Mali traven — april
Hodi, hodi 6veti Jurij in po svetu tak' zakuri, da mladike ee sprostijo, ki že dolgo mirno 6pijo.
Mlado, posebno novo posajeno 6adno drevje moramo ob suši dobro zalivati, da 6e ne posuši, ker mlade koreninice še niso dovolj dolgo zrasle, da bi mogle črpati vodo iz večjih globin. Posebno presajenemu drevju dolgotrajna suša in suho vetrovno vreme zelo škodujeta. Vsakemu mlademu ali presajenemu drevescu damo vsaj 1—2 keblici vode. Toliko zadostuje približno za teden dni, če ne pride vmes dež. Ker pa se zemlja ob suhem in vetrovnem vremenu hitro posuši, pokrijemo drevesni kolobar, ki pa mora biti že pred zalivanjem oplet in prerahljan z drobnim gnojem, ki preprečuje izhlapevanje vode.
Gnoj, ki ga natrosimo na kolobarje, za-. držuje tudi rast plevela, gnoji in zadržuje toploto v zemlji Na vsak način pa je potrebno, da so drevesni ko'obarji vedno brefc plevela, trave ali drugih rastlin. Če hočemo, da nam bo drevje uspevalo in rodilo, skrbi-I mo, da bodo kolobarji okoli sadnih dreves vedno prosti! S tem omogočimo grahu, da I; prodre v globino zemlje, kar drevescu zelo godi, 6aj tudi koreninice potrebujejo zraka,
i obenem pa ohranimo redilne 6novi, ki jih dajemo v obliki gnojila le drevescu in ga ne porabijo druge rastline. Le tako bo drevesce hitro in zadovoljivo rastlo in ee razvijalo v plemenito drevo, v sadjarjevo veselje in ponos.
Pri na novo posejanem drevju 6e je zemlja že dovolj usedla, da lahko drevesce trdneje privežemo h kolu. Tudi pri v prejšnjih letih posajenih drevescih pregledamo ko!iče in vezi. Če so koli trhli in gnili, jih nadomestimo sedaj, preden je drevje zeleno. Tudi vezi, ki so na dežju in soncu sprhnele, odstranimo in nadomestimo z novimi.
Dobro in uporabno vez naredimo iz slame, na živo nanizanih starih in neuporabnih
zamaSkov in iz širokih in močnih trakov. Nič ni potrebno, da vežemo mlado sadno drevesce po večkrat h kolu, popolnoma zadostuje ena močna vez tik pod vrhom.
Že sedaj si preskrbimo škropila, kolikor jih bomo potrebovali čez poletje. Brez škropil tudi letos ne pojde. Ker pa so sedaj ta sredstva draga in se teže dobe, posvečamo vso pažnjo pravilnemu pripravljanju. Vsak, ki ni izveden v tem delu, naj točno prečita navodila in naj se z vso natančnostjo po njih tudi ravna.
Škropilnice moramo pred uporabo preizkusiti in ko se prepričamo, da dobro in v redu delujejo, pripravimo škropilo. Takoj po uporabi škropilnice in vse, kar smo rabili, umijemo z vročo vodo in posušimo.
Ko opazimo listne uši, jih uničimo s tobačnim izvlečkom ali kvasovo obaro. Ne čakajmo, da se razmnože. Tudi cvetodera pre-ganjajmo te dni. Ko bodo 6amice znesle jajčeca, bo vse preganjanje zaman. Sedaj pod-6tavljamo pod drevje rjuhe ali žakljevino in stresamo drevje, da popadejo škodljivci raz vej. V ogenj z njimi 1
Še na voluharja ne pozabimo! Dokler ne odžene trava, je lov nanj najuspešnejši. Voluhar je marsikod sovražnik številka ena za sadovnjake.
Dela se množe, eno prihaja po drugem. Zadnji, a res prav poslednji čas je, da je drevje osnaženo in oškropljeno, kot je bilo že prej omenjeno. Tudi glede novih nasadov imamo bolj malo časa, ker bo kmalu čas za novo pomladansko škropljenje.
