocrklja. Sledi vprašanje:«Kakšno noč si imela?« Sr. Klara, sestra z najdaljšim delovnim stažem v Domu Tišje, v svojem slogu in z nasmehom, ki razodeva, da je v svojem poklicnem življenju doživela že marsikaj in da je skoraj nič ne more presenetiti odvrne: «Ah, je kar šlo ...« Sprašujemo za stanovalce, za katere vemo, da so zelo bolni in nas skrbi zanje. Ob sedmih se začne naše delo z glavnim raportom, na katerem sodelujemo vsi, od medicinskih sester do bolničarjev. Med tednom se nam pridružijo tudi delovna terapevtka, fizioterapevtki in socialna delavka, skratka cel tim. Po predaji službe odhitimo vsaka s svojim računalniško iztiskanim listom navodil na svoj oddelek. Veliko stanovalcev si želi vstati iz postelje med prvimi in pogosto je težko ugoditi vsem naenkrat. V dopoldanskem času pomagamo pri celotni oskrbi tistih, ki pomoč potrebujejo. V Domu sem zaposlena že skoraj štirinajst let in mnogo stvari se je v tem času spremenilo na bolje. Sedaj imamo veliko različnih pripomočkov, s katerimi si olajšamo delo. Prihranjeno nam je dvigovanje najtežjih stanovalcev, ki je pogosto pustilo posledice na hrbtenicah ponavadi najprizadevnejših delavk. Ko so stanovalci zjutraj urejeni, sledi zajtrk. Medicinske sestre razdelimo jutranjo terapijo v obliki tablet, injekcij. Oskrbovanci imajo možnost izbire med sadnim in navadnim zajtrkom. Kdor se sam ne more nahraniti, mu pomagamo. Na splošno stremimo k temu, da so stanovalci čim dlje samostojni v dnevnih aktivnostih, saj to pozitivno vpliva na njihovo psihofizično počutje. Včasih je že majhen pripomoček, kot na primer uporaba nedrseče podloge dovolj, da stanovalec lahko je sam. Preko dopoldneva je v Domu Tišje za stanovalce na voljo veliko možnosti izbire, kako bodo preživeli dan. Veliko se jih po zdravnikovem navodilu udeleži vaj v fizioterapiji, spet drugi se zaposlijo v delovni terapiji. Vsakodnevno je tudi druženje stanovalcev v kavarni Doma, kjer berejo dnevno časopisje, listajo revije. Pogosto opazim stanovalce, ki pridejo v kavarno samo opazovati ribice v velikem akvariju. Stanovalke okrog akvarija opazujejo ribji zarod in si želijo, da bi tokrat staršema uspelo, da bi ribice odrasle. Opoldan kosilo-vedno sta na razpolago dva menija. Po kosilu gredo najbolj utrujeni za urico ali dve počivat. Vsak dan je okrog pol enih v domski kapeli organizirana molitvena skupina, ki jo vodi sr. Marinka, ena izmed treh redovnih sester Hčera krščanske ljubezni. Po drugi svetovni vojni so bile vse medicinske sestre v Domu pripadnice tega reda. Postavile so temelje zdravstvene nege, ki pa jih v skladu z razvojem stroke dopolnjujemo in nadgrajujemo. Človek ni samo telesno in duševno, je tudi duhovno bitje in prav je, da je poskrbljeno za vse njihove potrebe. Popoldan se stanovalci veliko sprehajajo okrog Doma. V toplem vremenu radi s svojci posedajo v domskih uticah ali krmijo mucke. V popoldanskem času so organizirane tudi pogovorno-kreativne skupine, v okviru katerih se med drugim izvajajo tudi gospodinjske aktivnosti. Sestre imamo preko dneva še veliko raznih negovalno-medicinskih postopkov, v skladu z z dr. stanjem stanovalcev. Popoldan sledi malica, večerja in priprava na spanje. Po enaindvajseti uri se Dom večinoma zaziblje v sen. Dobri odnosi med osebjem in stanovalci v Domu in naš posluh za njihove želje, so pogoj za dobro počutje pri nas. Prijaznost, spoštovanje dostojanstva, profesionalna razmerja in uslužnost lahko stanovalcem polepša bivanje in s tem upraviči njihovo odločitev prav za naš Dom. Leonida Razpotnik, zdr. tehnik, dipl. delovna terapevtka N JAZSEMOTROK SLOVENIJE Ponos opaja mi srce, da sem otrok Slovenije, kako si lep, moj rodni kraj, ko pomlad in v cvetju maj. Pozdravljene, vasice ve, iz mnogih so izšli ljudje, ki narodu so dali čast, skrbeli za njegovo rast. Najlepše naše so gore, po gorah bele cerkvice, pod njimi skromne so vasi, kjer nagelj, rožmarin duhti. Ni lepših polj in ne dolin, na svetu lepših ni planin, nad te razlitje mir, sijaj, moj ljubi dragi rodni kraj. Bivša stanovalka, gospa Pavla VOJE V__________________ J DNEVNO VARSTVO - nova pridobitev za uporabnike V Domu Tišje bo v mesecu juliju začela z delovanjem enota za dnevno varstvo. To je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov. Dnevno varstvo je namenjeno tudi tistim, ki prej naštete oblike pomoči potrebujejo za čas, ko so svojci odsotni ali na dopustu. Varstvo bo organizirano od 7 do 16 ure, po potrebi tudi daljši čas. Uporabniki si bodo lahko prevoz zagotovili sami ali pa ga bo zagotavljal dom. S to obliko pomoči želimo starim ljudem omogočiti možnost daljšega bivanja v domačem okolju, izboljšati kakovost življenja, povečati socialno integracijo in razbremeniti svojce. Potencialne uporabnike in njihove svojce prosimo, da nas pokličete na telefon 890-01-00. Posredovali vam bomo vse potrebne informacije. LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš NAKIT BOMO POPRAVILI, PREDELALI ALI ZAMENJALI ZA NOVEGA. TIK ZIK-KULTLRNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, teL: 01898 02 70 OTROŠKE MATINEJE 2. aprila je v dvorani Kulturnega centra gostovala gledališka skupina OŠ Litija, ki vedno privabi številno občinstvo, kar je nedvomno velika vzpodbuda za mlade igralce. Uprizorili so moderno pravljico »Pet pepelk« in na koncu poželi zaslužen aplavz. 23. aprila si bodo malčki lahko ogledali znano madžarsko pravljico »Zajčkov zvo n ček« v izvedbi Teatra za vse z Jesenic. Naslednji mesec, 7. maja, pripravljamo gostovanje znanega Mini teatra iz Ljubljane s pravljico »Čarobni prah«, 21. maja pa se bomo z Jeleno Sitar ter njenimi Zverinicami iz Rezije skupaj poslovili od otroških matinej. Do jeseni bodo lutke počivale, malčkom in njihovim staršem pa kolektiv Kulturnega centra želi prijetne počitnice. DRUGE PRIREDITVE V mesecu aprilu in maju se v dvorani Kulturnega centra navadno kar vrstijo najrazličnejše prireditve. 6. aprila je s Partljičevo komedijo »Gospa poslančeva« v Litiji gostovalo amatersko Kulturno društvo iz Bohinjske Bele. Duhovita komedija, ki prikazuje tri generacije in njihov odnos do politike, oblasti in moči, je bila pravšnja izbira za prijetno večerno sprostitev po napornem delavniku. V naslednjih tednih se bodo v Kulturnem centru zvrstili številni koncerti -revija odraslih PZ, koncert ŽePZ Litus, koncert Okteta Valvasor, prireditev »OŠ Gradec poje« in druge. Vabimo Vas, da se udeležite prihajajočih prireditev, saj so namenjene izključno Vam, nastopajočim pa jepolnadvorana občinstva največja nagrada za njihov trud. VLJUDNO VABLJENI! Hud Kud bo letos že tretje leto zapored organiziral prireditev MajMladosti, ki je prvinsko namenjena predstavitvi domačih glasbenih ustvarjalcev. Zato vabimo vse, ki bi radi nastopili, da se nam javijo po telefonu (041 388 661 - Kaja) ali e-pošti (maktito@planet.si). Graška c. 41,1270 LITIJA Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342 Tsmmdbil •PRENOSLASTNIŠTVA VOZIL • UVOZ IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL • SPLOŠNI SERVIS VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI! Delovni čas: PON. - PET.: od 8.00 - 16.00 Tudi po nakupu ostanemo z vami! D.O.O. V sredo 30. marca 2005 je bila v dvorani Kulturnega centra Litija območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov pod imenom Pojemo pomladi. I\la reviji je nastopilo 12 zborov in sicer: OPZ KD Prinskau, OPZ POŠ Vače, OPZ Oš Gradec (4. in 5. razred), OPZ PPP OŠ Litija, OPZ Oš Gradec (1.,2. in 3. razred), O.PZ OŠ Šmartno 1, OPZ OŠ LITIJA, OPZ OŠ Šmartno, MPZ OŠ Litija, MPZ OŠ Šmartno, MPZ OŠ Gradec in MPZ Gimnazije Litija. Strokovna spremljevalka revije je bila Tatjana Mihelčič Gregorčič. Povezovalki sta bili dve prisrčni čebelici Špela Sedevčič in Bernarda Smrekar, scenarij sta napisali Rosana in Kaja. Za pomladansko okrasitev odra je poskrbela Sandra Krnc. Število vseh pevcev in pevk je bilo krepko čez 450. Obisk staršev in ostalih ljubiteljev petja je presegel vsa pričakovanja. Litijska dvorana je pokala po šivih. Ta revija je še eden od dokazov kako mesto Litija potrebuje novo -modernejšo dvorano. Pred vrati je območna revija odraslih pevskih zborov (dva koncerta: 22. aprila, ob 19.30 v Kulturnem centru Litija in 26. aprila ob isti uri v Kulturnem domu Šmartno) in vrsta medobmočnih revij. Kar štirje otroški in mladinski zbori (OPZ in MPZ OŠ Šmartno, MPZ OŠ Gradec in MPZ Gimnazije Litija) se bodo udeležili regijskega tekmovanja v Logatcu. Mešani pevski zbor Sv. Nikolaja pa se bo zopet udeležil državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. R.in K. t—j IT/" Tx NOVIČKE JSKD 01 Litija (Javnega sklada RS za r/N K I J kulturne dejavnosti, območna izpostava Litija) Tamburaška skupina KUD FS Javorje se je 26. februarja • * r uspešno predstavila na območni in medobmočni reviji Tl O VIC KG tamburaških orkestrov osrednje Slovenije v Dobrepolju. Njihov nastop je bil dobro ocenjen, saj se skupina vztrajno veča, zavzeto deluje ter skrbi za nenehni napredek tudi z izobraževanjem. Območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin smo letos ponovno organizirali skupaj v okviru zasavskih izpostav. Tokrat so bili gostitelji Zagorjani. Naša izpostava je sodelovala z dvema predstavama. Dramska skupina OŠ Litija Neuradno zasačeni je letos pripravila predstavo z naslovom Pr'jatlce - aktualna zgodba o odraščanju in srečanju z drogo. Podmladek gledališke skupine GEOSS KUD Lipa Vače pa je sodeloval s klasično Grimmovo pravljico Snegulj čica. Obe predstavi sta bili izvrstni, mentorji in igralci ' zaslužijo čestitke. Glede na omejen možni izbor strokovne spremljevalke srečanja pa se je na med-območno raven uvrstila Sneguljčica. Medobmočno srečanje je bilo 12. aprila v Kočevju, kjer so Zasavje uspešno zastopali mladi igralci z Vač. Pri nas pa je 18.,19.3 in 2.4. potekala medobmočna gledališka delavnica z naslovom Prebujenje, ki jo je vodila igralka in režiserka Simona Zorc Ramovš. Delavnice, ki je potekala v prostorih OŠ Šmartno, se je udeležilo 21 mentorjev in igralcev iz vse Slovenije, od tega pa kar polovica iz domačih društev. Delavnica je bila nekonvencionalna, temeljila je na modernem gledališkem pristopu. Udeleženci so se dodobra razgibali, se sprostili po principu joge in se s pomočjo demonstracijske otroške gledališke skupine OŠ Gradec naučili veliko uporabnih gledaliških tehnik. Usnjarska c. 1, Šmartno pri Litiji Modeliramo in oblikujemo po svojih željah, potrebah in trenutnem navdihu. Ker so izdelki narejeni ročno, imajo vsi unikatno vrednost. Četrtkove delavnice z veseljem obiskujemo: Berta Juvan, Bojanka Drnovšek, Gabrijela Hauptman, DanijelaKunc, MajaBrilej, Marjana Šuštaršič, MišaMurn, Katja Rudolf in Marija Bregar Hostnik. Ponosne smo na svoje izdelke, ki nam krasijo stanovanja in so tako del nas. Pokazale jih bomo tudi vam na razstavi, o kateri vas bomo pravočasno obvestile. Če smo kontu dali navdih za oblikovanje v glini, se nam lahko pridruži. Zahvaljujemo se tudi Osnovni šoli Šmartno za gostoljubje. Marija BREGAR HOSTNIK, foto David Juvan Fin koda se je uvrstila na filmski festival FF600 Kratki igrani film Boris Ulčarja, podpredsednika KUD ART CLUB -LITIJA, govori o nevarnosti vnašanja pln kode na ročnih terminalih v trgovinah. V glavni vlogi ]e nastopila Marjana Rovšek Iz Kresnlškega vrha, ki že ima izkušnje z nastopanjem v visoko-proračunskih slovenskih filmih, npr. Karmen. Naže zaključeni letošnji festival FF600 se je prijavilo več kot 80 kratkih filmov, ki niso smeli biti daljši kot 600 sekund. Za predvajanje v Ljubljani so jih izbrali 34. Razdelili so jih v štiri kategorije: igrani, dokumentarni, eksperimentalni in videospoti. Pin koda se je predvajala med dvanajstimi igranimi filmi. V žiriji za podelitev nagrad je bil tudi Mitja Okorn, ki je posnel nizko-proračunski film Tu pa tam, ki je v kino pritegnil že več kot 20000 gledalcev. Po štirih urah projekcije je dejal, da je vesel, da se toliko ustvarja na filmskem področju v Sloveniji. Pokaral je mačehovski odnos sklada, kjer lahko snema filme samo par izbrancev, ostali pa vedno propadejo na razpisih. Tudi če prideš samo po nasvet, te gledajo kot sedmo čudo. Zato si je zaželel, da še naprej delamo filme in da z njimi zasujemo Filmski sklad! Si tudi Vi želite delati filme? Pišite na: boris.ulcar@guest.arnes.si Organizirali bomo delavnico Od ideje do premiere, kjer boste spoznali celoten proces nastajanja filmov. Kot zanimivost naj povem, da se na dan posname približno 2 minuti igranega filma. Upam, da nas bo podprla tudi občina Litija. Nujno potrebujemo profesionalni mikrofon za digitalno kamero. Več o samem festivalu pa si lahko preberete na www.ff600.si! B.U. USTVARJALNA SKUPINA LILA Kiparske delavnice, ki potekajo to leto ob četrtkih zvečer v Osnovni šoli Šmartno, so postale že tradicionalne. Že nekaj let modeliramo in oblikujemo z najstarejšimi materialom, to je v glini. Takšno oblikovanje imenujemo keramično modeliranje oziroma keramika. (Beseda izhaja iz grške besede za lončarsko glino, lončenino »keramos«) Prečiščeno majoliko ali terakoto, ki jo nabavimo v blokih, najprej dobro pregnetemo, da iztisnemo vse zračne dele iz mase. Nato preoblikujemo z odvzemanjem, dodajanjem valjanjem... v različne predmete: vaze, posode, majolike in tudi v figuralne predmete, kot manjše kipe, plastike, realističnih ali abstraktnih oblik, in reliefe. Po daljšem sušenju na zraku umetnine žgemo s posebnim postopkom v keramični peči. Nato površino oblikovanih izdelkov prebarvamo z nestrupeno barvo ali angobo ali pa prekrijemo z glazuro. Po drugem žganju dosežemo, da se površina sveti. OTOK KORČULA - LU M BARDA Apartmaji - Ivo Stankovič, Uvala Račišče, 20263 Lumbarda Tel./fax: ++385 20 712129,712 348 Veliki apartma: 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, 2xWC, kopal niča, velika terasa (4 OSEBE + 2 dod. ležišča) 60 EUR/DAN Mali apartma: soba s kuhinjo, wc+tuš, terasa (2 OSEBE + 1 dod. ležišče) 30 EUR/DAN 0. O ŠPORTNA IN MODNA OBUTEV o CopAri ŠPORT o ŽensIcI In Moški čevlji O SPOMLADANSKA KOLEKCIJA TEKSTILA za vso ditužiiNO o PIetenIne, MAjice iN bluze o Kost!m! !n jAkNE BRUCI o HLAČE elAsrik Jeains In kUfiik O NOGAVICE iN SPODNJE PERILO MarJa O TORBICE [od 2.499,00] 7h-19h sobota 8h-12h Tel.: 01/8987-836 Ne daleč stran od nas si, v nebo drugače zreš, za nas, ki te imamo radi, nikoli ne umreš. V naših mislih, srcih za vedno boš živel, le v naši hiši, tvoj korak, nikoli več ne bo donel. ZAHVALA V toplem pomladnem popoldnevu je odšel na svojo zadnjo življensko pot dragi mož, oče in dedi JOŽE MANDELJ Iz Spodnjega Loga 1951 -2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, prinašali cvetje in sveče in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem s Prežganja, trobentaču in vsem krajanom Spodnjega Loga za izkazano solidarnost. Posebna zahvala velja trgovini ARTS, ter sosedu in prijatelju Alešu Cvetežarju za lepe poslovilne besede. Žalujoči: žena Beba, hčeri Suzana z družino in Urška s Tomažem Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe draga mami več med nami ni. V SPOMIN Minilo je žalostno leto odkar nas je 17. aprila zapustila naša draga žena, mami, mama, snaha, sestra in teta ALOJZIJA PODLESNIK Strmec 21, Dole pri Litiji Minilo je leto, odkar si zaspala, v našem spominu boš vedno ostala. Pustila si nam praznino in žalost, ki ne premaga je nobena radost. Radi te bomo vedno imeli in za tvoj domek lepo skrbeli. