DOMOLJUB Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kot prtloga „SLOVENCU zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide DOMOLJUB» dan Vorrei Cena mu je HO kr. za celo le lo. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredniilvn .DOMOLJUBA", U^a^oseme-mikih ulicah it. i. Naročnina m inserati pa opravniHvu „DOMOLJUBA« Stolni trg it. 6. -Na^aniTse^rejema^in plačujejo po dogovoru. fctev. ia. V Ljubljani, 15. junija 1892. Imetnik T. Kaj je novega po svetu? Driavni poslanci so se po binkoštih zopet zbrali na Dunaju. Posvetujejo se o stavbenem obrtu, ki je r^s popravila potreben, in Se vedno o novem denarju, kar po naSem mnenju ni toliko potrebno. Koristi namreč ljudstvo od novega denarja ne bo imelo nobenih, pač pa bo lo najbrže začetek novih državnih dolgov. Pravijo, da bo vlada pri tem napravila lepe dobičke. Izračunih so, da bo skupna vlada pri kovanju novega srebrnega denarja zaslužila okroglih 83 milijonov goldinarjev; dobili bomo namreč za sedanji papirnat denar novi kovinski denar, ki pa bo v razmeri z zlatom za 85 °/0 manj vreden, kakor sedanji denar. — Nekateri mladoieSki državni poslinci so poslali ob priliki slavnostij v Volliiniji na Rusko telegram, v katerem izražajo željo in upanje, da naj bo pravoslavna, razkolna vera kmalu vera vseh Slovanov. Takrat da bodo še-le Slovani mogočni in srečni. To je nov dokaz, kakšni Slovani da so Mladočehi in kakšni prijatelji da so katoliški veri. In vendar živč tudi med katoliškimi Slovenci ljudje, ki se hočejo bratiti z Mladočehi. Dokler bodo Mladočehi v verskem oziru tako nasprotni katoliškim načelom, dotlej pač pravi zastopniki naSega ljudstva ne morejo roko v roki hoditi z Mladočehi. — Moravski škof dr. Bauer je na svojem birmovanju obiskal tudi šolo nemškega Šolskega društva v lvancih, kamor pa hodijo večinoma otroci čeških starišev. Knteheli seveda morajo krščanski nauk učiti v češkem jeziku ; to pa ponemčevalcem ni P° Kodu, zato so hoteli katehete škofu počrniti. Škof pa se j« v šoli prepričal, da kaleheti stor6 popolno svojo dolžnost in zato je odločno pograjal nespamet, da Nemci češke otroke silijo v nemške Sole. ker se otroci zanemarjajo in ne morejo napredovati v naukih. Liberalni nemški listi seveda dan za dnevom zaradi tega napadajo škofa, u ta je že naprej povedal, da ga to nič ne moti in da je on moral z resnico na dan. — Ogrl so dne 7. in 8. junija praznovali 251etnico, odkar je bil cesar Franc Jožef I. kronan kot ogerski in hrvatski kralj. V svojem glavnem mestu BudapeStu napravili so velike slovesnosti; pravijo, da so potrosili za te slovesnosti blizo deset milijonov goldinarjev. Ogri imajo prav, da se vesel6 tega spomina, kajti zelo so nupredovali v teh 25 letih; prvo besedo imajo pri nas v Avstriji. Toda drugi ogerski narodi so le bolj po tihem obhajali to slovesnost. Mnogo so namreč pretrpeli v tem času pod ogerskim nasilstvom, ker Ogri bi najraje vse Slovake, Rumunc in Hrvate vtopili v veliko-ogerskem morju. Zato pa pri vsem napredku na Ogerskem le ni pravega blagostanja, ker ni pravice. — Na Hrvatskem so dokončane volitve v deželni sabor. Vlada je dobila za-se veliko večino, ker je z vsemi silami pritiskala na volilce, vzlasti na uradnike. V tem zboru bodo Ogri lahko dosegli, da se Reka odloči od Hrvatske ter se pridruži