Tik pred cvetenjem, ko se že razločijo peclji posameznih cvetov, škropimo sadno jtevje proti škrlupu z dvaodstotno žvepleno apneno brozgo ali polodstotno bakreno apneno. Prvi dodamo, če je le mogoče, še 150 do 200 gramov meritola ali aresina. Kako se mešanice pripravljajo, je bilo že večkrat pisano. Ko škropilo pripravljamo, ga večkrat preizkusimo z belim tenolftelajnovim (fenol-ftelein) papirjem. Ko papir bledo pordeči, je škropilo dobro in ga lahko uporabljamo. Bakreno apneno mešanico porabimo še isti dan, zato je ne napravimo prevečl

POLJE IN TRAVNIK
llflllillllii"!!!!!11!!!!!!!!!!!!! ilIilliliHislulullititiJiluiiiljliln!,
0 uporabi brane In valjanja na travnikih
Povprečni letni pridelek na naših travnikih je 20 do 30% na ha. Tako nizki pridelek pa ne povzročajo podnebne razmere ali slaba zemlja, saj po drugih krajih, kjer te razmere niso nič boljše, pridelajo skoraj še enkrat toliko na isti površini. Važen vzrok temu tiči v nerazumevanju našega kmeta za pravilno obdelavo travnikov.
Vsakemu kmetu je samo po sebi razumljivo, da je treba njivo celo večkrat v letu temeljito obdelati, če hoče res nekaj pridelati. Z obdelavo uničujemo plevel, rahljamo zemljo, omogočamo dostop vode in zraka v tla. Da, tudi zrak je nujno potreben. Zrak omogoča življenje na milijone in milijarde malih, nevidljivih bakterij. Brez teh malih organizmov je zemlja mrtva. Mrtva zemlja pa je nerodovitna. Bakterije v zemlji povzročajo razpadanje zemlje, tako da posamezne sestavne dele zemlje, razstopljene v vodi, lahko pritegnijo koreninice za rastlinsko hrano.
Prav kakor njive je treba od časa do času prezračiti travniško zemljo. Za travnike imamo posebne brane z ostrimi zobmi. Travniško rušo je treba dobro razrezati, enakomerno do 10 cm globoko. Brana pri tem ne sme skakati tako, da bi premočno raztrgala samo nekatera mesta, drugod pa puščala rušo nedotaknjeno.
S pravilnim brananjem travnikov dosežemo prezračenje, uničimo mah vsaj deloma in nekatere vrste enoletnih plevelov, ki se raznašajo s semenom. Dalje zravnamo tla in s tem olajšamo košnjo. Kdor Jo travnike pognojil s kakšnim gnojilom, mora prevleči tudi zato, da se gnojilo čim-bolje pomeša z zemljo. Gnojenje učinkuje hitreje in bolje.
Oglejmo si še nekaj ugovorov proti brani na travnikih. Pravijo, da se raznašajo nekateri pleveli in navajajo predenico. Ta ugovor drži, toda kateri kmet bo trpel na svojih travnikih predenico, to najnevarnejšo zajedalko naših detelj? Predenico je treba temeljito uničiti in z delom začeti takoj, ko jo kmet opazi. Dokler je prede-nica na travniku, seveda ne kaže z brano še bolj razširjati ta plevel. Nekateri spet trdijo, da z razrezavanjem ruše uničujemo tudi dobre trave. Ta ugovor ni utemeljen Če brana koristi celo na žitnih posevkih, kjer tudi uničimo kako žitno bilko, kako naj se potem bojimo za trave, ki vendar veliko bolj na gosto pokrivajo zemljo kakor žita. Če uničimo nekaj dobrih trav, se
pa druge toliko bolj razrastejo. Kdor trdi, da z brano ni imel nobenega uspeha na travnikih, mu kar z gotovostjo lahko odvrnemo, da je slabemu pridelku krivo ali občutno pomanjkanje najmanj ene od glavnih hranilnih snovi ali pa prevelika vlaga v zemlji. Edino na prav lahnih zemljah ali na novih travnikih, kjer ruša še ni dosti sklenjena, vlačenje ni potrebno in bi lahko celo škodovalo.
Nasprotno pa valjanje največ koristi na lahnih zemljah. Travnikov z zelo težko zemljo ne kaže valjati. Čim lažja je zemlja, tem lažji valjar je treba uporabljati. Pač pa je koristno valjanje za vsakim vla-čenjem.
Najprimernejši čas za vlačenje in valjanje je zgodaj spomladi.	S. L.