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižigate svečke in se je spominjate. Vsi njeni Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoča, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo. V SPOMIN Nema in tiha bolečina v naših srcih spremlja spomin na 17. marec 2004, ko smo te za vedno izgubili naša draga TINA BAS Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki delite težke trenutke z nami, se je spominjate s svečko in rožo, postojite ob grobu in z lepo mislijo počastite njen spomin. Tvoji najdražji l/se si naredila, vse si postorila in se tiho poslovila od nas. Bolečin bolezni si se rešila, a prehitro si nas zapustila, toda na nebu je nova zvezda zažarela. ZAHVALA DRAGICA KOPRIVNIKAR 24.10.1935-22.3.2005 Globoko se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekali sožalja, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in vsem, ki ste našo ljubljeno ženo in mamo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo diakonu Ivanu Rožiču, kakor tudi pevcem iz Trbovelj, praporščaku in trobentaču. Z neizmerno bolečino za njo žalujemo mož Pavle, hčeri Maja, Alenka in sin Igor z družinami ter ostalo sorodstvo Počiva v miru naj telo, a duša z nami bo ostala, in če mi kdaj bo prehudo, bom vašo pesem si prebrala. Marija Smolej ZAHVALA Ob izgubi drage tete PAVLE VOJ E se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ji prišli poklonit, ji darovali cvetje, sveče, ali namenili denarne prispevke za izdajo njene zadnje pesniške zbirke in za darovane svete maše. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma Tišje, pevcem KUD Polšnik, Gasilskemu društvo Polšnik in iskrena hvala domačemu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni Minilo je leto, odkar si zaspal, v našem spominu boš vedno ostal. Pustil si nam praznino in žalost, ki ne premaga je nobena radost. Radi te bomo vedno imeli in za tvoj domek lepo skrbeli. V SPOMIN JERNEJU KOTARJU iz Čepelj 16.07.1943-28.04.2004 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite in prižigate sveče ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni je iz naše sredine za vedno odšel dragi brat FRANC LAMOVŠEK Šumnik 10, Polšnik (1942 - 2005) Zahvaljujemo se g. dr. Benedičiču, sestri Marinki Pucelj in patronažni sestri ge. Aleksandri za strokovno zdravstveno pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in ostalim krajanom za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti na Polšnik. Zahvaljujemo se MoPZ Polšnik za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred. Društvu izgnancev Polšnik ter ge. Lauri Horvat za čutne poslovilne besede ob slovesu. Žalujoči: brat Darko, sestre Vida, Barbka, Sabina in Štefka z družinami Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pošle so ti moči in zaprla si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče in sestre ANE PRIMOŽIČ roj. Marolt iz Podšentjurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in nam izrekali sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Pavlu Okolišu za vse njegove obiske in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano zadnjo melodijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali! Nisi rekla, da zapuščaš nas, to bi bil tvoj poslednji glas. Nisi rekla, da je to slovo, pustila si nam le solzno oko. V SPOMIN V teh dneh mineva 10 let odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, babica, sestra in tašča MATEJA DOBRAVEC iz Litije Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni GOSTILNA IN PIZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. ŠPORTNO DRUŠTVO DOLE PRI LITIJI Vabilo NA PETI TRADICIONALNI POHOD PO OGLARSKI POTI, V SOBOTO, 7. MAJA 2005. Izhodišče pohoda po markirani poti je izpred Lovskega doma na Dolah pri Litiji, med 9- in 11. uro. Pot je dolga 12,5 km. Za hojo boste potrebovali manj kot 4 ure. Oprema pohodnikov naj bo primerna za sredogorje. Pohodniki hodijo na lastno odgovornost. Startnina je 1200,00 SIT, za kar prejmete dnevnik pohodov, zloženko o poti, ki vam služi kot vodnik in spominsko majico petega tradicionalnega pohoda. Ob Oglarski poti se boste seznanili z oglarjenjem, se pogovorili z oglarji in duhali dim s kope. Pritegnila vas bo še ostala bogata kulturna in naravna dediščina. Domačini bodo poskrbeli za domače dobrote, ki jih ob poti ne bo manjkalo. Ob prihodu na cilj bo vsak prijavljeni pohodnik sodeloval v žrebanju praktičnih nagrad. VABLJENI V OGLARSKO DEŽELO! PAVLI VOJE, teti Pavli v spomin Namesto na ljube zelene travnike in sveže preorane njive, je letošnje prvo spomladansko sonce našo teto pospremilo stvarniku v naročje. Svojih 96 let je živela pridno, skromno in pošteno, ter nadvse polno. Naš kraj in ljudi, ki smo jo poznali, je zaznamovala z neizbrisnim pečatom materinske topline in pa široke razgledanosti, kljub temu, da ni nikoli obiskovala visokih šol ali pa postala biološka mati. Na prvi pogled krhka, drobcena ženica je v sebi skrivala dekle, neutrudnega in mladostnega duha, kije snovala verze kar med delom na polju, kjer smo jo videvali že zarana, še nedolgo tega. V žepu na predpasniku je skrbno hranila svinčnik in košček papirja, na katerega je zapisovala svoje misli. Ravno žamet zelenih travnikov, temne brazde na polju in modro nebo, so ji dajali navdih, kar je mogoče razbrati iz njenih pesmi. V svojih verzih je razdajala svoje znanje, svojo ljubezen in nasvete o vseh najpomembnejših in hkrati vsakdanjih rečeh v življenju človeka. Preprostost in odprtost ji je omogočala, da so njene pesmi sprejeli vsi, ki so jih slišali ali prebrali. Bile so polne ljubezni in spoštovanja do staršev, družine, do domače zemlje in materinega jezika ter Boga in matere Marije. Želela je, da bi predvsem mladi, ki bodo nosili odgovornost za obstoj tega sveta v prihodnosti, razumeli, sprejeli in delali po teh načelih in vrednotah. Na prvo mesto je vedno postavljala pridno delo in molitev. Rada je rekla;»Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« Kulturno društvo Polšnik je izdalo že tri njene knjige, pesmi pa se je nabralo za vsaj še eno. Poleg zbirk Moj Žamboh zeleni, Da lepša bo Slovenija in To povest je domovine v kateri je objavila spomine iz let izgnanstva, je zdaj v nastajanju že četrta. Teta Pavla si je zelo želela, da bi tudi ta ugledala luč sveta, na žalost pa ni dočakala njenega izida. Zatorej bo knjiga izšla v njen spomin. Člani KD Polšnik aktivno delujemo pri njenem nastajanju in smo neizmerno hvaležni vsem, ki ste do sedaj že prispevali k uresničevanju njene velike želje in pa tudi tistim, ki še boste. Z njenim odhodom, se je zaprla školjka, ki je v sebi skrivala dragoceni biser, ta pa se je skoraj celo stoletje bistril in plemenitil. Ostal je v naši zapuščini, mi pa ga moramo hraniti zase in za prihodnje rodove in paziti nanj, da se ne skali. Teta Pavla, pogrešali vas bomo. Krajani POLŠNIKA PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU SEVID Hrvaška (med Trogirjem in Primoštenom) Sredi Jadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezervirana samo za vas. Blizu so mesta Rogoznica, Split in Šibenik, kjer se lahko sprehodite in občudujete znamenitosti ter doživite pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov. APARTMA II: 53m2 + 15 m2 terasa osebe: 4+1 Različni termini: od 40 - 65 EUR/dan APARTMA III: 20m2 + 11 m2 terasa osebe: 2+1 Različni termini: od 30 - 40 EUR/dan DODATNE INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel.: 01/8983-843, GSM: 041-719-444 REPUBLIKA SLOVENIJA Varstveno delovni center INČE Ropretova cesta 23, 1234 Mengeš POIZVEDBENI RAZPIS ZA NAJEM PROSTOROV ZA POTREBE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA INČE - DNEVNA OBRAVNAVA 1. Na lokaciji UE Litija Poaoii: 1. Prostori morajo biti prilagojeni izvajanju socialnovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji - dnevna obravnava ( Pravilnik o tehničnih pogojih za izvajanje socialnovarstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve, Ur.l.RS 101/200-11 -07). 2. Dostop do prostorov mora biti brez arhitektonskih ovir in v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov brez arhitektonskih ovir (Ur.l.RS, št.92/99). 3. Prostori morajo biti v bližini javnega prevoznega sredstva in urejena mora biti prometna infrastruktura, objekt mora biti vključen v okolje, v bližini morajo biti zelene in javne površine. Potrebni prostori in dodatni poaoii: - potrebna površina 350 - 450 m2, - potrebni prostori: dve večji ali tri manjše delavnice v skupni kvadraturi od 45 - 75 m2, dve skladišči v skupni površini 60m2, sanitarni prostori - dostop prilagojen invalidom, prostor za počitek od 12 -15m2, garderoba za uporabnike od 8-10 m2, - pisarna, dnevni prostor / večnamenski prostor + jedilnica za 25 do 30 oseb (po osebi 1,5m2), čajna kuhinja, - možnost dolgoročnega najema za najmanj 10 let z možnostjo odpovednega roka najmanj 6 mesecev, - izkazati je treba lastništvo, - prostori morajo biti vseljivi v letu 2006, imeti morajo uporabno dovoljenje za izvajanje navedene dejavnosti oziroma lastnik je pred podpisom pogodbe dolžan le-to pridobiti, - mesečna najemnina: ponudba v ceni na m2 in skupna cena, opredeljeni plačilni pogoji; - mesečna najemnina mora vključevati investicijsko vzdrževanje, - dodatno morata biti natančno opredeljena režim in infrastruktura objekta (telefon, voda, morebitni ločeni števci), - v ponudbi opredelite druge morebitne dodatne ugodnosti: oprema, uporaba ali souporaba drugih površin. Morebitne potrebne podatke dobite na sedežu INČE, Ropretova ulica 23, 1234 Mengeš, pri direktorju (Peter Svetina) vsak delavnik med 9. in 11. uro po tel.: 01/723-09-06. Rok za zbiranje ponudb je štirinajst dni po objavi v časopisu. Ponudbe pošljite na sedež Varstveno delovni center INČE, Ropretova cesta 23,1234 Mengeš, s pripisom »INČE - Litija« Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno Objavlja razpis počitniških PROGRAMOV 2005 Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno bo v času poletnih počitnic organiziralo dva programa letovanj za šolske otroke ter mladino; v Bohinju ponujamo tudi možnost udeležbe za družine. Osnovni namen letovanj je, da otroci in mladina koristno in zanimivo preživijo del svojih počitnic, se družijo z vrstniki in se tudi marsičesa naučijo. Letos ponujamo naslednja dva programa: • letovanie v Seči nri Portorožu za 50 otrok (namestitev v CŠ0D* Burja) • šoortni tabor v Bohinju za 40 udeležencev Temin: 1.-6. avgust 2005 (namestitev v CŠ0D* Bohinj) * CŠ0D - Center šolskih in obšolskih dejavnosti Termin: 1,- 6. avgust 2005 Vsebine dela - Seča: osnovna in nadaljevalna šola plavanja, športne igre (košarka, namizni tenis, badminton...), rolanje, kolesarjenje, orientacija, ustvarjalne delavnice, spoznavanje okolja, vožnja z ladjo, naravoslovne vsebine in ekologija, kulturno-družabne dejavnosti ... Vsebine dela - Bohinj: plezanje, planinarjenje, kolesarjenje; taborniške veščine, preživetje v naravi, orientacija, dejavnosti na vodi in ob njej (plavanje, veslanje), športne igre, naravoslovne vsebine in ekologija, kulturno-družabne dejavnosti... Učenci morajo imeti s seboj kolo in kolesarsko čelado. (Prevoz koles bo organiziran!) Cena letovanja v Seči je 25.000 SIT in vključuje 6-dnevno bivanje, prevoz, vodenje in organizacija letovanja. Cena športnega tabora v Bohinju je: • 22.000 SIT za otroke in mladino, ki bodo koristili program društva; vključeno je 6-dnevno bivanje, prevoz, vodenje in organizacija tabora, • 25.000 SIT za odrasle (6-dnevno bivanje; lasten programi). Prijave in vplačila sprejemajo v prodajalni »KING« v Šmartnem do petka. 3. iuniia 2005. Oh oriiavi plačate 9.000 SIT, ostalo pa v še dveh obrokih, in sicer najkasneje do 20. julija 2005. Za DPCS: Danica SEDEVČIČ mali oglasi IŠČEM INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE za prvi letnik srednje šole. Informacije: 01/898-12-93 • ODKUPIM VSE VRSTE KNJIG, razen šolskih učbenikov. GSM: 041-458-270 ODDAM PSE mešančke, stare 7 tednov, manjše rasti. GSM: 041-892-303 Barvita potopisna knjiga Mirana Juvančiča: »Z motorjem v preteklost - Sibirija« Knjiga je zanimivo potopisno branje, v katerega je avtor vpletel zgodbo svojega deda, ki je bojeval svojo bitko za življenje v sibirskih prostranstvih med prvo svetovno vojno. Knjiga ima 240 strani in vsebuje preko 150 barvnih fotografij. Lahko jo naročite v Tiskarni ACO po telefonu; 01/898-38-43 ali po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net. Cena knjige je 4.950,00 SIT (vključno z DDV) V soboto, 21.maja 2005, vas vabimo na ^ REKREATIVNI KOLESARSKI VZPON DOLE 2005 Posamičen start bo potekal med 8. in 10. uro s parkirišča pri bencinskem servisu OMV Istrabenz Litija. Startnina znaša 1.500,00 SIT, za kar udeleženci prejmejo spominsko majico, na cilju pa topli obrok in čaj. Pot bo vodila skozi Zagorico, Jablanico in Cerovico, preko Velike Preske do cilja na športnem igrišču pri Osnovni šoli Dole pri Litiji. Skupna dolžina trase je 27 km, njena višinska razlika pa znaša 430 m. Dodatne informacije na tel 01/ 897-20-97, gsm 031 362 542, e-mail: sd.dole@volja.net NASVIDENJE V OGLARSKI DEŽELI NA DOLAH! Prireditev bo potekala ob vsakem vremenu. Kolesarji vozijo na lastno odgovornost otroci do 15. leta starosti le v spremstvu staršev ali skrbnika, obvezna uporaba čelade.