Ogerski. — V Kielu sta se sošla ruski car in nemSki cesar. Ta obisk ne bo imel nobenih posebnih političnih posledic. Razmere med Rusi in Nemci ostanejo še vedno napete. Iste dni je namreč kot odposlanec ruskega carja veliki knez Konstantin v Nansiju Francozom zatrjeval, da Rusi želč tudi v prihodnje kot prijatelji živeti s Francozi. Le-sem so prihiteli prav po nepotrebnem tudi mladočeški sokoli ter nazdravljali »sveti Rusiji« kot zaveznici francoski. Celo ruskim listom to ni po godu, zato Mladočehom svetujejo, naj opust6 zunanjo politiko, ter naj se tem skrbneje brigajo za domače stvari. — Na Francoskem je vlada sedaj že več Škofom ustavila letno plačo., ker brez ozira na vlado podučujejo verne, da morajo pri volitvah voliti le poštene, skušene, verne zastopnike. Goreči katoličani francoski pa napravljajo za te škofe denarne zbirke in v dveh, treh dneh naberejo zanje po deset, tudi dvajset. tisoč frankov. Brez verska vlada s tein torej ne bo oplašila ne škofov in ne vernikov, pač pa bo to le v koiist katoliški cerkvi, ki se sicer vedno vojskuje, a se v teh bojih vedno krepi. — V Ameriki v Zjedinjeniii državah se pripravljajo na volitev svojega državnega načelnika, Tri stranke so v državah, vsaka ima svojega kandidata za to mesto in vsaka delu z vsemi silami, da bi bil njen kandidat izvoljen. Kaj je novega po Slovenskem? Iz Moravč, 8. junija. (Shod.) Dod 7. t. m. popoludne ob 2. uri vršil se je napovedani shod v Moravčah kot priprava na občni sloveuski katoliški shod v Ljubljani. Iz vsake sosednih župnij prišlo je več vdeležencev, tako, da se jih je zbralo precej nad 300 v prostorni pa še premajhni šolski sobani, med njimi več duhovnikov, županov in občinskih odbornikov. Prihajajočim v pozdrav razobesili so vrli Moravčani mnogo zastav in grom topiČev je naznanjal po celi krasni moravški dolini pomenljivi dan prvega shoda v probujenje katoliške zavednosti. Predsednikom je bil voljen z vsklikom trudoljubivi« osnovatelj shoda preč. gosp. dekan I. Kafjdiž, ki je z mla-deniško navdušenostjo deloval* da se je shod tako sijajno izvršil; podpredsednikom župan moravški g. I. Klopčič in kot reditelja župan ihanski g. J. Ložar in župan dolski g. P. Šimenec. Po pozdravu in nagovoru predsednikovem, ki je povdarjal, da se zbiramo pod starim našim geslom: „V8e za vero, dom, cesarja!" — govoril je gospod V. Beruik o namenu katoliških shodov sploh in posebej o namenu I. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. O. nadžupnik Poč poročal in govoril je o resoluciji glede na šolo, g. Škufea 0 tisku in časnikarstvu, gosp. Beruik o agrarnem vprašanju. Vse govore poslušali so zbrani možje z izrednim zanimanjem iu glasno odobravali. Vse resolucije sprejele in potrdile so se soglasno z nekaterimi dostavki, da se odpošljejo pripravljalnemu odboru v Ljubljano. Soglasno ste se sprejeli tudi sledeči resoluciji: .Shod v Moravčah navdušeno pozdravlja sklep glavne g a odbora, da se napravi občni slovenski katoliški sh o d v L ju b I j a n i, p r i č a k n j e, da sc gabodozavedni katoliški Slovenci prav obilno vdeležili, in upa, da bode katoliški shod najugodneje vplival na probujenje katoliške zavesti med Slovenci". „ShodvMoravčahizrekapopoinopriznanje in toplo zahvalo i zd aj a t el j s tvu iu vreduištvu ljudskega časnika »Domoljuba" za neutrud-ljivo