Umetna gnojila
Pred vojno je bilo v trgovini toliko vrst umetnih gnojil, da se je kmet komaj znašel in nam je bila prav zaradi tega izbira težka. Vojne razmere vplivajo v veliki meri tudi na trgovino z umetnimi gnojili. Pri nas posebno pogrešamo superfosfatov, solitra in Tomaževe žlindre. Ta umetna gnojila so bila najbolj znana in jih sedaj ni mogoče dobiti. V omejenih količinah je sedaj v prodaji kostna moka, amonsulfat in nekaj 40% kalijeve soli.
Pri pomanjkanju umetnih gnojil je treba z njimi ravnati čimbolj varčno in jih rabiti res samo tam, kjer lahko naši kmetijski pridelki največ koristijo. Vsako umetno gnojilo zahteva posebno ravnanje z njim, vsako ima posebne lastnosti z ozi-rom na tla in z ozirom na rastline, ki jim gnojimo. Kdor ne ravna z umetnimi gnojili pravilno in se ne ozira na posamezne lastnosti, je le prečesto razočaran, ker doseže le delen uspeh, velikokrat pa uspeh celo popolnoma izostane.
Da ne bi bilo razočaranj, posebno ker v sedanjih časih uporabljajo umetna gnojila tudi tam, ki se sicer niso ukvarjali s kmetijstvom in zato nimajo potrebnega znanja, podajamo v naslednjem podatke in navodila za uporabo umetnih gnojil, ki jih je sedaj mogoče kupiti.
Kostna moka je edino umetno gnojilo, ki ga izdelujejo v Ljubljanski pokrajini. Vsebuje malo dušika, v glavnem pa je to fosforno gnojilo. Fosfor v kostni moki je razmeroma težko topljiv v vodi in zato tudi počasi deluje, učinek pa se pozna več let. Še najhitreje se razkraja v lahkih, peščenih zemljah, kjer ni preveč apna. Apno zmanjšuje topljivost fosforja v kostni moki,
zalo obeh gnojil ne smemo meSati in rabiti istočasno. Ker se počasi razkraja, je treba kostno moko za pomladansko setev trositi že jeseni, ali pa čimprej spomladi. Kdor namerava s tem gnojilom gnojiti krompirju in še ni raztrosil, naj to stori Čimprej in zemljo potem prevleče z brano. Neposredno gnojenje deteljam s kostno moko se ni obneslo, pač pa dobro zaleže kasneje tudi deteljam, če gnojimo pred-sadežem. Tudi se uporablja kostna moka za gnojenje travnikov in pašnikov. Deluje več let, vendar se učinek prvo leto slabo pozna.
Ainonsulfat je dobro dušično gnojilo. Uporabljamo ga slično kot soliter. Tudi delovanje je slično, le bolj počasno, ker se mora v zemlji najprej razkrojiti. Za lahne zemlje je amonsulfat celo boljši od solitra, ker pri njem ni nevarnosti za izpiranje. Tudi v zelo težkih zemljah se amonsulfat boljše obnese, ker ne vsebuje za težke zemlje škodljivih primesi.
Amonsulfat je treba raztrositi kakšen teden pred setvijo in ga je treba dobro zavleči, da se pomeša z zemljo in da se dušik ne izgublja v zrak. V tem času do setve se izgubi škodljivost strupa rodana-mina, ki je včasih v amonsulfatu in je posebno škodljiv kalečim rastlinam. Amonsulfat je dobro gnojilo tudi za travnike. Le na kislih in težkih zemljah, ki so nagnjena h kisanju, ga ne kaže uporabljati; nevezana žveplena kislina namreč še povečava kislost tal.
Poleg fosforja največkrat manjka našim zemljam kalija. Od kalijevih umetnih gnojil je pri nas znana 40% kalijeva sol. Škoda le, da nam tudi te soli zelo primanjkuje. S kalijevo soljo gnojimo predvsem žitaricam; kalij pospešuje zorenje, žito ro-i di kleno zrnje. Tudi rast na travnikih kalij navadno zelo poživi, vendar so poskusi pokazali, da daje polne rezultat* na travnikih le gnojenje s kalijem skupno s fosforjem.
Kalijev* sol vsebuje tudi klor. ki rastlinam postane lahko škodljiv. Škodljivost klora v zemlji preprečuje apno; kjer apna ni dovolj, ga je treba istočasno s kalijevo soljo dodati. Sploh je treba računati s tem, : da kalijeva sol zmanjšuje količino apna v zemlji; pri kasnejšem gnojenju je treba to i upoštevati.
Kalijeva sol deluje hitro in jo lahko trosimo istočasno s saditvijo ali pa tudi kasneje.