____________________________ * mam Ražanac je malo dalmatinsko mesto oddaljeno 20km severno od Zadra. V bližini so: narodni park Paklenica, slapovi reke Krke, Kornatski otoki in Pag. APARTMAJI: - za 8 + 2: od 60 - 80 EUR / dan - 4 osebe: od 30 - 45 EUR / dan - za 4 + 2: od 40 - 50 EUR / dan - za 2 + 1: od 25-35 EUR / dan INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel.: 01/8983-843 ali GSM: 041-719-444 14 S OLE/S FORT April 2005 NOVICE IZ OŠ GRADEC ŽIVLJENJE V NARAVI-PLANICA In končno je prišel ta dan, ki smo go učenci 7. razredov OŠ Gradec težko pričakovali - 29.3.2005 odhod v šolo v naravi v Planico. Zjutraj smo se ob 8. uri zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali proti Planici. Na kraj našega štiridnevnega bivanja smo prispeli približno ob 11. uri. Sprejela sta nas upravnik in učitelj doma, ki sta nas seznanila s pravili. Nastanili smo se v sobe, nato so nas postregli s kosilom, ki smo ga že težko čakali. Nato smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina si je nadela tekaško opremo in popoldne preživela na tekaških smučeh, mislim, da večina od nas kar prvič, zato padci niso bili redkost. Druga skupina pa se je odpravila proti skakalnici in pozorno poslušala o zgodovini skokov. Zvečer smo utrujeni popadali v postelje. V naslednjih dneh smo se seznanjali z orientacijo v naravi, si ogledali muzej Liznikove domačije, se sproščali v bazenu, imeli organiziran pohod na Tromejo in se seveda urili v teku na smučeh. Joj, minilo je prehitro, saj prišel je petek, ko morali smo domov. Pravijo, da to naša zadnja šola v naravi je bila, zato še bolj, v srca naša se je vtisnila. Neja DRAGAR, 7. c ZNANJE JE NAJVEČJE BOGASTVO... ... pravijo modri ljudje in je zagotovo najboljša naložba za življenje. Marsikaj ti lahko vzamejo, le znanja ti ne more vzeti nihče, zato je prav, da se mladi trudijo pridobiti kar se da največ tovrstnega bogastva in se udeležujejo raznih tekmovanj, kjer se lahko dokazujejo. Tudi v tem šolskem letu so bili učenci OS Gradec nadvse uspešni in so se s tekmovanj na državnem nivoju vračali z zlatimi in srebrnimi priznanji. Sezono tekmovanj je otvorila Petra Obermajer iz 9.r. z zlatim priznanjem državnega tekmovanja iz logike v mesecu novembru 2004. V januarju tega leta je naša šola gostila državno tekmovanje iz angleščine, zlato priznanje je osvojila Janja Dermol iz 9.r„ ki je tudi na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine v marcu dosegla najboljši rezultat med vsemi tekmovalci v Sloveniji. Iz Zasavja je Zlato Preglovo priznanje z državnega tekmovanja iz kemije prinesel David Mohar iz 9.r., z izjemnim 100 % rezultatom, kar se ne dogaja pogosto na tovrstnih tekmovanjih. Znani so tudi lastniki zlatih priznanj tekmovanja Epi reading badge po posameznih razredih - 5.r.: Tina Breskvar, 7.r.: Laura Seferaj, 8.r.: Žiga Lautar in Urban Orehek, 9.r.: Petra Obermajer, Urša Kres, Tanja Lovše, Urban Upelj, Alenka Orehek, Ana Sadar, Anja Zupančič, Petra Miltoni, Tjaša Pele, David Mohar in Tadeja Volk. Na lokostrelskem državnem tekmovanju je učenka 8. razreda Irena Kirn dosegla 4. mesto v slogu goli lok. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in držimo pesti za tiste, ki se še bodo udeležili državnih tekmovanj v tem šolskem letu. Zbrala Tatjana GOMBAČ Pot do srca gre skozi uho. (Voltaire) Dan žena in materinski dan v Gabrovki V mesecu marcu sta vsem ženskam in posebej še materam namenjena kar dva praznika - dan žena In materinski dan. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. To je dan praznovanja enakopravnosti in dosežkov žensk. Materinski dan pa ie zelo poseben dan v letu. Je dan, ko lahko Izrečemo, koliko nam pomenijo naše mame, dan, ko se jim lahko zahvalimo za vse, kar dan za dnem storijo za nas. V soboto, 19. marca 2005, je bila na OŠ Gabrovka prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dneva. Prisluhnili smo skladbicam in pesmicam, ki so nam jih zaigrali, zapeli in oddeklamirali naši najmlajši. Malo starejši pa so se izkazali s krajšimi dramatizacijami ter z izborom pozornih misli in kratkih zgodb o mamah. Veseli smo bili njihove vneme in dobrih namenov in ni nas motilo, če je včasih malo zaškripalo ali se je zatresel glasek. V drugem delu prireditve pa je gospa Neža Romih, nekdanja učiteljica na naši šoli, predstavila svojo knjigo z naslovom Delajmo pirhe. Članice Društva podeželskih žena Gabrovka, pa so pripravile razstavo z naslovom Pirhi na 101 način. Po končani prireditvi je sledil zabavni del s pogostitvijo, ki so jo prav tako pripravile članice Društva podeželskih žena v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gabrovka, katere predsednik je g. Branko Sladič. Organiziran je bil tudi bogat srečolov z namenom zbiranja denarnih sredstev za šolski sklad, ki na naši šoli deluje že šesto leto. Upravni odbor šolskega sklada, katerega člani so starši in delavci šole, je odgovoren za zbiranje denarnih sredstev in za razpolaganje z denarjem. Z zbranimi sredstvi so sofinancirali izvedbo letnih in zimskih šol v naravi, bivanja v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti ter obveznega plavalnega tečaja. Del sredstev so namenili tudi individualni pomoči učencem, ki so jo potrebovali. Kupili so tudi 14 sani, ki jih lahko pri pouku uporabljajo vsi učenci. Pot do srca gre skozi uho. Hvala vsem, ki so sodelovali, in vsem, ki so se odzvali našemu povabilu. Tina PREGRAD PODLOGAR Novice iz OS Litija ^ Marec v OŠ Litija, Podružnici s prilagojenim programom Mesec marec se Je pričel z zimskimi počitnicami, med katerimi sta odšla dva učenca podružnice na brezplačno letovanje preko Občinske organizacije Rdečega križa. V marcu je bilo organizirano tekmovanje Specialne olimpiade v zimskih športih na Pokljuki. Udeležili so sega štirje učenci oddelka vzgoje In Izobraževanja, ki so dosegli čudovite rezultate. Prvo mesto v krpljanju na 100 metrov je osvojil Boštjan Kralj. V četrtek 10. marca je bilo Državno tekmovanje v badmintonu za deklice osnovnih šol s prilagojenim programom. Učenke osmega razreda, devetletke, ki jih je spremljal njihov mentor Viljem Guček, Stanka Zidar, Alenka Špegel in Ingrid Doneski so zasedle ekipno tretje mesto. Vrstile so se prve igralne urice v novi igralnici, tako, da so prišli na vrsto vsi učenci, še večkrat pa tisti, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Zaigrali so se z novimi igračami in didaktičnimi pripomočki. Pod vodstvom mentorice Vesele šole Marije Mihelič so se učenci udeležili tekmovanja v veseli šoli druge stopnje in skoraj vsi uspešno zaključili tekmovanje in se vključili v nadaljevanje. Učenec Tibor Knavs, ki je zmagal na šolskem tekmovanju v računalništvu in mentor Sebastjan Dimeč sta se udeležila Republiškega tekmovanja v Škofji Loki. Tibor je zasedel tretje mesto v oblikovanju besedil s programom VVord. Drugi del delovne prakse je bil izveden v zadnjem tednu marca. Učenci osmega razreda devetletke in učenci osmega in devetega razreda so sestavljali in pakirali dele pohištvenih nogic, sestavljali varovalke, oblikovali voščilnice in šivali. Starejši učenci oddelka vzgoje in izobraževanja pa so prakso opravili v Varstveno delavnem centru Mengeš. Vsi starši učencev podružnice so bili vabljeni na računalniške urice, tako, da so lahko videli kaj zna njihov otrok na računalniku in da so sodelovali pri delu. O računalništvu so se pogovarjali tudi na zadnjem roditeljskem sestanku, ki je bil v četrtek, 24. marca. Za mamice so učenci pri tehničnem pouku pod vodstvom Hasana Sinanoviča pripravili darila. Vsak razred se je s svojo točko predstavil na proslavi, ki jo je skupaj z učitelji pripravila Alenka Vidgaj, povezovala pa Polona Baš Jere. Starši so nadaljevali z individualnimi razgovori v učilnicah, kjer jih je čakala kava in pecivo. Celotno proslavo so ponovili naslednji dan in se z njo predstavili oskrbovancem Doma Tišje. Učenci dramskega krožka, pod vodstvom Slavi Celestina so se predstavili z igrico Avto v bolnišnici. Učenci osmega razreda devetletke so povabili Magdo Vozel, ki jim je prikazala kako se izdelujejo rožice iz papirja in z njimi izvedla tudi delavnico. V tem mesecu so bili zelo aktivni tudi pevci pevskega zbora Podružnice s prilagojenim programom, ki so se pod vodstvom Sandre Rihter uspešno predstavili na Občinski pevski reviji. Marjeta MLAKAR AGREZ 12 ur Svibna! ZA ZDRAVJE IN VESELJE! V soboto, 4. junija 2005 od 6. do 18. ure Več v majski številki Občana REZULTATI TKD KLUBA LITIJA IZ DRŽAVNEGA PRVENSTVA V LITIJI 19. 03. 2005 OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA NA TRAVI 2004/2005 Prvi teden v aprilu se je pričel spomladanski del tekmovanja v občinski ligi malega nogometa na travi. Tekmovanje poteka v dveh ligah s po 11 ekipami na kar 13 igriščih v treh občinah: Litija, Šmartno pri Litiji in Ljubljana. Tekmovanje se bo zaključilo 28. in 29. maja, nato pa sledi zaključni turnir, ki bo letos potekal na Savi. Lestvica prva liga OLMN na travi 04/05 Ekipa Odigranih Z P R Razmerje Razlika Točke GCI Praprotnik ZL 9 7 1 1 34 : 15 19 22 Omahen transport 10 6 2 2 29 : 19 10 20 Viličarji Parkelj 9 5 3 1 35 : 22 13 16 Polšnik 1 9 5 3 1 26 : 22 4 16 Slikopleskarstvo .Jereb 8 5 2 1 21 : 12 9 16 PVP Vače 10 4 4 2 21 : 19 2 14 ŠD Sava 10 3 4 3 16 : 23 -7 12 Baron 10 3 5 2 17 : 23 -6 11 ŠD Prežganje 10 1 5 4 13 : 21 -8 7 MK Light Sound 8 2 5 1 26 : 42 -16 7 Yu team 9 0 7 2 6 : 26 -20 2 Lestvica druga liga OLMN na travi 04/05 Ekipa Odigranih z p R Razmerje Razlika Točke Leskovica 10 10 0 0 66 : 11 55 30 Gradbena dejavnost TOM 10 6 3 1 33 : 18 15 19 Gostilna Juvan Hotič 10 6 3 1 38 : 24 14 19 ŠD Dole 10 6 4 0 26 : 27 -1 18 Janče 10 5 5 0 31 : 32 -1 15 Jang Bojs 10 4 5 1 41 : 34 7 13 Gozdarstvo Kastelic 10 4 5 1 30 : 29 1 13 KŠD Štanga 10 4 6 0 23 : 49 -26 12 Sobrače 10 3 6 1 23:40 -17 10 Korona 10 2 7 1 22 : 48 -26 7 Polšnik 2 10 2 8 0 24 : 45 -21 6 Organizacijski odbor OLMN Litija Taekvvondo klub Litija je ob svoji deseti obletnici kluba v soboto, 19.03.2005 organiziralo v litijski športni dvorani državno prvenstvo v borbah. Na prvenstvu je sodelovalo 149 borcev iz 11 klubov. Naš klub je zastopalo 28 tekmovalcev, izmed katerih je bilo veliko debitantov, ki so prvič nastopili ra tekmovanju, ter pokazali veliko znanja in nam dali vedeti, da v prihodnje še lahko računamo na njih. Taekvvondo klub Litija si je za ekipno prvo mesto delil enako število točk z klubom Chagi iz Ljubljane, vendar je Chagi imel več srebrnih medalj, mi pa več bronastih, tako je na koncu Chagi zasedel 1. mesto mi pa odlično 2. s čimer smo zelo zadovoljni, saj smo navsezadnje drugi najboljši klub v Sloveniji. Naši kadeti so si priborili ekipno 1. mesto, juniori pa so pristali na 3. mestu, ta dva ekipna rezultata dokazujeta, da TKD klub Litija v bodoče še lahko računa na dobre rezultate, ki nam jih bodo priborili vsi ti mladi borci našega kluba. Naša kadetinja Patricija Zupan je bila izbrana za najboljšo borko, ter za nagrado prejela pokal. Vodstvo TKD kluba Litija se lepo zahvaljuje vsem, ki ste kakor koli pomagali našemu klubu v teh desetih letih, ter seveda pri organizaciji našega državnega prvenstva 19.03.05 v Litiji. Brez pomoči članov kluba, ter staršev bi veliko težje speljali državno prvenstvo do konca. Hvala lepa! REZULTATI TKD LITIJA (PO MESTIH) 1. AŠKERC KAROLINA kadet. -42 kg 1. AMERŠEK LARA kadet. -50 kg 1. KOPRIVNIKAR MAŠA kadet. +50 kg 1. ŠINKOVEC ŠPELA juniorka -63 kg 1.REPINA GAŠPER junior -59 kg 1. BERCIERI KLAVDIJA seniorka -55 kg 1. VIŠNIKAR MARUŠA seniorka -63 kg 1. DOBRAVEC POLONA seniorka -67 kg 2. MEDVED ALJA kadetinja -42 kg 2. VIDMAR KATJA kadetinja +50 kg 2. TOMAŽIN KEVIN kadet -55 kg 2. REKANOVIČ NERMIN kadet -59 kg 3. ZUPAN PATRICIJA kadetinja -24 kg 3. LOKAR KRISTINA kadetinja -42 kg 3. VIDMAR BLANKA kadetinja +50 kg 3. ZAGORC DAVID kadet -27 kg 3. REPINA ANŽE kadet -27 kg 3. CELESTINA JERNEJ kadet -30 kg 3. PIRC DOMEN kadet -33 kg 3. PRIMOŽIČ ALJAŽ kadet -33 kg 3. BUDIMLIČ ELVIN kadet -40 kg 3. UČAKAR-TRENTEU KRISTJAN ka.-45 kg 3. MESTO-DURAKOVIČ AMIR jun.-63 kg 3. MESTO-KOLAR ALEŠ senior -67 kg Taekvvondo klub Litija so zastopali še naslednji tekmovalci. MIČANOVIČ DOMEN kadet -45 kg FRIŠKOVEC MIHA kadet -45 kg MEDVED GORAZD junior -68 kg TKDklub Litija PLANINSKI KOTIČEK OKREŠELJ 2005 Po programu alpinistične šole AO Litija smo od 11.3. do 13.3. 2005 izvedli tečaj zimske tehnike na Okrešlju. Udeležilo se ga je 38 udeležencev, od tega 8 alpinističnih istruktorjev, 15 pripravnikov, 5 tečajnikov in 11 zunanjih udeležencev, ki so se javili na razpis. Pristonih je bilo pet tečajnikov AO Litija: Aida Alič, Jernej Ivančič, Matic Ivančič, Davor Lipovšek, Matej Dedič. Tudi letos je bil prisoten g.Bine Mlač, ki nam je pripravil dva zanimiva predavanja iz zgodovine alpinizma, opremi in o vzrokih zdrsov v gorah. V petek zvečer smo ponovili vozle, se pogovarjali o nevarnostih v zimskih razmerah v gorah in predstavili program, ki je vseboval: hojo in ustavljanje v primeru padca s cepinom, spust po vrvi s pomočjo dveh cepinov, varovanje v snegu, iskanje zasutega ponesrečenca v snežnem plazu s pomočjo lavinske žolne in ugotavljanje trdnosti snežne odeje. Naslednji dan ni bilo najlepše vreme, snežne padavine in veter nas niso zadržali v koči. Odšli smo na poligon razdeljeni na 6 skupin, vodja skupine je vodil po določenih mestih, na katerih je inštruktor demonstriral temo, katero so morali tečajniki izvesti. Popoldan je bila prikazana ledeniška naveza in reševnje iz ledeniške razpoke. Po predavanju iz zgodovine alpinizma so se najbolj hrabri ponoči odpravili na izdelavo zimskih bivakov, v katerih so prespali mrzlo noč. V nedeljo smo se prebudili v prekrasnem sončnem jutru, razdelili v skupine za turno smučanje, plezanje po zaledenelih slapovih in vzpon na Savinjsko sedlo. Veseli in zadovovoljni, ker smo se naučili nekaj novega, smo se vrnili v dolino. Vito BUKOVŠEK, vodja tečaja PD Litija razpisuje ledeniško turo na Gran Paradiso (406lm), ki bo 18. -19. 6. 2005. Število udeležencev je omejeno, rok za prijavo je do 1. 5. 