delovanje iu pospeševanje katoliške zavesti." Po končanem dnevnem redu sklenil je predsednik zborovanje s slavo-klici sv. očetu in presvetlemu cesarju, katerim so se navdušeno pridružili vsi zborovalci. Listek. Čudovite sanje župnika Ravnopoljskega. Gospod Martin je bil župnik v Ravnempolji. Ljubil je svoje verne kakor oče; bil bi popolnoma srečen, ko bi njegovi podložni živeli bolj krščansko. Vendar naj povem o njih resnico; ob nedeljah so zanikerno obiskovali službo božjo; bila je cerkev navadno skoraj prazna. K spovednici se je redkokedaj kedo izgubil; k mizi Gospodovi skoraj nihče ni pristopal. Dobremu župniku je krvavelo srce in vsak dan je v srčnih molitvah zdihoval k Bogu, naj ga pusti v svojej dobrotljivosti toliko časa pri življenju, dokler ne pripelje svojih ovčic k dobremu pastirju in naposled na pot v nebesa. Bog je uslišal prošnje njegove. Neko nedeljo stopi med farno mašo g. župnik na lečo ter govori blizo tako-lo: Bratje, hotel sem Vam danes povedati veliko novico. Pa jaz vas vidim tu premalo zbranih. Mislil sem Vutn povedati o. dragem zakladu — jaz vem, kje se dobi — o zakladu, ki bi vse Ravnopoljce, če bi bili tudi ubogi kot Job, storil bogate. Ta zaklad bom razdelil prihodnjo nedeljo; vsakdo, ki bo prišel v cerkev, bo dobil del tega zaklada. Pa saj tako vidim, da ste nekateri uže zaspani in težko čakate konca mojih besedi. Vam le rečem: Pridite vsi v nedeljo, bratje moji, da dobite del zaklada. Amen! Kmalo je bila novica razširjena po vsem Ruvnempolji. Prihodnjo nedeljo je bila cerkev kar natlačena, vsak je hotel dobiti svoj del zaklada; predno je cerkovnik odzvonil, je bila uže cela fara zbrana. Po evangelju stopi gospod Martin na lečo in začne tako-le : »Bratje moji, naravnost Vam rečem : obogateli boste vsi, uko boste poslušali uioj svet, vsakdo bo šel bogat domu. Zaklad, ki ga Vam hočem razdeliti, ni basen; na koncu govora boste vedeli vsi, kje ga lahko dobite. Cujle ! Preteklo noč sem imel sanje. Jaz ubogi grešnik sem stal pri vratih raja nebeškega. Potrkam. Sv. Peter mi odpre. »Oh, ti si, dobri Martin,« spregovori »kuj le je pripeljalo semkaj? Kaj želiš?« »Ljubi sv. Peter,« mu odgovorim, »ti imaš velike bukve in ključavnico, s katero so zaklenjene, ali bi mi ne mogel povedati, pa ne zameri moji radovednosti, koliko ljudi iz llavnegapolja imaš tu v raju?« »O, to ti pa rad storim; sedi, bova takoj pogledala.« In sv. Peter vzame velike bukve ter jih odpre. »Poglejva ter poiščiva; ti praviš Ravnopo|je? Ah, tu stoji: Ravnopolje. Ubogi gospod Martin, hudo mi je, vendar Ta shod je pričal, kako lahko bi »e tudi pri nas ljudstvo politično organizovalo, kar bi bilo zlasti ob času volitev velicega pomena; kako lahko bi tudi na Kranjskem posnemali vrle Gornje-Avstrijce, katerih katoliško politično društvo/ šteje nad 30.000 udov, katero po vsi deželi napravlja shode in ljudstvo podučuje. Upamo, da v prihodnje se bomo tudi mi politično bolj gibali in se že za časa pripravljali na važne volitve. Iz Šmarije, due 29. maja. Krasen dan smo imeli danes, kakoršnega Šmarija menda še ni doživela. Po požrtvovalnem trudu našega čast. gosp. dekana Andreja Dr ob niča sklical se je namreč za danes v Šmarijo shod za šestere fare šmarijske dekanije: Šmarijo, Št. Jqrj'e, Kopanj, Lipoglav, Polica, ŽnJjna, da se dogpvorimo