Pri pomanjkanju umetnih gnojil ponovno opozarjamo na važnost domačih gnojil. Zelo dobro domače gnojilo je lesni pepel, ki vsebuje nekaj fosforja, precej kalija in sorazmerno največ apna. Za travnike in sadovnjake je pepel odlično gnojilo. Brez dvoma pa je bilo in ostane najboljše gnojilo. posebno za iravnfke in vrtove dober kompost. Dober kompost vsebuje vse hra-
nilne snovi razen tega še mnogo razkroje-valnih bakterij, ki poživijo razpadanje v zemlji in tako omogočajo rastlinstvu izrabo tudi onih hranilnih snovi, ki so že v tleh.	S. L.
Zgodnji krompir se tudi na kmetiji izplača siiiti
Ali se tudi na deželi izplača siliti krom pir? Tako smo se spraševali zadnja leta, toda naš kmet se je rajši držal starih navad in je odrival vse novotarije. Sedaj pa je tak čas, da ne gre le za posameznika, marveč za skupnost, saj moramo gledati, da na lastni zemlji pridelamo čim več in s tem zbolj-šamo položaj prehrane. Gotovo je, da na večji kmetiji, ki ima v zalogi še dovolj starega krompirja, siljenje zgodnjega ni neobhodno potrebno, pač pa se da ta krompir dobro in dražje prodati ter se denar, ki je tudi dandanes pri vsaki domačiji nujno potreben, lahko uporabi za dom. Poleg tega pomagamo s sijlenjem zgodnjega krompirja drugim, ki jim zaloge krompirja že pohajajo. Pri manjših kmetijah, pri onih s številno družino in v predmestjih pa je siljenje krompirja nujno potrebno, saj si s tem zagotovimo za 2—4 tedne zgodnejši pridelek in s tem se rešimo skrbi za hrano.
Krompir bo letos v pravem pomenu besede naš vsakdanji kruh in naj ne bo nikogar, ki ima zemljo in bi ga ne sadil. Rožice in druge cvetice, ki so bile v prejšnjih časih ponos naših kmečkih deklet, naj se kar mirno umaknejo z vrtov, saj imamo sedaj važnejših stvari, ki so nujno potrebne za saditev in gojitev v vrtu. Prišel bo tudi čas, ko bomo zopet posajali in negovali cvetice, danes pa se moramo boriti za vsakdanji kruh.
Za saditev zgodnjega krompirja imejmo pripravljeno dobro, toplo in globoko prekopano njivo ali vrt, ki je bil prejšnje leto pognojen. Svet naj bo na južni strani, da ima čim več sonca in je zavarovan pred mrzlimi vetrovi. Na taki gredi bo imel krompir vse ugodnosti, se bo dobro in hitro razvijal in dal kmalu obilen pridelek.
Krompir silimo na ta način, da ga damo v začetku februarja kalit. V primerne plitve zaboje, ki naj ne bodo višji od 3—4 prstov, vložimo gomolje tako. d« stoje tesno drug poleg drugega in imajo glave — to je tisti del, ki ima največ očesc — obrnjene navzgor.
Semenski krompir, ki ga izbiramo za kalitev, naj bo enakomerno debel, zdrav in ne narezan — torej cel. Tudi odgnan še ne sme biti!
Napolnjene zabojčke prinesemo v klet ali v kakšno drugo sobo ali predsobo, ki pa mora biti svetla in topla. V temnem prostoru odžene krompir brez barvne, slabotne in krepkega življenja np/mn/np kali. zato moramo gledati, da pada na kaleči krom-
pir čim več svetlobe, vendar moramo za-slreti okna, če sije sonce, ker bi mu sončna svetloba škodovala. Zaradi tega je bolje, da razvrstimo zabojčke s krompirjem okoli okna, ki leži na severno stran.
V prostoru, kjer kalimo krompir, naj bo stalna toplota okoli 10° C, ki je za kaleči krompir najprimernejša. Ker pada svetloba na kaleči krompir navadno samo z ene strani, pritegne mlade odganjke v to smer in raste ukrivljeno. Da temu odpomoremo, obračmao zabojčke vsak teden, da kalčki ra-sto naravnost.
Tudi pfevlažno naj ne bo v kleti. V vlažni kleti, ki je poleg tega še temna, postanejo mlade klice tanke in pretegnjene ter brez posameznim sortam primerne barve. Le v svetlem, primerno suhem in toplem prostoru odžene krompir močne, debele, kratke in živo barvane odganjke, od katerih lahko pričakujemo bogato žetev.