2005. Informacije: 041 764 791 - Bukovšek Vito. ______________________________________ V ŠESTIH DNEH PO ZASAVSKI PLANINSKI POTI Zasavska planinska pot je ena najbolj priljubljenih veznih planinskih poti v Sloveniji. Poteka od Bizeljskega do Kuma, ves čas po hribovju na levem bregu Save, samo Kum in Janče sta na desnem bregu. Od 28.3. do 2.4.2005, so štirje člani PD Litija v šestih dneh prehodili celotno čez 200 km dolgo pot od Kuma preko Janč do Bizeljskega. V tem času so po diagonali dejansko prehodili več kot pol Slovenije, saj se ta pot prične skoraj na hrvaški meji in pelje mimo geometričnega središča do Janč in še naprej do Kuma. M.K. Naporno pot so zmogli (od leve proti desni): Sandi Zupančič iz Zavrstnika, Matej Krnc iz Kresnic in Bojan Rajšek iz Kresniškega Vrha. SFeCHALEZlEAMA TE®@¥BMA ZA looNARA Odprto pon - pet: 9.00-12.00 I5.00-I9.00 sob: 9.00- I2.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: 0I/8981 -005] 1270 LITIjA, VALVAZORJEV TRG 19 -i-Js. r i $@ p L itiTEnnim EVROPSKO OKNO V SIOVENSKI DOM m OKU Si www.interalta.si April2005,št.4,leto6 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litija.net/tiskarna-aco Razstava pirhov v Šmartnem Turistično društvo Šmartno pri Litiji in Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartnega sta v nedeljo 3. aprila 2005 pripravila razstavo pirhov v kapeli na Pungrtu v Šmartnem, ki je bila na ogled ves dan. Na razstavi so bili med drugim prikazani tudi pirhi, ki so okrašeni z narodnimi ornamenti iz zbirke Alberta Siča iz leta 1922. S tem so organizatorji počastili 140-letnico rojstva Alberta Siča, ki je s prerisovanjem ljudskih okrasnih ornamentov, izdelanih na pirhih, kožuhih, vezeninah, pohištvu in drugih predmetih Slovenskemu narodu ohranil neprecenljivo dediščino ljudske umetnosti. Glede na številčnost reprodukcij (v risani in slikani interpretaciji s poudarkom na ornamentiki) so njegove zbirke: Narodne vezenine na Kranjskem, Narodni okraski na orodju in pohištvu, Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem, najbogatejše predstavitve slovenske ljudske likovne umetnosti. Sičevo zbirko narodnih ornamentov na pirhih in kožuhih, ki vsebuje motive iz Bele Krajine, Gorenjske, Notranjske in Dolenjske, in je že desetletja ni moč dobiti nikjer, je za razstavo posodilo Ustvarjalno središče Breznikar. Pričakovati je, da se bo v šmarski dolini spoštljiv odnos do tovrstne kulturne dediščine in Sičeve zapuščine ohranjal tudi v prihodnje, saj so na delavnici pirhov, ki OBKM jo je vodil domači umetnik Mile Groznik, ustvarjali tudi mladi osnovnošolci. Razstava je privabila obiskovalce tudi iz oddaljenejših krajev. Tone PLANINŠEK Taekivondo xz SPELA ŠINKOVEC MLADINSKA EVROPSKA PRVAKINJA Na evropskem mladinskem prvenstvu olimpijskega združenja WTF, ki je potekalo v Azerbaj-džanii, /*> oiorcnaKa reprezen-tanca s štirimi tekmovalci pod vodstvom trenerja Dušana Pantar-ja presegla vsa pričakovanja. V Slovenijo so se vrnili z dvema kolajnama - zlato in bronasto! Najprej je zablestel Gregor Pirš (K2 Maribor), ki je osvojil bronasto medaljo. Za veliko veselje v reprezentanci in doma pa je poskrbela Spela Šinkovec (TKD Litija), ki je zadnji dan tekmovanja premagala vse tekmice in zmagala v svoji kategoriji do 63 kg in s tem osvojila naslov evropske prvakinje. nadaljevanje na strani 4 Spela Šinkovec je najprej s 6:5 ugnala Rusinjo Raiso Magomedovo, zatem s 17:9 Moldavijko Aliso Macarovo. V polfinalu se je pomerila s Hrvatico Ano Kozic, dvoboj se je končal z rezultatom 8:8, po sodniški odločitvi je zmagala Špela, v finalu pa je s 15:8 premagala Irko Seanen Topping. Državno ekipno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole PONOVNO V ŠMARTNEM Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno bo v sodelovanju z osnovno šolo Šmartno, s Slovensko vojsko, policijo, z lokalnimi društvi in s številnimi posamezniki -prostovoljci, letos glavni organizator državnega prvenstva v krosu za osnovne in srednje šole. V kulturnem programu, ki se bo pričel ob 10.30, se bodo letos prvič predstavili dijaki litijske gimnazije. Pričakujemo, da se bo tekmovalnega dela te najbolj množične šolske športne prireditve v državi tudi letos udeležilo približno 2500 tekmovalcev. Letošnje tekmovanje bo v soboto, 14. maja 2005, pri Vse prebivalce Šmartnega in okolice pa še posebej OŠ Šmartno. Pred tekmovalnim delom se bodo v opozarjamo, da bo tega dne v Šmartnem zelo gost rekreativnem teku pomerili najmlajši tekači, od vrtca promet. V določenih obdobjih bodo zaradi velikega do 4. razreda OŠ. Po končanem tekmovanju pa bo števila avtobusov tudi občasne zapore cest. Vse organiziran rekreativni tek za vse ostale zainteresirane udeležence v prometu prosimo, da so strpni in v okviru akcije Slovenija teče._ upoštevajo navodila policije in redarske službe. Še Vse občane občin Litija in Šmartno vabimo, da si posebno jih prosimo, da na dan prireditve uporabljajo ogledajo to zanimivo tekmovanje in se preizkusijo avtomobile le v nujnih primerih, tudi v rekreativnem teku. Danica SEDEVČIČ MAJSKE PRIREDITVE SO PRED VRATI Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno pri Litiji je vse občane treh sosednjih občin Šmartnega, Litije in Ivančne Gorice že v prejšnji številki Občana obvestilo o pripravah na več odmevnih prireditev, ki bodo potekale v mesecu maju. Ker so te prireditve praktično pred vrati, bi vas želeli ponovno povabiti nanje. V soboto, 30. aprila 2005, bodo planinci iz Ivančne Gorice na Gradišču nad Šentvidom pri Stični poskrbeli za tradicionalno kresovanje. Prireditev se bo pričela ob 21. uri s kulturnim programom, kurjenjem kresa in končala z ognjemetom. Iz Šmartnega bomo organizirali pohod in avtobusni prevoz, ki bo na voljo tudi za povratek. V nedeljo, 1. maja 2005, bo Prostovoljno gasilsko društvo Javorje organiziralo tradicionalno prvomajsko srečanje. Prireditev se bo začela ob 9. uri z budnico godbe na pihala, sledil bo kulturni program, ki ga bodo oblikovali člani folklorne skupine Javorje in pihalni orkester iz Litije, ter odprtje muzejske zbirke v obnovljenih bunkerjih iz druge svetovne vojne. Ob 11. uri bo organiziran pohod po Panoramski poti. Do poznih večernih ur se bosta prepletala zanimiv kulturni program in družabne igre, seveda pa bo poskrbljeno tudi za glasbo in pestro gostinsko ponudbo. V soboto, 7. maja 2005, bo ob 10.00 uri na Tisju osrednja medobčinska, proslava ob 60-letnici zmage nad fašizmom, osvoboditve Šmartnega in Litije ter dneva EU. Ob tej priložnosti bomo odkrili doprsni kip legendarnemu komandantu Stanetu. V kulturnem programu bodo sodelovali dijaki gimnazije iz Litije z gosti, sledilo pa bo družabno srečanje. Litijski planinci bodo Organizirali pohod na Tišje iz različnih smeri, poskrbljeno pa bo tudi za avtobusni prevoz. V petek, 13. maja 2005, bomo ob 19. uri pri osnovni šoli Šmartno slovesno odprli novo športno pridobitev, osvetlitev prenovljenih športnih iorišč. Prireditev bodo pripravili litijski in šmarski študentje v sodelovanju z lokalnimi športnimi in kulturnimi društvi. V soboto, 14. maja 2005, bo ob OŠ Šmartno ponovno potekala osrednja državna šolska športna prireditev, ekioni šolski kros za osnovne in srednje šole. Otvoritev bo ob 10.30, v tekmovalnem in netekmovalnem delu, ki bosta potekla po ustaljenem redu, pa pričakujemo preko 2000 udeležencev. Vse občane Šmartnega že ob tej priložnosti obveščamo, da bo ta dan v kraju spremenjen prometni režim. Zaradi velikega števila avtobusov in drugih vozil, bo na cestah gneča, zasedenih pa bo tudi večina razpoložljivih parkirnih mest. Prosimo vas, da upoštevate navodila prometne policije oz. organizatorjev in da z razumevanjem sprejmete morebitne nevšečnosti, ki se bodo pojavile zaradi omenjene prireditve. Natančnejše informacije o omenjenih prireditvah boste našli na spletni strani društva www.drustvoDrostir.as.si. v lokalnih medijih ter v zgibanki, ki jo bomo po pošti posredovali vsem gospodinjstvom. Pokličete pa nas lahko tudi na tel. št. društva »PROSTI ČAS« 031 721 013. Predsedstvo Društva »PROSTI ČAS« Šmartno MAČEHOVSKI ODNOS OBČINE ŠMARTNO 00 KULTURNE DEJAVNOSTI Po obronkih Jablaniške doline... Letos že drugič, je Društvo za razvoj podeželja LAZ organiziralo POHOD PO OBRONKIH JABLANIŠKE DOLINE. Geslo prireditve je bilo »DOMAČE, PRIJAZNO, SPROŠČENO«. Na startu pri gasilskem domu v Zgornji Jablanici se je zbralo več kot 300 pohodnikov. Pot so markerji letos še dodatno označili, prav tako je pohodnike po poti vodil opis kulturno zgodovinskih zanimivosti in ponudbe dobrot na kmetijah. Prav slednje je večini pohodnikom vzelo največ časa, saj sama pot ni zahtevna in se jo da prehoditi v treh urah. Premagati je sicer potrebno 500 metrov nadmorske višine, vendar višino premagujemo zlagoma, ob res lepih panoramskih pogledih in že omenjeni domači ponudbi ob poti. Potrebno je omeniti izreden posluh domačinov za prireditev - svoja dvorišča so tako pospravili, da je bilo slišati med pohodniki »da je bil šena travi prali pobrisan«. Pa ne samo to - kljub temu, da je vreme klicalo po spomladanskih opravilih, so si vzeli čas za klepet s pohodniki, pa tudi pogostili so jih s kakšnim Šilcem. Torej, pot je vodila skozi Jablaniške Laze, Bukovico, Prelesje oz. Dolgo Brdo do Mamolja, kjer so se z domačo peko izkazale članice Aktiva kmečkih žena. Pot se nadaljuje preko Zelenca in Čebelnika, čez gradiški hrib, mimo cerkve do vasi. Na cilju v Gradišču nad Litijo je bila zaključna prireditev z zabavno kulturnim programom. Tudi program je imel predznak »domače«, saj je poleg harmonikarjev, najmlajših folkloristov, nastopila domača igralska skupina »Lazarji«, ki so uprizorili premierno dva skeča, pripravljena prav za zaključek pohoda. Gostujoči pevci iz Volavelj pa so s petjem nadaljevali še po zaključku programa. Organizatorji - člani društva LAZ, ki se zaradi zadolžitev niso mogli udeležiti pohoda, ne bodo prikrajšani, saj bo tudi letos »POHOD PO POHODU«, kjer je priložnost za druženje in snovanje načrtov za naslednje aktivnosti društva. Prispevke pošljite do 10. MAJA 2005 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net S 1.1.2005 je v občini Šmartno pri Litiji začel veljati Pravilnik o najemu Kulturnega doma in Inventarja, ki so ga sprejeli svetniki v decembru 2004. Hkrati s pravilnikom je bil potrjen tudi cenik za najem dvorane in pripadajočih prostorov v Kulturnem domu Šmartno ter inventarja za leto 2005. Razočarani in ogorčeni nad previsokimi cenami najemnine in ostalih stroškov smo se šmarska kulturna društva odločila, da opozorimo občane na nespodbudno situacijo, v kateri smo se trenutno znašli. Občina zaračuna za vsak najem dvorane v kurilni sezoni, kar nam predstavlja večji del sezone, in s predvideno vstopnino maksimalno ceno najema 50.000 SIT. V primeru izvedbe nekomercialne prireditve (brez vstopnine) pa je predvideno plačilo v višini 20.000 SIT. Trenutni pravilnik in cenik izenačujeta ljubiteljske kulturne prireditve s komercialnimi in dobičkonosnimi dogodki, s tem pa se šmarska društva ne moremo sprijazniti. Občina se pri vprašanjih, ki so še kako pomembna za kulturno dejavnost, vede samovoljno, vzvišeno in ne kaže nobenega interesa za sodelovanje in oblikovanje skupnih rešitev. Pri tem pa očitno ne ve, kako škodi svojim občanom. tiko na voljo vsem tistim, ki si lahko privoščijo takšne komercialne cene. Občani si bodo tako lahko v bližnji prihodnosti namesto kulturnih prireditev ogledali več zabav zasebne narave, obiskali komercialne prireditve itd., od katerih bo imela korist zgolj občina, saj si bo na tak način polnila svoj proračun. Poleg tega da občina zatira kulturno dejavnost domačih društev, pa visoka najemnina odbija tudi tuja kulturna društva, ki niso vajena na tako visoke cene. nadaljevanje na šivani 2 Glede na trenutno višino namenjenih sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost iz proračuna (3.100.000 SIT) so cene najema dvorane ter inventarja občutno previsoke, saj moramo društva za svojo redno dejavnost pogosto iskati še druge vire financiranja. Večja kvaliteta namreč pomeni tudi večji finančni zalogaj. Pri tem nam občina zagotovo ne pomaga, temveč izrinja kulturo iz kulturnega hrama, ki je v | skladu s trenutno tržno poli- TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO "KAMPELC" in ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE VAS VABITA NA OTVORITEV IN PREDSTAVITEV “ čebelarske - gozdne učne poti” v deželi pod Kamplovim hribom V NEDELJO, 8. maja 2005 ob 10.00 uri na turistično urejeni kmetiji “BLAJ” v naselju Dragovšek PROGRAM PRIREDITVE: - predstavitev in otvoritev čebelarske -gozdne učne poti - priložnostni družabno - kulturni program - organiziran ogled čebelarske - gozdne učne poti - odmor z okrepčilom - tradicionalne kmečke igre (tekmovanje koscev in grabljic ter košnje direktorjev ob 14.00 uri) • družabno srečanje z bogatim srečelovom Slavnostni govornik bo evropski poslanec in predsednik Čebelarske zveze Slovenije gospod Lojze Peterle. POROČILO O DELU NA 19. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI Z DNE 24. 02. 2005 AD 1). Problematika in sanacija industrijskega odlagališča Rakovnik Svetniki so s 13 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od IUV d.d. in od Ministrstva za okolje in prostor, da se na odlagališču Rakovnik od 01.05. 2005 vzpostavi trajni monitoring podzemnih voda. Hkrati zahteva, da država omogoči možnost Občine Šmartno pri Litiji, da izbere neodvisno institucijo, ki bo nadzirala izvajanje monitoringa odlagališča IUV d.d. v Rakovniku, kateri bodo občani Občine Šmartno pri Litiji zaupali in imeli sproten vpogled v monitoring. Svetniki so s 12 glasovi »za« in z 1 glasom »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 2: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od Ministrstva za okolje in prostor javno izjavo o programu aktivnosti sanacije in časovni termin sanacije odlagališča Rakovnik. Svetniki so z 13 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 3: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od Ministrstva za okolje in prostor popoln nadzor nad dovozom industrijskih odpadkov na odlagališče Rakovnik. Svetniki so z 9 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 4: Občinski svet zavezuje občinsko upravo in župana da aktivno nadaljuje dogovor z ministrom za okolje in prostor o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z ureditvijo doline Rakovnik v ekološko sprejemljivo okolje. Do ureditve tega stanja pa Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva zaradi ekološke obremenitve okolja mesečno rento v višini 3.500.000,00 SIT. Predsedujoči je dal na glasovanje predloge sklepov svetnika Marketa Femca: Svetniki so z 10 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP 5: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od Ministrstva za okolje in prostor in IUV d.d., da takoj preneha z dovozom industrijskih odpadkov na divje odlagališče Rakovnik. Svetniki niso sprejeli naslednjega sklepa z 2 glasovoma »za« in s 3 glasovi proti. SKLEP 6: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od Ministrstva za okolje in prostor in od IUV d.d., da se takoj prične z sanacijo divjega odlagališča Rakovnik v skladu z Zakonom o varovanju okolja. Svetniki niso sprejeli naslednjega sklepa z 2 glasovoma »za« in s 3 glasovi »proti«. SKLEP 7: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od Ministrstva za okolje in prostor in od IUV d.d., da takoj opravi analizo onesnaženosti okolja, (vode, rastlin, živali). O naslednjem sklepu se ni glasovalo. SKLEP 8: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji zahteva od Ministrstva za okolje in prostor in od IUV d.d., da izplača odškodnino za razvrednotenje okolja v skladu z Zakonom o varovanju okolja. 