gled<ž priprav, za prvi slovenski katoliški shod v Lubljani ter si izberemo v ta namen poseben odbor, Z dovoljenjem političnega oblastna vršilo se je zborovanje pod milita nebom, ua žnpnijskem dvorišču, ker ne premoremo- dvorane, ki bi mogla sprejeti ogromno število zborovalcev. Udelez lo se je shoda nad 500 mož, vsa inteligenca šesterih f*rit: vsi duhovniki, vsi sosedni učitelji in vsi župani. Omeniti nam je še posebej de-želuega poslanca g. Viukota Ogorelca in grosupeljskega župana g. Franč.ška Koščaka. Cerkev & O 1 II. {gg*. (Dalje.) 5. Prostost vesti. So pa še druge točke, katerih bi rad omenil, ker so tudi v tesni zvezi s šolo, in zlasti v tesni zvezi z vestjo otrok. Kaj ne, gospodje, svoboda vesti je ludi v Vaših očeh nekaj lepega? A kako pogosto se zlorabi ta beseda, in zlorabi ravno (tri šoli! Dovoljeno je n. pr. po naših postavali otroke najrazličnejših ver> siliti v isto šolo. — Stariši, ki žive v mešanih zakonih, n. pr. katoličani s protestanti, vedč, kako težko je take otroke vzgajati in kako pogosto se ponesreči vzgoja. Ako pravi oče v verskih stvareh tako, uči mati drugače. li moram povedati, cela stran je prazna, nobenega imena ne najdem. Iz Ravnegapolja ni nikogar v nebesih.« »Kako«, sem zaklical »kako? Nihče iz Ravnega-polja .v raju! Nihče? To ni mogoče. Poglej še bolj na-tanjko.« »Nihče, gospod Martin, nihče. Pa poglej sam in videl boš, da se ne norčujem.« In jaz ubogi župnik sem jel jokati in prositi z povzdignenimi rokami za usmiljenje. Ali sv. Peter mi reče: »Ti ne smeš takoj izgubiti poguma. Pa, saj to ni tvoja krivda. Tvojih, faranov bo gotovo največ v vicah.« »Oh, ljubi sv. Peler, pomagaj mi vendar^ da jih vidim in. potolažim;« »Ia srca rad, prijatelj! Pridi, obuj urno te-le čevlje, kaj,ti pota proti vicam niso kaj prijazna. Pojdi vedno na desno. Tam.idoli na desni boš našel srebrna -vrata; te so prekrižane s črnimikriži. Le potrkaj inodprli ti bodo.« Imjaz sem šel, kakor mi'je bilo povedano. Hodil sem dolgo. Oh kakšna, pot! Jaz se tresem še sedaj, če nazaj pomislim, Slednjič pridem k srebrnim vratom, ter potrkam. »Kdo trka?« vpraša mil tožeč glast »Župnik Ravnopoljeki.« »Kaj? Ravnopoljski? O, le vstopite* Jaz vstopim. Vidim lepega angelja, ki piše v velike bukve, veliko večje, kot so bukve sv. Petra. in šola. Od kod naj dobi otrok spoštovanje do vere? Cerkev zato tudi zelo nerada gleda mešane zakone. Tukaj v medverski šoli je podobna razmera. Naši šoli je vsaka vera dobra; uči se v šoli tako, da je nauk primeren za vse otroke, tudi če so različnih ver. Vendar pa je vera najdragocenejša reč, in komur vera ni najdragocenejša, temu sploh nič ni. Posledica tega ponvešavanja otrok raznih ver v šoli je ta, da katoliški otroci ne morejo spolnovati v šoli svojih verskih dolžnostij. Ovirani so katoliške molitve moliti. Katekizem, v čegar tisek ni le cerkev dovolila, ampak tudi država, ta katekizem pravi: »Katoliški kristijani molijo po navadi z Oče našem tudi Ceščeno Marijo « Toda, gospodje, kaj se godi po naših »Kaj hočeš, kaj želiš?« vpraša angelj. »Angelj božji!« odgovorim jaz, »ne zameri moji radovednosti, jaz bi rad vedel, koliko ljudi iz Ravnega-polja je tu v vicah ?« »Iz Ravnegapolja?« »Da, iz Ravnegapolja; jaz sem njih župnik.« »A tako, vi ste gospod Martin, kaj ne da?« »Ta sem * »Vi tedaj pravite, iz. Ravnegapolja ?