Vendar se večkrat pripeti, da zaradi pre-suhega zraka gomolji ne morejo prav do moči, da bi odgnali kali. V tem primeru zmočimo žakljevino k ijo pregrneino čez gomolje, da se osvežijo in odženo. Nikdar pa ne smemo močiti že kalečih gomoljev. Pravilno kaljen krompir postaja vsak dan ve-lejši, kali pa dobivajo na moči in njim značilni barvi.
Krompir zgodnje vrste dajemo kaliti ali siliti konec januarja ali vsaj do srede februarja, da je, ko pride čas za saditev, že dovolj nakaljen. Ko so kali 4—5 cm velike, posadimo najranejši krompir konec marca na gredice. Pri saditvi moramo paziti, da se krhki kalčki ne polomijo in bi bil ves trud zaman. Nekaljene gomolje skrbno posadimo 40X30 cm narazen in ne pregloboko. Če grozi hujši mraz, si v začetku pomagamo na ta način, da prekrijemo gredico s slamo, listjem ali s kako drugo odejo. Kasneje ga prisujemo.
6P ŽIVINOREJA
IlUillllllllllllllillllllllllllllllllllP
Kakšno mlekarstvo
Ker je v tamkajšnjih krajih spomladi proizvodnja mleka majhna, dobivajo mlečne izdelke tega časa le bogatejše žene, ker se iste utegnejo zadovoljiti z manjšo količino masla in sira.
V tem od pamtiveka razširjenem in še danes obstoječem načinu skupne predelave mleka moremo zaslediti vse prednosti, ki jih proizvajalcem, predelovalcem ter potrošnikom more nuditi sodobni mlekarski obrat na zadružni ali pa zasebni osnovi. Gospodarski kakor tudi socialni činitelj je pri tem vekovnem načinu predelave že tako poudarjen, da bi se mogel v tem oziru kosati z najmodernejšimi mlekarskimi obrati v krajih z razvito in pravilno pojmovano zadružno idejo. Prav posebno je tu že poudarjena prednost skupne predelave mleka pred predelavo posameznikov po domovih. Pri skupni predelavi mleka je izraba mleka bol j gospodarska, ker je dana možnost nabave potrebnih mlekarskih strojev in drugih tehničnih pridobitev. Skupna predelava mleka v večjem obsegu daje zaposlitev posebno v ta namen usposobljenemu strokovnemu osebju, ki je v stanju jamčiti, da bodo mlečni izdelki dobro, izdelani ter pri predelavi mleka nastali mlečni odpadki popolnoma izkoriščeni. Pri načinu skupnega vnovčevanja mleka se kmetu ni treba bati, da bo izgubil odjemalce, če
nam največ koristi?
ni v stanju vsak dan redno dobavljati istih količin mleka. Zato odvisnost proizvodnje mleka od činiteljev, ki vplivajo na proizvodnjo mleka, ni tako škodljiva za kmetovalca. Tudi potrošniku je skupno vnovčevanje mleka v stanu nuditi prednosti v tem, da mu-vedno nudi proizvode enake kakovosti v zadostni količini.
Vsi v mlekarstvu važni činitelji: proizvajalec, predelovalec in potrošnik mleka najdejo torej v skupni prodaji mleka vse prednosti pred načinom prodaje in predelave mleka pri posameznikih. Kakšen naj bo potem skupni mlekarski obrat, ali osnovan na zadružni ali zasebni osnovi, pa je odvisno bolj od duha razumevanja in razpoloženja prizadetega prebivalstva. Bistveno je, da mora obrat za skupno predelavo in vnovčevanje mleka biti tako organizatorično usmerjen in gospodarsko izpopolnjen, da je v stanju kar najbolj ugoditi zahtevam kmeta kot proizvajalca mleka, mlekarja kot predelovalca in vnov-čevalca mleka in prav tako tudi zahtevam otrošnika mleka in mlečnih izdelkov, odeč po skušnjah in sledeč izreku, da je zgodovina učiteljica življenja, moremo Ugotoviti, da vsem omenjenim zahtevam kmeta, mlekarja in potrošnika še najbolj ustreza zadružni mlekarski obrat. Zato nam na zadružni osnovi organizirano mle-i karstvo more tudi največ koristiti