0 naslednjem sklepu se ni glasovalo. SKLEP 9: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji pooblašča občinsko upravo, da sproži tožbo zoper lastnika zemljišča Rakovnik zaradi ekološkega razvrednotenja okolja. O naslednjem sklepu se bo glasovalo na naslednji seji občinskega sveta. SKLEP 10: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji ustanavlja pet člansko komisijo za reševanje problematike odlagališča Rakovnik. Predsedujoči je dal na glasovanje predlog sklepa svetnice Karmen Grom: Svetniki so sprejeli naslednji sklep z 11 glasovi za in z 0 glasovi »proti«. SKLEP 11: Občinski svet Občine "Šmartno pri Litiji zahteva, da Ministrstvo za okolje in prostor takoj seznani Občino Šmartno pri Litiji z rezultati inšpekcijskega nadzora, ki so bili izvedeni pred enim oziroma dvema letoma na industrijskem odlagališču Rakovnik. AD 2). Obravnava in sprejem Odloka o grbu, zastavi in žigih Občine Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje Ob glasovanju je bilo navzočih 11 svetnikov sklep so sprejeli z 11 glasovi »za« in z 0 glasovi_»proti«. SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o grbu, zastavi in žigih Občine Šmartno pri Litiji. AD 3). Odlok o urejanju in vzdrževanju čistoče kategoriziranih javnih cest, poti in površin za pešce ter zimski službi v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za drugo branje Ob glasovanju je bilo navzočih 12 svetnikov sklep so sprejeli z 11 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o urejanju in vzdrževanju čistoče kategoriziranih javnih cest, poti in površin za pešce ter zimski službi v Občini Šmartno pri Litiji. AD 4). Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Smartna - predlog za prvo branje Ob glasovanju je bilo navzočih 13 svetnikov sklep so sprejeli z 12 glasovi »za« in z 1 glasom »proti« SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Smartna, v prvem branju kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. SKLEP 2: Kartografski del odloka je v digitalni obliki. AD 5). Pravilnik o sofinanciranju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji Ob glasovanju je bilo navzočih 13 svetnikov sklep so sprejeli s 13 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Pravilnik o sofinanciranju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v Občini Šmartno pri Litiji. AD 6). Kadrovske zadeve - imenovanje nadomestnega člana v Odbor za družbene dejavnosti - imenovanje nadomestnega člana v Odbor za gospodarstvo, turizem in finance - imenovanje nadomestnega člana v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - podaljšanje v.d. direktorja Javnega zavoda Bogenšperk Ob glasovanju je bilo navzočih 11 svetnikov sklepe v paketu so sprejeli z 9 glasovi »za« in z 0_ glasovi »proti« SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji razrešuje svetnico Karmen Grom, stanujočo Vintarjevec 25b, 1275 Šmartno pri Litiji iz Odbora za družbene dejavnosti m Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šmartno pri Litiji. SKLEP 2: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji razrešuje svetnika Martina Kneza, stanujočega Dvor 19,1275 Šmartno pri Litiji iz Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo turizem in finance. Ob glasovanju je bilo navzočih 9 svetnikov sklep so sprejeli z 8 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep, da se za nadomestnega člana v Odbor za družbene dejavnosti imenuje Dušana Cerjaka, stanujočeg Leskovica 7, 1275 Šmartno pri Litiji. Ob glasovanju je bilo navzočih 10 svetnikov sklep so sprejeli s 6 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep, da se za v.d. direktorja Javnega zavoda Bogenšperk za čas do imenovanja direktorja zavoda vendar najdlje do 01.06.2005 imenuje Uršo Pavlica, rojeno 04.03.1969, stanujočo Valvazorjeva 4, 1275 Šmartno pri Litiji. Ob glasovanju je bilo navzočih 10 svetnikov sklep so sprejeli s 6 glasovi »za« in s 3 glasovi »proti« SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji pooblašča župana za ustanovitev tričlanske razpisne komisije za direktorja Javnega zavoda Bogenšperk v sestavi dva predstavnika sveta Javnega zavoda Bogenšperk in enega predstavnika občinske uprave. Članu občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji Damjanu Golobu, roj. 15.10.1977, stanujočemu Mala Kostrevnica 27, 1275 Šmartno pri Litiji, je zaradi odstopa prenehal mandat člana občinskega sveta, zato je Občinska volilna komisija Občine Šmartno pri Litiji na svoji 19. seji z dne 02.03.2005 na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) ugotovila da je mandat člana občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov »Lista 2003«, Antona Rafaela - Šinigoja, roj. 07.02.1955, stanujočega Za Povrtmi 2, 1275 Šmartno pri Litiji. Številka: 008-06/2004 Šmartno pri Litiji, 07.04.2005 Podpredsednik OVK: Marko Godec l.r. Skrb za naše okolje Za naravo in kvaliteto okolja, v katerem živimo, smo odgovorni predvsem sami občani. Tudi za dejanja, o katerih priča fotografija. Nad zaselkom Zelenec pri Gradišču je neznanec stresel večjo količino gradbenega materiala, se brez kančka slabe vesti odpeljal nazaj, od koder je prišel, smeti pa pustil krajanom ter Občini v sanacijo. Ker opažamo, da je takšnih primerov vedno več, denarja za sanacijo vseh divjih odlagališč pa nikoli dovolj, naprošamo občane, da občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji sporočijo podatke o opaženih onesnaževalcih, da bodo le-ti lahko odgovarjali za svoja dejanja. Vodovod Primskovo Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je po naročilu Občine Šmartno v začetku aprila ponovno odvzel vzorce vode iz vrtine P1/99 v Gradišču pri Primskovem. Glede na rezultate opravljenih analiz, se bo Občina odločila, ali bo izgradnjo vodovoda iz obstoječe vrtine nadaljevala, ali pa bo morala za reševanja vodooskrbe na Primskovem poiskati drugačno rešitev. Rezultati omenjenih analiz bodo javno objavljeni. mag. Karmen SADAR Občina Šmartno pri Litiji podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00,79/01,30/02 in 56/02), 21 .člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94,14/95,26/97,70/97,10/98,74/98,70/00 in 51/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 108/04), Odloka o proračunu občine Šmartno pri Litiji za leto 2005_(Uradni list RS, št. 139/04) in Pravilnika o sofinanciranju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 31/05) objavlja Javni razpis za sofinanciranje socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji v letu 2005 1. Naziv in sedež naročnika Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji. 2. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje letnih programov in projektov na področju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji oziroma za občane občine Šmartno pri Litiji. Predmet tega razpisa niso sredstva za vzdrževanje in investicije v prostore in opremo za izvajanje teh dejavnosti. 3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predlagatelji Na razpisu lahko sodelujejo nevladne in neprofitne organizacije, društva ter združenja, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: - so registrirani in delujejo na področju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti; - imajo urejeno evidenco članstva; - imajo v svojem članstvu tudi občane občine Šmartno pri Litiji; - imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo načrtovanih programov. Pravne osebe z delovanjem na območju več občin, regij ali države morajo ob svoji prijavi obvezno izkazati, da imajo svoje člane oziroma uporabnike tudi iz območja občine Litija in v koliki meri je program oziroma projekt namenjen njim. Ostali pogoji so navedeni v razpisni dokumentaciji. 4. Osnovna merila za izbor - ocena kvalitete in realnosti programa, jasno opredeljeni cilji in uporabniki ter metode dela, - sodelovanje z rizičnimi skupinami prebivalstva, vključenost strokovnih delavcev in namen izvedbe programa, - realnost izvedbe programa in finančna konstrukcija v primerjavi z učinkovitostjo in oziroma udeležbo, - reference - program se izvaja že dalj časa oziroma se program izvaja na območju občine že daljše časovno obdobje. Ostala merila so navedena in podrobneje razčlenjena v razpisni dokumentaciji. 5. Okvirna višina sredstev Višina razpisanih sredstev znaša 2.000.000,00 SIT kot določa Odlok o proračunu občine Šmartno pri Litiji za leto 2005, v skladu s prijavami in merili pa se bodo razdelila na naslednja področja: a) humanitarni programi b) zdravstveni programi c) socialni programi. 6. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2005 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. 7. Rok za oddajo predlogov in način oddajanja Predlagatelji morajo svoje predloge oddati najpozneje do 31.5.2005 (datum poštnega žiga) na naslov Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji, ali osebno v tajništvu Občine do 31.5.2005 do 12. ure. Predlogi morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah z oznako »NE ODPIRAJ - sofinanciranje humanitarnih programov 2005«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in poštni naslov predlagatelja. Komisija ne bo obravnavala predlogov, ki bodo: - oddani po določenem roku za oddajo predlogov, - neustrezno naslovljeni in - nepopolni glede izpolnjenih obrazcev oziroma zahtevanih prilog tudi po izteku roka za dopolnitev predloga, ki bo določen v pisnem obvestilu o dopolnitvi. 8. Odpiranje prispelih predlogov Odpiranje prispelih predlogov oziroma prijav na razpis ne bo javno. Po pregledu prijav bo komisija predlagatelje z nepopolnimi predlogi pozvala k dopolnitvi predlogov. V kolikor v roku 8 dni po prejemu poziva, pozvani predlagatelji tega ne bodo storili, bo predlog izločen kot nepopolna prijava. 9. Izid razpisa Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po odpiranju predlogov. Z izbranimi predlagatelji programa bodo sklenjene pogodbe. 10. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani ponudniki dvignejo na Občini Šmartno pri Litiji (soba 6) ali na spletnih straneh www.smartno-litiia.si. dodatne informacije v zvezi z razpisom, pa dobijo na Občini Šmartno pri Litiji, soba 6, tel.: 01/8962-770, e-mail: karmen.sadar@smartno-litiia.si: Štev.: 551-04/2005 Datum: 11.4. 2005 Župan občine Šmartno pri Litiji Milan IZLAKAR GOSPOD ZUPAN Dne 25.03.2005 sem prejel dopis od odvetnika g. Andreja Turka, ki mi ga je poslal po pooblastilu Župana Občine Šmartno pri Litiji. Dopis mi je po pooblastilu Župana Občine Šmartno pri Litiji poslal v zvezi z izjavo, ki je bila objavljena v brošuri in v uradnem glasilu občine v zvezi z odlagališčem jedrskih odpadkov. Gospod odvetnik Andrej Turk mi v dopisu piše, da sem v izjavi zapisal: »Novo nastala šmarska oblast prevečkrat zlorablja svojo oblast za lastna okoriščanja...«. Gospod odvetnik Andrej Turk me v predmetnem dopisu opozarja, da predmetna izjava, ki je izvzeta iz konteksta celotne izjave, dejansko pomeni očitanje kaznivega dejanja Županu in v kolikor se to nanaša tudi na celotno upravo, vsem zaposlenim v občinski upravi, hkrati pa me opozarja; citiram: »...da zaposleni v občinski upravi štejejo da se dikcija, ki je zelo splošna in sicer »novo nastala šmarska oblast« nanaša tudi na njih.