« ln angelj odpre veliko knjigo in išče. »Ravnopolje I« reče naposled z globokim vzdihljejem. »Gospod Martin, tukaj v vicah nimamo nikogar iz Ravnegapolja.« »Jezus, Marija, Jožef!« zakličem prestrašen. »Nihče iz Ravnegapolja v vicah. O veliki Bog, kje pa so?« »No,« odgovori angelj, »gotovo v nebesih; kje bi sicer bili?« »Saj pridem ravno od rajskih vrat!« »Ti prideš od raja? Kaj si tam zvedel?« »Tam jih nij . . . O sv. Mati božja !« »Kaj hočeš, g. župnik 1 Ce niso niti v nebesih niti v vicah, potem so« . . . »O sv. križ božji I Je li mogoče? O jaz ubogi župnik, kako bi mogel jaz priti v nebesa, če ne najdem faranov ondi ?« »Gospod Martin,« reče angelj, »akp (hočete na vsak način vedeti^ kako je z vašimi rajnkimi farasni^ storite tole: tecite naglo, kolikor mogoče, na levo; ondi pridete šolah? Ako pride jeden sam protestantski otrok v šolo, ali dva in pade starišem na um, da se pritožijo na pastorja in napravijo ugovor, opustiti mora 78 katoliških otrok »Ceščeno Marijo«, pozdrav nebeške kraljice, da ne žalijo jednega protestantskega otroka. Sedanje nestrpno postopanje le prelahko vzburja srca katoliških otrok in starišev proti drugovercem, katerim na ljubo se jim kratijo pravice, to pa je v škodo verskemu miru. Bil je cel6 čas, ko so se odpravljala vsa katoliška znamenja, celo sv. križ iz šol zaradi navzočnosti tega ali onega drugoverskega otroka. Priznam, to se ne godi več, in izrekam nado, da je sv. križ zopet v vseh šolah. Govorim tudi tukaj o načelu zakona. Odpravljene so bile tedaj sv. podobe, 78 katoliških otrok ni smelo gledati podobe Kristusove. Zabranjeno je bilo, da bi gledali kri-žanega in povzdigali srca k pobožnosli in vžigali v sebi ljubezen do pridnosti in nravnosti. Zakai? Ker jd še drug otrok navzoč, kateremu bi bil morebiti sv. križ v pohujšanje ali v zasmeh. To so velike napake sedanje naše šole, ki bi se morale odstraniti, ako hočejo, da bomo katoličani zadovoljni s sedanjimi šolskimi postavami. 6. Naši učitelji. Druge stvari so še, ki mi zelo teže dušo. Preidem na učitelje. Dobro vem, da imamo, hvala Bogu, mnogo vrlih učiteljev; žal, da niso bili in niso vsi taki. Imamo mnogo učiteljev, ki ne spoznavajo neomahljivo svoje katoliške vere in ne žive po naukih katoliške cerkve. — Toda ne gledd na obnašanje marsikaterega učitelja opozarjam z nova na načelo, po katerem ima država pravico nastavljati učitelja, naj bi bil tudi brezverec, ali nastavljati do velicih vrat. Tam vam bodo povedali, kje so vaši farani.« In zaprl je vrata. Bila je dolga, dolga pot; bila je posuta z žrjavico. Zaletaval sem se sem in tje, kakor bi bil pijan; vsak trenotek sem se kam zadel, pot mi je tekel po obrazu, strašna žeja me je mučila. Naposled vidim na levo vrata, ki so bila široko odprta. Oh, moji otroci! kak prizor se je odprl mojim očem! Tu me niso prašali po ■ imenu, tu niso imeli bukev. Kar trumoma se so pehale množice notri, brez reda, kakor se vi ob nedeljah pehate v gostilnice. Skoraj sem se zadušil v vročem zraku in dimu, ki se je valil povsodi; čul nisem druzega, kot kričati, tuliti, jokati in kleti. »No, ali boš prišel notri ali ne ?« mi zarujove hudič nasproti. »Jaz ? Ne, ne, tu ne grem notri: jaz sem prijatelj božji!« »Ti si prijatelj božji? Pri satanu, kaj pa tu iščeš?« »Jaz pridem ... oh kako hudo mi je . .. jaz pridem daleč, da bi vas vprašal, ako imate koga iz Ravnegapolja tukaj ?« »Kaj pri satanu? Ali hočeš z menoj norce briti ? Ali ne veš, da so vsi Ravnopoljci tukaj ? Pridi, črni krokar, pridi in poglej, kako mrcvarimo tvoje ljudi!« »Vsi Ravnopoljci v peklu! Moji otroci, kako strašna misel! Vsi Ravnopoljci v peklu in to na vekomaj?« učitelje, ki so druge vere, kakor otroci. Imamo učitelje jude v katoliških šolah, imamo učitelje protestante za katoliške otroke. Kaj bode posledica temu? Ti učitelji so ali malomarni v verskih stvareh, ali brezverski, ali pa natančno izpolnjujejo dolžnosti svoje vere. Ako so mlačni in malomarni ali brezverski, vplivali bodo v tej smeri tudi v šoli; vcepali bodo strup verske malomarnosti in brez-verstva tudi v srca otrok ; ako so pa trdni v svoji veri, ne morejo se ogrevati za vero svojih nčencev. Cesar je polno srce, rado iz ust gre. Znano nam je tudi tesno razmerje med otroki in učiteljem, znana velika veljava učiteljeva pri otrocih. S kakim veseljem se še spominjam svojega učitelja na ljudski šoli, kako udano sem hitel lansko jesen k njegovi smrtni postelji! Bil je dobrosrčni učitelj. S solzami radosti je pozdravil tudi on mene, svojega nekdanjega učenca. Glejte, vez ljubezni, ki je objemala učitelja in učenca, ne pretrga se tudi pozneje ne, ko zraste iz otroka mož. Srečno dete, ki ima vrlega katoliškega učitelja! Nesrečno pa je dete, ki pade v roke brezvcrskemu ali v verskih stvareh malomarnemu učitelju. Navajam za vzgled dogodek, ki se je zgodil zadnje dni v Weyeru: nesramni napad socijalnih demokratov. Onečaščeni so bili kipi svetnikov in podobe križevega pota, iz kapelic ugrabljeni in razbiti ter razmetani po hribu itd. Gospod državni pravdnik v Steyru se je lotil zadeve, in če se .ne motim, priprli so že dva zločinca. Gospod župnik je napravil na to z višjim dovoljenjem javno pobožnost, velikansko spravno procesijo vernega ljudstva v Weyeru, da bi se pokazala vernost ljudstva nasproti onemu zaničevanju in zasramovanju svete vere. Vsi prebivalci s prav malimi izjemami so se vdeležili Vsi v cerkvi so poslušali s strahom besede župni-kove; vsi so se tresli. Videli so lakorekoč pekel pred očmi in v njem sin očeta, drugi mater, tretji sestro. »Vi čutite dobro, bratje moji !« nadaljuje župnik, »tako ne more v prihodnje več biti. Jaz sem odgovoren za vaše duše, jaz vas hočem iz brezdna rešiti, v katerega boste treščili vsi, ako ne začnete drugače živeti. Jutri hočemo začeti, poslušajte dobro, jutri in ne pozneje. Dela bo dovelj. Zapomnite si tedaj red v tednu; red mora biti; brez reda ni nič.« »Jutri tedaj, v pondeljek, bom spovedoval stare ljudi; to ne bo tako težavno. V torek otroke: to bo kmalo končano. Sredo mladenče in dekleta, to bo dolgo trajalo. V četrtek može, v petek žene. V saboto oštirje in mlinarje. In ako bodemo v nedeljo skončali, bomo vsi srečni. Ako je žito zrelo, ga morate žeti. Imamo tu mnogo umazanega perila, operimo ga, ali, operimo ga dobro, čisto. Moj Bog! kakšno perilo! Moji otroci, moji ubogi otroci, to je milost, ki naj jo nam Bog nakloni, to je zaklad, katerega morate imeti vsi. Amen.