« Gospod odvetnik Andrej Turk, pooblaščenec Župana Občine Šmartno pri Litiji, me v zvezi s citirano izjavo v svojem dopisu opozarja, da le-to podkrepim z ustreznimi dokazi in zoper kršitelje podam kazensko ovadbo, ali izjavo prekličem in se vsem, na katere se izjava nanaša, opravičim. Oškodovanci, kot jih imenuje gospod odvetnik Andrej Turk, zahtevajo, da se preklic izjave in opravičilo objavi na prvi strani uradnega glasila občine. Hkrati me gospod odvetnik Andrej Turk, pooblaščenec Župana Občine Šmartno pri Litiji, opozori, da če tega ne bom storil, bo prisiljen zoper mene ustrezno ukrepati v skladu z možnostmi, ki mu jih daje zakon, zaradi zaščite dobrega imena in časti oškodovanih, saj le-ti štejejo, da sem jim očital kaznivo dejanje z namenom zaničevanja. Glede na zgoraj napisano bi najprej rad dodal, da če že imam nasprotnike, jih nikoli ne zaničujem, pač pa do njih gojim spoštovanje, ker ima vsakdo pravico do svojega mnenja in stališča. Če je bil stavek v odstavku izjave napačno razumljen, mi je žal. Omenjeni stavek se ni nanašal na materialna ali kakršnakoli druga okoriščanja župana občine Šmartno pri Litiji ali omenjenih v odvetnikovi dikciji, pač pa se v celotnem odstavku nanaša na možnosti oziroma dajanja posameznikov, da lahko svoje individualne odločitve eventuelno predstavljajo v imenu celotne občine oziroma nas občanov. Če je bila zgoraj omenjena izjava napačno razumljena, se v svojem imenu vsem, ki so se s to izjavo čutili prizadete, opravičujem. Veseli pa me, da je gospod župan končno poslal dopis tudi civilni iniciativi Zbor za občino Šmartno pri Litiji in tako na nek način priznal njen obstoj. Bogomir BUČAR nadaljevanje s 1. strani Mačehovski odnos občine Šmartno do kulturne dejavnosti Čeprav nekateri neradi poslušajo primerjave s prejšnjo skupno občino Litija, lahko potrdimo, da smo bili takrat oproščeni najemnine za dvorano, saj so se vedno našla sredstva, ali v krajevni skupnosti ali v proračunu. Kulturna društva imajo tudi vzgojno-preventivno in socialno komponetno. V času, ko je družba prepletena z nasiljem, je vloga kulturnih društev zelo pomembna. Vključevanje mladih članov, razvijanje občutka pripadnosti skupini, aktivno preživljanje prostega časa, občutek, da lahko narediš za kraj nekaj koristnega, pomeni za posameznika potrditev v rasti lastne pozitivne samopodobe. Kulturno udejstvovanje ima za posameznika globlji pomen, je notranja nuja za njegovo osebno rast, hkrati pa pomeni tudi rast dobrega in zadovoljnega občana in seveda celotne občine. V tako majhni občini, kot je Šmartno, smo društva zelo dejavna, nemalokrat pa tudi odlični promotorji kraja v drugih občinah po Sloveniji in svetu. Prav zato menimo, da je naloga občine predvsem zagotavljanje pogojev delovanja kulturnih društev ter omogočanje njihovega predstavljanja in ne ravno obratno. Želimo si, da bi imela naša občina več posluha za kulturo in da bomo vse do takrat, dokler bo za delovanje ljubiteljske kulture namenjeno tako malo sredstev, domača društva oproščena plačevanja najemnine za kulturne prostore. Zveza kulturnih društev Šmartno A llAtczV Česa se bojite, da se v civilni iniciativi tako vneto in na nenavadne, načine borite proti kandidaturi in ne direktno proti odlagališču? Verjemite, da bi sam bil za kandidaturo, četudi bi imel precej . pomislekov glede odlagališča. Hotel bi videti kaj bi pokazale raziskave terena, obenem pa bi temeljito preučil utemeljene razloge za in proti. Tudi, če bi teren bil primeren, bi lahko brez težav odstopili od nadaljnjih postopkov. Veseli me, da sem v prejšnji številki Občana končno videl razlog proti, ki je bil podprt s številkami - oddaljenost od Rakovnika. Se sedaj pa nisem nikjer zasledil, kako zelo bodo padle cene zemljišč. Bo to 5 %, 10 %, 25 %, 50 % ali celo več odstotkov? Nimam pojma, ampak vem pa, da bi za občutne padce cen bili krivi tudi prodajalci sami. Poznam nekaj ljudi, ki jim je všeč naše okolje in bi se priselili sem, čeprav bi že imeli zgrajeno odlagališče. Vsak, ki bi kupoval zemljišče, bi gotovo bil seznanjen z morebitnimi tveganji in ta bi se mu zdela sprejemljiva. Seveda pa je kupcem v interesu, da kupijo po najnižji ceni, ki jo lahko dobijo. Pa še nekaj zanimivosti. - V Krškem so ljudje še vedno živi in zdravi. Nuklearka, ki so jo gradili že kar precej let nazaj, je po raziskavah zelo varna. Od začetka gradnje pa smo pridobili kar precej novih podatkov o protipotresnih gradnjah, sevanju, zaščiti proti temu... (Sicer pa se ne sme enačiti nukleark z odlagališči. Prve so mnogo bolj nevarne, zaradi »aktivnosti«, odlagališča so »pasivna«. Torej je varnost odlagališč lažje in uspešneje zagotoviti.) - Občina Litija ima že nekaj časa skladišče radioaktivnih odpadkov v bližini -Brinje. Pa še ni prišlo do nesreče; kaj šele do katastrofe. Tudi to skladišče je bilo grajeno kar nekaj let nazaj... - Porast nukleark v državah v razvoju je povsem logičen - so edine, ki lahko uspešno zadovoljijo hitro naraščajoče potrebe po električni energiji. Ukinjanje teh elektrarn v razvitih deželah je tudi logičen - države si med seboj prodajajo elektriko, dosedanje elektrarne so dovolj močne, denar raje usmerjajo v raziskave fuzije, ki bo uspešneje in manj nevarno reševala problem večanja potreb po električni energiji. - Ljudje v krajih, kjer že imajo kak jedrski objekt, so mnogo bolj naklonjeni gradnji novih takih objektov, kot v krajih, kjer takega objekta (še) ni. V krajih (primer: Trbovlje), kjer pa obstajajo kemični onesnaževalci, pa so ljudje proti gradnji novih onesnaževalcev. - Izjava nekega litijskega svetnika: “Odločno nasprotujem jedrskemu odlagališču v naši soseščini, ker so odpadki ekološko sporni. Verjamem, da današnja tehnologija omogoča, da odpadki ne škodijo okolju, vendar imajo zaradi strahu pred neznanim negativen psihološki učinek na ljudi...” Torej je ekološko sporno samo zato, ker so ljudje nepoučeni o tej temi? Kaj, ko bi nekdo raje svojo energijo preusmeril v osveščanje ljudi? Svetnik očitno pozablja na Brinje in njegovo neproblematičnost. - ONSRAO ni nobena smrtna obsodba. Je varen objekt, v katerem so shranjeni odpadki, lahko pa je tudi priložnost za turizem. Ja, podjeten človek bi v tem našel tržno nišo. Po potikanju po lepj pokrajini se gotovo priležeta »radioaktivna« pica in »radioaktiven« sok. Če bi mi pokazali, da nas ni strah, bi s tem prepričali tudi turiste, s tem pa bi pritekal še dodaten denar. Tudi sam bi želel svojim otrokom le najboljše pogoje za življenje in razvoj. Toda odlagališče se mi ne zdi grožnja temu. Podatke, ki sem jih napisal v predprejšnjem Občanu sem namreč preveril na več različnih straneh in ugotovil, da do pravega tveganja manjka še OGROMNO mSv/leto. Če ne dobimo odlagališča, bi otrokom želel zapustiti vsaj vedenje, da je odločitev o tem temeljila na strokovnih argumentih in nj_ bi)a posledica čustev, politike ali osebnih nesporazumov. Tako nam vsaj ne bo'do zamerili, da smo jih kakorkoli prikrajšali. Aleš KRALJ ps Se vedno me lahko prepričate, da odlagališče res ni najboljša rešitev za našo občino. ŠMARSKE MAMICE V VRSTAH GASILCEV Začetek leta 2005 si bomo v Prostovoljnem gasilskem društvu Šmartno pri Litiji najbolj zapomnili po tem, da se je v naše društvo včlanilo 8 novih članic, ki so vse po vrsti v mesecu februarju obiskovale osnovni tečaj za pridobitev čina gasilca, katerega so tudi uspešno opravile. Takoj zatem so se udeležile tudi nadaljevalnega tečaja in ga po napornih 80 učnih urah tudi uspešno zaključile. Nekatere izmed njih so imele celo 100 % udeležbo na tečaju, kljub temu da so vse po vrsti zaposlene, poleg tega pa imajo tudi doma veliko dela. Tako smo v PGD Šmartno pridobili 8 novih članic usposobljenih za operativno delo. In kljub temu, da so vse starejše od 30 let so izkazale veliko zanimanje tudi za nadaljnje delo v društvu in sicer predvsem na področju vzgoje mladih gasilcev. Udeležile se bodo tudi občinskega gasilskega tekmovanja, ki bo potekalo 28.-29.5.2005, za katerega že tudi vneto vadijo. Seveda ob tej priliki vabim tudi vse ostale, ki bi vas veselilo pridobivanje novih veščin, da se včlanite v naše društvo. Za spomin pa še gasilska fotografija s tečaja v Kostrevnici. Klemen REPOVŠ, poveljnik PGD Šmartno pri Litiji 3. LETNO ZABAVNO SREČANJE SMARTNO.SI V soboto, 7. maja popoldne bo tretje zaporedno srečanje obiskovalcev SMARTNO.SI (doslej portal smartno.net). Po dveh zaporednih srečanjih na Prlmskovem bo tokratno srečanje ob lovskem domu na Grilovcu. Udeležba na spomladanskem srečanju je »obvezna« za vse registrirane uporabnike portala, zaželena za vse, ki si ne upate registrirati, pa jih redno prebirate in vse, ki bi se radi srečali s prvima dvema kategorijama. Svojo udeležbo je treba predhodno najaviti na www.smartno.si ali prek e-pošte info@smartno.si. Na srečanje so poleg prej omenjenih vabljeni tudi sodelujoči na natečaju za naj pesem letošnje pomladi, kjer bomo tudi prebrali vse njihove pesmi. Torej gre tudi za literarno srečanje. Na srečanje vabimo tudi vse sodelujoče pri izbiranju za NAJ (pozitivno ali negativno) osebnost v občini Šmartno pri Litiji za leti 2004 in 2003. Naj zapišemo, da je kot pozitivna osebnost zmagala Marija Loc, med negativnimi pa drugo leto zapored župan Milan Izlakar, ker je bil Rudi Kozlevčar, direktor KSP Litija, diskvalificiran, ker menda ne živi v šmarski občini. R.B. VARČUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: gsm-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije ~ L 15V€T Ne troši, kjer lahko varčuješ, energetsko SVETOVANJE ne varčuj, kjer moraš trošiti! Odslej na www.smartno.si Če želite biti na tekočem, kaj se dogaja v šmarski občini, potem je naslov www.smartno.si pravi prav za vas. Na tem naslovu ste trenutno vsekakor najbolj ažurno in sproti seznanjani z dogodki v občini, količina informacij pa je odvisna od obiskovalcev in drugih, ki jim posredujejo informacije. V aprilu so vsebine doživele večjo spremembo podobe, saj je osnovna stran zamišljena kot izhodišče na mnoge vsebine iz življenja in dela šmarske občine, tako statične internetne strani s »trajnejšimi« vsebinami kot tudi ŠMARTNOlorum s pogovori v živo. V okviru priprav na 19. popotovanje po Levstikovi poti je na natečaj prispelo ogromno pesmic, ki so objavljene na naslovu www.smartno.si. Natečaj poteka do konca aprila. R.B. www.smartno.si NOVO NOVO NOVO ZBOR MLADIH GASILCEV GZ ŠMARTNO Po predhodnem sestanku mladinske komisije smo mladi gasilci in njihovi mentorji imeli 12.03.005 zbor mladih gasilcev v centralnem gasilskem domu naše gasilske zveze v Šmartnem. Povabljeni so bili trije otroci in dva mentorja iz vsakega društva. Zbralo se nas je okrog štirideset. S pozdravnim govorom je pričel predsednik mladinske komisije tov. Sebastjan Martinčič, ter predlagal delovno predsedstvo. Za delovnega predsednika je predlagal Primoža Gorška iz PGD Vintarjevec ter še vse ostale funkcije, ki so potrebne za zbor mladih po statutu. Sledila so poročila iz vseh dejavnosti, katere so otroci izvajali na nivoju zveze (osvajanje preventivnih značk, kvizi, tabor, srečanje mladih, tekmovanja, likovna dela in novoletna zabava). Vsa ta poročila so otroci napisali sami, zato so bila tudi humorno obarvana. Načrt dela za delo z mladimi za leto 2005 je predstavil predsednik MK, nato pa so sledila še poročila iz vsakega društva posebej. Iz teh poročil je razvidno, da se v vseh društvih z mladimi dela zelo dobro. Vsa ta poročila smo dali na razpravo in jih tudi sprejeli. Po koncu poročil in razprav je nas še pohvalili delegat iz sosednje zveze Litija, ter predsednik MK regije Ljubljana lil. tov. Florjan Zabret. Na koncu pa je otroke čakala zaslužena malica za res izčrpna in natančna poročila v obliki pizze, katero je priskrbelo domače društvo Šmartno in je šla otrokom zelo v slast. Mentor MK: _ Jožef Verbajs-Č.G. POROČILO IZ OBČNEGA ZBORA GASILSKE ZVEZE ŠMARTNO PRI LITIJI V petek 18. marca je potekal drugi redni občni zbor gasilske zveze Šmartno pri Litiji. Prisotni delegati Iz vseh osmih prostovoljnih gasilskih društev, ki sestavljajo zvezo, so sl bili enotni, da je delo v preteklem letu potekalo dobro, da pa bo nekaterim dejavnostim potrebno nameniti več truda. Predsednik GZ Mitja Jesenšek je v svojem poročilu izrazil zadovoljstvo z delom zveze, predvsem pri delu mladine, ki ima največ aktivnosti. Plan dela za leto 2004 je bil sicer izpolnjen, vendar pa je bilo pričakovati več aktivnosti predvsem na področju dela s članicami, saj gasilstvo že dolgo ni več domena samo moških. Na tem področju se bodo morala najprej organizirati društva šele nato GZ. Več časa bo potrebno posvečati tudi promociji gasilstva, saj občani premalo poznajo gasilsko organizacijo in delo v njej. Poveljnik zveze Marjan Janežič je bil zadovoljen, da je končno prišlo do nakupa prvih zaščitnih oblek za gasilce. Veliko je bilo opravljenega tudi na področju izobraževanja, vendar pa nekatera društva še vedno nimajo dovolj izobraženega kadra. Predsednik komisije za delo z mladimi Sebastjan Martinčič je bil z delom v preteklem letu zelo zadovoljen, saj so se v večino aktivnosti, ki pa jih ni bilo malo, vključevala vsa društva. Razveseljiv je tudi podatek, da društva vključujejo v svoje vrste vse več mladih. Predsednik komisije za delo z veterani je bil prav tako zadovoljen z delom v preteklem letu, v letošnjem letu pa so tudi že začeli z vrsto aktivnosti, saj bodo v mesecu avgustu gostili srečanje veteranov regije Ljubljana lil. Po sprejetem planu dela in sprejetem finančnem planu so prisotne pozdravili tudi župan občine Šmartno gospod Milan Izlakar, ki je obljubil še večjo podporo za delovanje zveze kot v preteklih letih ter komandir policijske postaje Litija, ki se je zahvalil za dobro sodelovanje na intervencijah. Gospod Kajba iz MORS-uprava za zaščito in reševanje in požarni inšpektor gospod Petje sta predstavila novosti na področju zaščite in reševanja in na področju požarne preventive. Tovariš Vinko Sentočnik je prisotne pozdravil v imenu gasilske zveze Slovenije, ostali gostje pa v imenu sosednjih gasilskih zvez in gasilskih zvez regije Ljubljana lil. Na pomoč! Matjaž BAHOVEC-tajnik GZ MLADI PRITRKOVALCI IZ VINTARJEVCA Mladi se v svojem prostem času ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi, od športa do kulture, zelo posebno mesto pa si zasluži ohranjanje kulturnega izročila, kar pritrkavanje tudi je. Gre namreč za igranje na zvonove v naših cerkvenih zvonikih. Že prekaljena pritrkovalca Anton Žitnik iz Vintarjevca in Matija Smerekar iz Črnega potoka, sta zbrala okrog sebe zelo mlade talente: Jerneja Verbajsa -11 let, Mateja Hauptmana -9 let in Kristino Verbajs - 9 let. Kot oče slednje, sem prisluhnil njeni prošnji in v dobro ter zdravje mladim ušesom nabavil protihrupne slušalke in rokavice, dobre volje in elana pa jim tako nikoli ne zmanjka. Pa so začeli in to v podružnični cerkvi Vintarjevec, pod budnim očesom Antona in Matije. V začetku le z osnovnimi gongi, ter počasi napredovali, tako da sedaj že sami »odklenkajo nekaj komadov«, kot sami radi pravijo. Ni jim noben problem vstati v nedeljo ob pol petih zjutraj, da so šli potrkavati danico pred žegnanjem v podružnični cerkvi v Brezju, v Vintarjevcu ali pa v mogočni zvonik sv. Martina v Šmartnem. Domov so prišli polni vtisov in kar niso mogli povedati vsega, kar se jim je v »turnu« dogajalo. Tako sem šel še sam na predbožični večer po molitvah v vintarjevški zvonik, kjer sem se lahko sam prepričal na lastne oči in ušesa o ubranem potrkavanju. Kar malo milo se ti godi v duši, ko vidiš tiste male postave, roke in prstke, ki komaj sežejo do zvonov, kako si prikimavajo, da držijo ritem, z enim očesom pa opazujejo svoja mentorja, katera jim včasih pri kakšnem udarcu pomagata in jih za nagrado na koncu odpeljeta še na pizzo, tako da imajo še večje veselje do zvonov. Tudi od šmarskega župnika in kaplana so dobili bon za to priljubljeno jed med mladimi, za še večjo vzpodbudo. Tudi v predvelikonočnem času so cerkveni zvoniki zadoneli od potrkavanja teh malih rok, saj brez danice ob petih zjutraj ne gre. Kar tako naprej mladi pritrkovalci, da se bo iz slovenskih zvonikov slišalo ne le avtomatsko (električno) potrkavanje, ampak tudi ročno, ki daje ob praznikih še poseben čar. Jožef VERBAJS-Č.G USTANOVITEV vinogradniškega društva Iniciativni odbor za ustanovitev vinogradniškega društva Šmartno vabi vse, ki ste zainteresirani za področje vinogradništva in kletarjenja na USTANOVNI zbor vinogradnikov, ki bo v soboto, 23.04. 2005 ob 20. uri v Kulturnem domu Šmartno. Kontakt: Jožef: 041 - 858 - 669. ZAHVALA Ob smrti naše drage HELENE ROVSEK iz Šmartna pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, za svete maše, v dobrodelne namene in zanjo molili. Posebna zahvala dekanu g. Marjanu Lampretu, kaplanu g. Davidu Jensterletu in ostalim duhovnikom za darovano sveto mašo in upanja poln pogrebni obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, šmarskim pevcem za slovo ob grobu, požrtvovalnim iskalcem in prijateljem, ki ste Heleni po svojih najboljših močeh skušali pomagati, sosedom in vsem dobrotnikom za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Bližina - pa vendar tako daleč... Pesem - a zdaj obupna tišina... Veliko srce - v nas neizmerna praznina... Mama, zaklenili smo te v naša srca. ZAHVALA ob nenadni izgubi naše mame, stare mame, prababice in praprababice ROZALIJE BERCIERI (13.01.1916 - 08.04.2005) iz Cerovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, g. Antonu Zavrlu za ganljive besede slovesa, pevcem, trobentaču in KSP Litija. Posebna zahvala tudi njenemu osebnemu zdravniku dr. Stanetu Ptičarju. Hvala vsem, ki se je boste spominjali in postali ob njenem - kljub visoki starosti, za nas še vedno preranem grobu. Vsi njeni ZINKA»MARJETA Cenjene stranke obveščava, da imava NOV DELOVNI ČAS: VC PON - PET 7.30 do 19.30 e SOB 7. do 12. ure Zaželjeno je naročilo po tel.: 01 8981 206 ali Marjeta 041 827 362 Storitve frizerskega salona: • moško, žensko, otroško striženje • nove tehnike barvanja • nove tehnike pramenov • trajne • masaža lasišča • svetovanja • kvalitetni produkti Pridite se sprstit in olepšat v frizerski salon Zinka & Marjeta VEG V PRIHODNJI ŠTEVILKI OBČANA! NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO DOBRODELNI KONCERT NA OŠ ŠMARTNO V četrtek, 17. marca 2005, se je ob 18. uri v nabito polni avli osnovne šole v Šmartnem začel dobrodelni koncert. S svojim nastopom so nas prvi razveselili naši najmlajši, pevci Otroškega pevskega zbora I, ki so se predstavili s petimi pesmicami. Mali pevci so se še posebej veselili koncerta, saj je bil to njihov prvi nastop, prav tako navdušeno pa čakajo na glasbeno pravljico Janeza Bitenca, V Afriko, ki jo bodo čez dober mesec predstavili tudi širšemu občinstvu. Za njimi je na oder prišel otroški pevski zbor, ki je med drugim predstavil tudi program za mednarodno tekmovanje v Olomoucu na Češkem. Zbor je že lansko leto sodeloval na državni reviji otroških zborov v Zagorju, kjer je prejel odlično kritiko, hkrati pa so mu predlagali nastop na omenjenem mednarodnem tekmovanju. Izkupiček prostovoljnih prispevkov, zbranih na našem dobrodelnem koncertu, je namenjen ravno temu projektu in stroškom, ki so z njim povezani. Kot zadnji je nastopil še Mladinski pevski zbor, v katerem prepevajo sama dekleta. Zbor bo letos sodeloval tudi na regijskem tekmovanju, ki se ga pevke izjemno veselijo, saj so se zanj pripravljale že na pevskem vikendu v Fiesi. Da je na koncertu vse potekalo v pravem tempu in ritmu, je zaslužna zborovodkinja Selma Gradišek, na klavirju pa jih je spremljala Rahela Šinigoj. Zahvala gre tudi Mateji Hribar, saj se je potrudila z veznim besedilom, ki sta ga s prisrčnostjo in hudomušnostjo vpletli v program učenki osmega razreda Vesna Balant in Anamarija Kamin. Le teden po tem koncertu pa so vsi trije zbori odlično zastopali šolo Šmartno na medobčinski reviji v Litiji. Rahela ŠINIGOJ MATEMATIČNO TEKMOVANJE V četrtek, 17. 3. 2005, je na osnovnih šolah v Sloveniji potekalo šolsko matematično tekmovanje. Udeležilo se ga je tudi 122 učencev razredne in 90 učencev predmetne stopnje iz OŠ Šmartno. Kar nekaj učencev je bilo zelo uspešnih, tako je na razredni stopnji bronasto Vegovo priznanje dobilo 46, na predmetni pa 29 učencev. Najboljši tekmovalci sedmih in osmih razredov so se uvrstili naprej na regijsko tekmovanje. To je potekalo v sredo, 30.3.2005, v Gabrovki. Najuspešnejši med njimi so dobili srebrno Vegovo priznanje. Srebrni nagrajenci naše šole so: Manca Vidic, Robi Maren, Emi Stanojkovič, Primož Perme, Andrej Čopar, Ernest Mrzel in Uroš Pevec. Na državno tekmovanje, 16. 4. 2005 v Ljubljani, sta se podala Robi Maren in Andrej Čopar. Vsem nagrajencem čestitamo, Robiju in Andreju pa želimo čim boljši uspeh na državnem tekmovanju. Veronika ŠPES S SHAKESPEAROM NA POTEP »Biti ali ne biti?« Le kdo ne pozna slavnih besed, ki jih je danski princ Hamlet izrekel v trenutku, ko v življenju ni videl več pravega smisla. Ja, Angleži so res lahko ponosni na avtorja znanega verza, Shakespeara, ki pa ni bil le mojster besede, saj mu tudi človeški značaji niso bili tuji. V šmarski osnovni šoli smo se odločili, da bomo slavnega renesančnega dramatika spoznali nekoliko pobližje, zato smo temu namenili gledališki kulturni dan. Prvo uro so se učenci osmega razreda osemletke s pomočjo učiteljic sprehodili skozi zgodovino gledališča. Ustavili smo se na vseh pomembnejših prelomnicah, s posebnim poudarkom na angleški renesansi, seveda pa nismo pozabili niti na utemeljitelja slovenske dramatike in gledališča,, Antona Tomaža Linharta, pisca naše prve veseloigre Županova Micka. Da pa ne bi vse ostalo le pri naštevanju in razlaganju dejstev, nas je drugo uro z različnimi odlomki iz Shakespearovih dram razvajala gledališka skupina KUD Teater za vse Jesenice. Skupaj z Romeom in Julijo smo pretakali grenke solze, se jezili na kruto in hudobno Kornelijo, ki je ubogega očeta, Kralja Leara, postavila pred vrata, sočustvovali z ubogim Hamletom in se nasmejali ob zvijačah beneškega trgovca. Še slavni Julij Cezar nas je na koncu obiskal. S tem pa se kulturni dan še ni končal. Ob pomoči mentorice Danice Sedevčič so nam posebno presenečenje pripravili nekateri učenci, ki so svoj igralski talent dokazali z igranimi improvizacijami. Prav vsi smo se strinjali, da bomo odslej v kulturne hrame zahajali pogosteje, saj nam je s tem dnem uspelo razbiti mit, da je gledališče zgolj nekaj resnega in dolgočasnega. Simona PODLOGAR MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ Lansko šolsko leto so učenci 7. razreda OŠ Šmartno sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju risbe Fantazija v meni in okoli mene. Natečaj je razpisala umetniška šola »Sabin Dragoi« iz Arada v Romuniji. Poleg učencev iz Slovenije so sodelovali tudi mladi ustvarjalci iz Nemčije, Bolgarije, Madžarske, Kanade in Romunije. Ponosni smo, da je naša učenka, Maja Pavlica, dobila diplomo za 1. mesto v kategoriji osnovnih šol. Iskreno ji čestitamo. Marjana ŠUŠTARŠIČ STARE ŠEGE IN NAVADE - ustvarjalne delavnice s prodajno razstavo Vse prepogosto ugotavljamo, da radi pozabljamo stare šege in navade ob različnih praznikih, dogodkih in opravilih. Cilj ustvarjalnih delavnic je bil, da obudimo navade in običaje ob veliki noči. Delavnice so potekale za učence razredne stopnje osemletne šole. Vsaka od učiteljic si je izbrala izdelek in pripravila potreben material. Delavnice so potekale v popoldanskem času in so se jih udeležili tudi starši, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Bolj, ko so se delavnice bližale koncu, lepši je postajal razstavni prostor. Starši so lahko izbirali med darilnimi šatuljami, okenskimi okraski, pogrinjki za na mizo, velikonočno dekoracijo -svečniki, aranžmaji, vizitkami, pirhi in butaricami. Za vsakega nekaj, bi se lahko reklo, pa kaj, če je skoraj vsega zmanjkalo. Seveda pa smo bili tega veseli, saj smo zbrali kar nekaj denarja, ki smo ga namenili v šolski sklad za pomoč učencem. Darja GORŠE | nadaljevanje s 1. strani \ ŠPELA ŠINKOVEC MLADINSKA EVROPSKA PRVAKINJA Na tekmovanju je nastopilo 350 tekmovalcev iz 37 držav. Slovenska reprezentanca je osvojila skupno 6. mesto (s štirimi tekmovalci!) in je prehitela države kot so Nemčija, Hrvaška, Belgija in Francija, kljub temu da so te reprezentance štele veliko več članov ko slovenska. Špela ie kratko strnila svoie vtise: " Velik uspeh je bil zame že to, da sem v prvem krogu premagala Rusinjo, ki je tako kot vsi Rusi pokazala odlično tehniko (Rusi so osvojili tudi skupno prvo mesto). Po prvi zmagi je bilo malo lažje nadaljevati. Turnir se je odvijal zelo hitro, tako da med posameznimi borbami ni bilo veliko časa za razmišljanje. Po zmagi nad Irko je minilo kar nekaj časa da sem dojela da sem zmagala na evropskem prvenstvu. Šele med slovesno razglasitvijo, na kateri so v mojo čast zaigrali Zdravljico sem se začela počasi zavedati da sem dosegla velik uspeh. Tistih trenutkov najbrž ne bom nikoli pozabila. Naslednje veliko presenečenje pa sem doživela ob svojem TAEKWONDO je več tisočletij stara južnokorejska borilna veščina, ki je nastala iz tae-baeka, športni taekvvondo je po koncu druge svetovne vojne razvil korejski general Choi. Obstajata dve različičici: ITF in WTF. Glava značilnost ITF je, da borci udarce le nakažejo (polkontakt), medtem ko gre pri WTF za polni kontakt. Verzija WTF je olimpijska disciplina. V svetu se danes s Taekvvondojem ukvarja 60 milijonov ljudi. azvedRiLo S GCP J Zgornji Log 12,1270 Litija tel./fax: 01/8985-140 I KEMIJSKI I ZNAK ZA I OGLJIK - vrtni umivalniki -škarpniki (man in veiiu) - vrtni palčki in - zunanji kamini - fontane ostale figure - korita za rože - talne plošče - robniki, brajdniki - ograje - OKENSKA KORITA - klopi in mize NOVO: VELIKA IZBIRA BET. OGRAJ 8. ČRKA ABECEDE MESTO NA SEVERU DANSKE ORGANIZEM, KI POTREBUJE KISIK OKRAJŠAVA ZA DOKTOR MORSKA OŽINA MED EVROPO IN AZIJO ENAKOST, ENOVI- TOST KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ PIANIST POGO- RELIČ NAREČNO IME ZA ŠTORKLJO PREBIVAL- KA TIROLSKE VINKO KERŽAN TUJA GLASBENA SKUPINA LETALS- STVO NORINA RADOVAN STANE OKROGAR AMERIŠKI ASTRONOM KANADSKI HOKEJIST MIRKO AŽMAN ŽVEPLO DUŠAN OBREZA IVAN POTRČ EGIPTOV. BOŽANSTVO ČOK ZA SEKANJE POMOČNIK V TRGOVINI VISOKA PLANOTA PRIPADNIK JUD. SEKTE UMETNOST iNZIRA. IZRASTEK NA GLAVI IME POLITIKA KUČANA STARO SLOVANSKO PIVO PESNICA (ADA) LOJZE SLAK KOVINSKO ZAŠČITNO POKRIVALO ZBIRKA IMEN PO ABECEDI JAZZOVSKI UREDNIK (ALEKSA- NDER) KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ VRSTA GLO-DALCEV DOLGE Z. NOGE TEŽJE BESEDE: AEROBA, AITKEN, ELIOT, MAKAK, EBIONIT RIMSKA LJUBLJA- NA STAROGRŠKO MESTO V MALI AZIJI STANE ROZMAN STOKANJE KRAVJI MLADIČ KRAJ POD FRUŠKO GORO ČRKAM EMIL LOGAR IZTOK IZLAKAR VISOKA VZPETINA GORA V ŠVICI VRSTA KONJSKEGA TEKA OČKA ITALIJANSKI GENERAL (UMBERTO) ITAKIJAN. SPOLNIK KAZALNI ZAIMEK SESTAVIL JOŽE VIZLAR PRIPADNIK ALANOV 24. ČRKA ABECEDE ANGLEŠKI PESNIK POZITIVNI ELEKTRODI NADALJE- VANJE GESLA VRSTA AZIJSKE OPICE IZŽREBANCI MARČEVSKE KRIŽANKE: 1. Damir KOS, Prvomajska 4, Litija 2. Janez KEPA, Črni potok 1, Šmartno 3. Aleks JERMAN, Gabrovka 60, Gabr. Nagrajenci prejmejo knjigo “120 let gasilstva v Litiji”. Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.5. 2005 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce. 1. NAGRADA: LEV MALI - betonski 2. NAGRADA: korito za rože 3. NAGRADA: korito za rože Nagrade prispeva GCP, Zgornji Log 12, Litija. prihodu domov. Na Brniku in doma so mi pripravili nepozabna sprejema. To je bilo kot v sanjah- nikoli si nisem mislila, da se lahko kaj takega zgodi tudi meni. Takšne sprejeme sem vedno gledala po televiziji, sedaj pa se je to dogajalo meni - res noro! Takšna množica prijateljev, znancev, sošolcev... Toliko ljudi, ki se iskreno in iz srca veselijo s tabo. Tega se enostavno ne da opisati - to je potrebno doživeti! Pozabljeni so bili vsi težki treningi, bolečine, poškodbe, pomanjkanje časa... Zahvaljujem se vsem, ki so me vzpodbujali na moji športni poti. Iskrena hvala trenerju TKD Litija Franciju Širclju ter trenerjema TKD Chagi Dušanu Pantarju in Vladu Kmetiču. Upam, da bom vse skupaj lahko še kdaj razveselila s kakšnim dobrim rezultatom!" Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste Špeli pripravili nepozabna sprejema na Brniku in na Gradiških Lazah. Lepo je, če lahko svoje veselje deliš s prijatelji! Špela, Jrena in Zdene Šinkovec L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 10. 5.2005 OB 16. URI Pomladansko srečanje v KO RK Velika Kostrevnica Mesec marec prinaša s seboj praznike, na katere ne gre pozabiti, zato je KORK Velika Kostrevnica v sodelovanju z OŠ Kostrevnica organizirala pomladansko srečanje, kjer smo se spomnili na vse žene, dekleta in matere. Pomlad se je že začela in z njo je prišel tudi 23. marec, ko smo v Kostrevnici s pomočjo učencev in učiteljic Osnovne šole Kostrevnica pripravili pomladansko srečanje. Srečanja se je udeležilo veliko krajank in krajanov, saj je bila dvorana v zadružnem domu napolnjena do zadnjega kotička. Obiskovalci so z velikim zanimanjem spremljali nastopajoče učence in učenke, ki so za to priložnost pripravili obsežen kulturni program, ki so ga popestrili tudi mladi glasbeniki, ki so nam ubrano zaigrali na klaviature, kitaro in harmoniko. Vse prisotne je nagovorila tudi predsednica OZRK Litija, gospa Helena Perko, ki se je v svojem govoru dotaknila pomena marčevskih praznikov. Po končanem programu nismo takoj odhiteli domov. Vzeli smo si čas za klepet in dobro voljo ter se ob tem posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile aktivistke RK Kostrevnica. čas je hitro minil in tako se je še en dan prijetno končal. Razšli smo se dobre volje in z nasmehom na ustih. Krajane in krajanke, ki so v Domu Tišje, smo ob tej priložnosti obiskali in jih skromno obdarili. Marjeta POGLAJEN INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 Sporočilo dopisnikom in bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. ________________________________________________________Uredništvo Občana Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo.RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/ 898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov Sole Šport April 2005 NOVICE IZ OŠ GRADEC Novice iz OŠ Litija OŠ LITIJA ŽIVLJENJE V NABAVI-PLANICA In končno je prišel ta dan, ki smo go učenci 7. razredov OŠ Gradec težko pričakovali - 29.3,2005 odhod v šolo v naravi v Planico. Zjutraj smo se ob 8. uri zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali proti Planici. Na kraj našega štiridnevnega bivanja smo prispeli približno ob 11. uri. Sprejela sta nas upravnik in učitelj doma, ki sta nas seznanila s pravili. Nastanili smo se v sobe, nato so nas postregli s kosilom, ki smo ga že težko čakali. Nato smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina si je nadela tekaško opremo in popoldne preživela na tekaških smučeh, mislim, da večina od nas kar prvič, zato padci niso bili redkost. Druga skupina pa se je odpravila proti skakalnici in pozorno poslušala o zgodovini skokov. Zvečer smo utrujeni popadali v postelje. V naslednjih dneh smo se seznanjali z orientacijo v naravi, si ogledali muzej Liznikove domačije, se sproščali v bazenu, imeli organiziran pohod na Tromejo in se seveda urili v teku na smučeh. Joj, minilo je prehitro, saj prišel je petek, ko morali smo domov. Pravijo, da to naša zadnja šola v naravi je bila, zato še bolj, v srca naša se je vtisnila. Neja DRAGAR, 7. c ZNANJE JE NAJVEČJE BOGASTVO... ... pravijo modri ljudje in je zagotovo najboljša naložba za življenje. Marsikaj ti lahko vzamejo, le znanja ti ne more vzeti nihče, zato je prav, da se mladi trudijo pridobiti kar se da največ tovrstnega bogastva in se udeležujejo raznih tekmovanj, kjer se lahko dokazujejo. Tudi v tem šolskem letu so bili učenci OŠ Gradec nadvse uspešni in so se s tekmovanj na državnem nivoju vračali z zlatimi in srebrnimi priznanji. Sezono tekmovanj je o tvorila Petra Obermajer iz 9.r. z zlatim priznanjem državnega tekmovanja iz logike v mesecu novembru 2004. V januarju tega leta je naša šola gostila državno tekmovanje iz angleščine, zlato priznanje je osvojila Janja Dermol iz 9.r., ki je tudi na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine v marcu dosegla najboljši rezultat med vsemi tekmovalci v Sloveniji. Iz Zasavja je Zlato Preglovo priznanje z državnega tekmovanja iz kemije prinesel David Mohar iz 9,r., z izjemnim 100 % rezultatom, kar se ne dogaja pogosto na tovrstnih tekmovanjih. Znani so tudi lastniki zlatih priznanj tekmovanja Epi reading badge po posameznih razredih - 5.r.: Tina Breskvar, 7.r.: Laura Seferaj, 8.r.: Žiga Lautar in Urban Orehek, 9.r.: Petra Obermajer, Urša Kres, Tanja Lovše, Urban Upelj, Alenka Orehek, Ana Sadar, Anja Zupančič, Petra Miltoni, Tjaša Pele, David Mohar in Tadeja Volk. Na lokostrelskem državnem tekmovanju je učenka 8. razreda Irena Kirn dosegla 4. mesto v slogu goli lok. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in držimo pesti za tiste, ki se še bodo udeležili državnih tekmovanj v tem šolskem letu. Zbrala Tatjana GOMBAČ Pot do srca gre skozi uho. (Voltaire) Dan žena in materinski dan v Gabrovki V mesecu marcu sta vsem ženskam In posebei še materam namenjena kar dva praznika - dan žena In materinski dan. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. To je dan praznovanja enakopravnosti in dosežkov žensk. Materinski dan pa je zelo poseben dan v letu. Je dan, ko lahko Izrečemo, koliko nam pomenijo naše mame, dan, ko se jim lahko zahvalimo za vse, kar dan za dnem storijo za nas. V soboto, 19. marca 2005, je bila na OŠ Gabrovka prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dneva. Prisluhnili smo skladbicam in pesmicam, ki so nam jih zaigrali, zapeli in oddeklamirali naši najmlajši. Malo starejši pa so se izkazali s krajšimi dramatizacijami ter z izborom pozornih misli in kratkih zgodb o mamah. Veseli smo bili njihove vneme in dobrih namenov in ni nas motilo, če je včasih malo zaškripalo ali se je zatresel glasek. V drugem delu prireditve pa je gospa Neža Romih, nekdanja učiteljica na naši šoli, predstavila svojo knjigo z naslovom Delajmo pirhe. Članice Društva podeželskih žena Gabrovka, pa so pripravile razstavo z naslovom Pirhi na 101 način. Po končani prireditvi je sledil zabavni del s pogostitvijo, ki so jo prav tako pripravile članice Društva podeželskih žena v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gabrovka, katere predsednik je g. Branko Sladič. Organiziran je bil tudi bogat srečolov z namenom zbiranja denarnih sredstev za šolski sklad, ki na naši šoli deluje že šesto leto. Upravni odbor šolskega sklada, katerega člani so starši in delavci šole, je odgovoren za zbiranje denarnih sredstev in za razpolaganje z denarjem. Z zbranimi sredstvi so sofinancirali izvedbo letnih in zimskih šol v naravi, bivanja v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti ter obveznega plavalnega tečaja. Del sredstev so namenili tudi individualni pomoči učencem, ki so jo potrebovali. Kupili so tudi 14 sani, ki jih lahko pri pouku uporabljajo vsi učenci. Pot do srca gre skozi uho. Hvala vsem, ki so sodelovali, in vsem, ki so se odzvali našemu povabilu. Tina PREGRAD PODLOGAR (£$§>) OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA NA TRAVI 2004/2005 Prvi teden v aprilu se je pričel spomladanski del tekmovanja v občinski ligi malega nogometa na travi. Tekmovanje poteka v dveh ligah s po 11 ekipami na kar 13 igriščih v treh občinah: Litija, Šmartno pri Litiji in Ljubljana. Tekmovanje se bo zaključilo 28. in 29. maja, nato pa sledi zaključni turnir, ki bo letos potekal na Savi. Lestvica prva liga OLMN na travi 04/05 Ekipa Odigranih Z P R Razmerje Razlika Točke GCI Praprotnik ZL 9 7 1 1 34 : 15 19 22 Omahen transport 10 6 2 2 29 : 19 10 20 Viličarji Parkelj 9 5 3 1 35 : 22 13 16 Polšnik 1 9 5 3 1 26 : 22 4 16 Slikopleskarstvo .Jereb 8 5 2 1 21 : 12 9 16 PVP Vače 10 4 4 2 21 : 19 2 14 ŠD Sava 10 3 4 3 16 : 23 -7 12 Baron 10 3 5 2 17 : 23 -6 11 ŠD Prežganje 10 1 5 4 13 : 21 -8 7 MK Light Sound 8 2 5 1 26 : 42 -16 7 Yu team 9 0 7 2 6 : 26 -20 2 Lestvica druga liga OLMN na travi 04/05 Ekipa Odigranih z P R Razmerje Razlika Točke Leskovica 10 10 0 0 66 : 11 55 30 Gradbena dejavnost TOM 10 6 3 1 33 : 18 15 19 Gostilna Juvan Hotič 10 6 3 1 38 : 24 14 19 ŠD Dole 10 6 4 0 26 : 27 -1 18 Janče 10 5 5 0 31 : 32 -1 15 Jang Bojs 10 4 5 1 41 : 34 7 13 Gozdarstvo Kastelic 10 4 5 1 30 : 29 1 13 KŠD Štanga 10 4 6 0 23:49 -26 12 Sobrače 10 3 6 1 23 : 40 -17 10 Korona 10 2 7 1 22 : 48 -26 7 Polšnik 2 10 2 8 0 24 : 45 -21 6 Organizacijski odbor OLMN Litija Marec v OŠ Litija, Podružnici s prilagojenim programom Mesec marec se je pričel z zimskimi počitnicami, med katerimi sta odšla dva učenca podružnice na brezplačno letovanje preko Občinske organizacije Rdečega križa. V marcu je bilo organizirano tekmovanje Specialne olimpiade v zimskih športih na Pokljuki. Udeležili so sega štirje učenci oddelka vzgoje in izobraževanja, ki so dosegli čudovite rezultate. Prvo mesto v krpljanju na 100 metrov je osvojil Boštjan Kralj. V četrtek 10. marca je bilo Državno tekmovanje v badmintonu za deklice osnovnih šol s prilagojenim programom. Učenke osmega razreda, devetletke, ki jih je spremljal njihov mentor Viljem Guček, Stanka Zidar, Alenka Špegel in Ingrid Doneski so zasedle ekipno tretje mesto. Vrstile so se prve igralne urice v novi igralnici, tako, da so prišli na vrsto vsi učenci, še večkrat pa tisti, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Zaigrali so se z novimi igračami in didaktičnimi pripomočki. Pod vodstvom mentorice Vesele šole Marije Mihelič so se učenci udeležili tekmovanja v veseli šoli druge stopnje in skoraj vsi uspešno zaključili tekmovanje in se vključili v nadaljevanje. Učenec Tibor Knavs, ki je zmagal na šolskem tekmovanju v računalništvu in mentor Sebastjan Dimeč sta se udeležila Republiškega tekmovanja v Škofji Loki. Tibor je zasedel tretje mesto v oblikovanju besedil s programom VVord. Drugi del delovne prakse je bil izveden v zadnjem tednu marca. Učenci osmega razreda devetletke in učenci osmega in devetega razreda so sestavljali in pakirali dele pohištvenih nogic, sestavljali varovalke, oblikovali voščilnice in šivali. Štarejši učenci oddelka vzgoje in izobraževanja pa so prakso opravili v Varstveno delavnem centru Mengeš. Vsi starši učencev podružnice so bili vabljeni na računalniške urice, tako, da so lahko videli kaj zna njihov otrok na računalniku in da so sodelovali pri delu. O računalništvu so se pogovarjali tudi na zadnjem roditeljskem sestanku, ki je bil v četrtek, 24. marca. Za mamice so učenci pri tehničnem pouku pod vodstvom Hasana Sinanoviča pripravili darila. Vsak razred se je s svojo točko predstavil na proslavi, ki jo je skupaj z učitelji pripravila Alenka Vidgaj, povezovala pa Polona Baš Jere. Starši so nadaljevali z individualnimi razgovori v učilnicah, kjer jih je čakala kava in pecivo. Celotno proslavo so ponovili naslednji dan in se z njo predstavili oskrbovancem Doma Tišje. Učenci dramskega krožka, pod vodstvom Slavi Celestina so se predstavili z igrico Avto v bolnišnici. Učenci osmega razreda devetletke so povabili Magdo Vozel, ki jim je prikazala kako se izdelujejo rožice iz papirja in z njimi izvedla tudi delavnico. V tem mesecu so bili zelo aktivni tudi pevci pevskega zbora Podružnice s prilagojenim programom, ki so se pod vodstvom Sandre Rihter uspešno predstavili na Občinski pevski reviji. Marjeta MLAKAR AGREŽ 12 ur Svibna ! ZA ZDRAVJE IN VESELJE! V soboto, 4. junija 2005 od 6. do 18. ure Več v majski številki Občana REZULTATI TRD KLUBA LITIJA IZ DRŽAVNEGA PRVENSTVA V LITIJI 19. 03. 2005 Taekvvondo klub Litija je ob svoji deseti obletnici kluba v soboto, 19.03.2005 organiziralo v litijski športni dvorani državno prvenstvo v borbah. Na prvenstvu je sodelovalo 149 borcev Iz 11 klubov. Naš klub je zastopalo 28 tekmovalcev, izmed katerih je bilo veliko debitantov, ki so prvič nastopili na tekmovanju, ter pokazali veliko znanja in nam dali vedeti, da v prihodnje še lahko računamo na njih. Taekvvondo klub Litija si je za ekipno prvo mesto delil enako število točk z klubom Chagi iz Ljubljane, vendar je Chagi imel več srebrnih medalj, mi pa več bronastih, tako je na koncu Chagi zasedel 1. mesto mi pa odlično 2. s čimer smo zelo zadovoljni, saj smo navsezadnje drugi najboljši klub v Sloveniji. Naši kadeti so si priborili ekipno 1. mesto, juniori pa so pristali na 3. mestu, ta dva ekipna rezultata dokazujeta, da TKD klub Litija v bodoče še lahko računa na dobre rezultate, ki nam jih bodo priborili vsi ti mladi borci našega kluba. Naša kadetinja Patricija Zupan je bila izbrana za najboljšo borko, ter za nagrado prejela pokal. Vodstvo TKD kluba Litija se lepo zahvaljuje vsem, ki ste kakor koli pomagali našemu klubu v teh desetih letih, ter seveda pri organizaciji našega državnega prvenstva 19.03.05 v Litiji. Brez pomoči članov kluba, ter staršev bi veliko težje speljali državno prvenstvo do konca. Hvala lepa! REZULTATI TKD LITIJA (PO MESTIH) 1. AŠKERC KAROLINA kadet. -42 kg 1. AMERŠEK LARA kadet. -50 kg 1. KOPRIVNIKAR MAŠA kadet. +50 kg 1. ŠINKOVEC ŠPELA juniorka -63 kg 1. REPINA GAŠPER junior-59 kg 1. BERCIERI KLAVDIJA seniorka -55 kg 1. VIŠNIKAR MARUŠA seniorka -63 kg 1. DOBRAVEC POLONA seniorka -67 kg 2. MEDVED ALJA kadetinja -42 kg 2. VIDMAR KATJA kadetinja +50 kg 2. TOMAŽIN KEVIN kadet -55 kg 2. REKANOVIČ NERMIN kadet -59 kg 3. ZUPAN PATRICIJA kadetinja -24 kg 3. LOKAR KRISTINA kadetinja -42 kg 3. VIDMAR BLANKA kadetinja +50 kg 3. ZAGORC DAVID kadet -27 kg 3. REPINA ANŽE kadet -27 kg 3. CELESTINA JERNEJ kadet -30 kg 3. PIRC DOMEN kadet -33 kg 3. PRIMOŽIČ ALJAŽ kadet -33 kg 3. BUDIMLIČ ELVIN kadet -40 kg 3. UČAKAR-TRENTEU KRISTJAN ka.-45 kg 3. MESTO-DURAKOVIČ AMIR jun.-63 kg 3. MESTO-KOLAR ALEŠ senior -67 kg Taekvvondo klub Litija so zastopali še naslednji tekmovalci. MIČANOVIČ DOMEN kadet -45 kg FRIŠKOVEC MIHA kadet -45 kg MEDVED GORAZD junior -68 kg TKDklub Litija PLANINSKI KOTIČEK OKREŠELJ 2005 Po programu alpinistične šole AO Litija smo od 11.3. do 13.3. 2005 izvedli tečaj zimske tehnike na Okrešlju. Udeležilo se ga je 38 udeležencev, od tega 8 alpinističnih istruktorjev, 15 pripravnikov, 5 tečajnikov in 11 zunanjih udeležencev, ki so se javili na razpis. Pristonih je bilo pet tečajnikov AO Litija: Aida Alič, Jernej Ivančič, Matic Ivančič, Davor Lipovšek, Matej Dedič. Tudi letos je bil prisoten g.Bine Mlač, ki nam je pripravil dva zanimiva predavanja iz zgodovine alpinizma, opremi in o vzrokih zdrsov v gorah. V petek zvečer smo ponovili vozle, se pogovarjali o nevarnostih v zimskih razmerah v gorah in predstavili program, ki je vseboval: hojo in ustavljanje v primeru padca s cepinom, spust po vrvi s pomočjo dveh cepinov, varovanje v snegu, iskanje zasutega ponesrečenca v snežnem plazu s pomočjo lavinske žolne in ugotavljanje trdnosti snežne odeje. Naslednji dan ni bilo najlepše vreme, snežne padavine in veter nas niso zadržali v koči. Odšli smo na poligon razdeljeni na 6 skupin, vodja skupine je vodil po določenih mestih, na katerih je inštruktor demonstriral temo, katero so morali tečajniki izvesti. Popoldan je bila prikazana ledeniška naveza in reševnje iz ledeniške razpoke. Po predavanju iz zgodovine alpinizma so se najbolj hrabri ponoči odpravili na izdelavo zimskih bivakov, v katerih so prespali mrzlo noč. V nedeljo smo se prebudili v prekrasnem sončnem jutru, razdelili v skupine za turno smučanje, plezanje po zaledenelih slapovih in vzpon na Savinjsko sedlo. Veseli in zadovovoljni, ker smo se naučili nekaj novega, smo se vrnili v dolino. Vito BUKOVŠEK, vodja tečaja PD Litija razpisuje ledeniško turo na Gran Paradiso (406lm), ki bo 18. -19- 6. 2005. Število udeležencev je omejeno, rok za prijavo je do 1. 5. 2005. Informacije: 041 764 791 - Bukovšek Vito.__________________________y V ŠESTIH DNEH PO ZASAVSKI PLANINSKI POTI ZASAVSKA PLANINSKA POT BIZELJSKO-KUM Zasavska planinska pot je ena najbolj priljubljenih veznih planinskih poti v Sloveniji. Poteka od Bizeljskega do Kuma, ves čas po hribovju na levem bregu Save, samo Kum in Janče sta na desnem bregu. Od 28.3. do 2.4.2005, so štirje člani PD Litija v šestih dneh prehodili celotno čez 200 km dolgo pot od Kuma preko Janč do Bizeljskega. V tem času so po diagonali dejansko prehodili več kot pol Slovenije, saj se ta pot prične skoraj na hrvaški meji in pelje mimo geometričnega središča do Janč in še naprej do Kuma. M.K. Naporno pot so zmogli (od leve proti desni): Sandi Zupančič iz Zavrstnika, Matej Krnc iz Kresnic in Bojan Rajšek iz Kresniškega Vrha. @P>EeHALmff8AB=flA TB<3©W1NA ZA loo NAR A Odprto pon - pet: 9.00-12.00 I5.00-19.00 sob: 9.00- 12.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: 0I/8981-005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19