« In kakor je župnik prosil, tako se je zgodilo. Od te znamenite nedelje so Ravnopoljci dobri kristijani ter vzgled vsem okoličanom. In dobremu, sedaj presrečnemu župniku Martinu se je v poznejši noči sanjalo, da je šel slovesno spremljan od svojih faranov, pojočih »Te Deum« — v nebesa. pobožnosti, a glejte, katoliških učiteljev čisto katoliške občine ni bilo zraven, ko je ljudstvo javno kazalo svojo katoliško vero. (Klici na desni: Cujte!) Tristo katoliških otrok, dobrih angeljev, se je vdeležilo procesije, toda učiteljev ni bilo pri njih. Kako grozna podoba verske malomarnosti je to! Kakšen vzgled so dali možje, katerih dolžnost je otroke vzgajati Bnravno-verno" ! Ali bi se ne bili mogli vdeležiti procesije gospodje učitelji kot katoliški kristijani, da bi dali otrokom dober vzgled? In ali bi se ne bili mogli vdeležiti sprave, da bi zadostili razžaljenemu veličastvu božjemu po tako grozni verski oskruniti? Torej mi moramo za katoliške otroke zahtevati resnično katoliških učiteljev, ki niso Ie po imenu katoličani, marveč tudi žive kot katoličani. (Dalje.) Podobe iz življenja. (Dalje.) 18. Nesreča v pfibramskem rudniku. Nesreča, katera se je v pfibramskem rudniku zgodila, nima, skoraj bi rekel, sebi enake. Ogenj so zapazili v ponedeljek 31. maja po 1. uri popoldne, in od začetka se ga ni nihče ustrašil, ker naslajajo ondi enaki ognji večkrat, seveda v manjših razmerah. Požar razsajal je kakih 1000 metrov globoko. O njegovem postanku razširja se več veslij. Pred vsem mislijo, da je v ponedeljek treščilo v Ma-rijauski rov, in da je na ta način ogenj nastal. Dalje menijo, da se je notri svetilnica razbiJB in zažgala. Tretja vest, in ta je med občinstvom najbolj razširjena, je, da je hudobna roka ogenj zatrosila. Delavci so po splošnjem mnenju tihi in pošteni ljudje. Živijo zmerno v svojih hišicah, ki so po hribih raztresene. Pa tudi sem se priklatijo tu pa tam hujskači iq to je ravno vzrok, ker se misli, da je ogenj iz hudobije bil ukresan. V rovih je delalo kakih 700 rudokopov. Na licu mesta so se vršili grozni prizori. Že na rudarja Šafla je bila hudo bolna in ko je izvedela, da je njen mož zgubil življenje, je iz obupa umrla. Druga žena je znorela, ko je videla truplo svojega moža.' Pa tudi rešitev nesrečnih rudarjev je zahtevala svoje žrtve. Mnogi tovariši ubožcev in gasilci z Brezovih Goril, ki so se prostovoljno onim pridružili, so se v rove spustili, da bi rešili delavce, kateri so klicali na pomoč, pa morali so vse pustiti, ker so jih več od njih mrtvih ven izvlekli. Vsled tega so z večjo previdnostjo postopali. Nadplezalec, jeden najbolj pogumnih mož, je prišel trikrat v rov še z enimi, četrtič so ga pa mrtvega našli na vlačilu. Reševali so delavce do 1. ure po polnoči, po tem Pa ne več, ker je bilo število ljudi, ki so pri tem ponesrečili« Se večje, kakor i število onih, ki so jih rešili. Rešili so sicer več rudarjev, pa dim je postajal vedno gostejši, škodljivi plini so se razvijali, tako da je bilo nemogoče v rove priti. Gospod Grogler, vodja rudnika, je še večkrat poskušal priti v rov Franca Jožefa in Ma-rijanski, ali zastonj. Delavci, nahajajoči se spodaj, so klicali na pomoč skozi cev, a pomagati jim ni bilo moč. Od znotraj so se slišali razpoki dinamita in ljudje pripovedujejo, da je še zjutraj donela žalostna rudarska pesem v čast sv. Prokopu, ki je pa kmalu potihnila. Za stotine rudarjev so izkopali v okolici skupne grobove. Pogrebi prvih so bili dne 1. junija. Ganljivo je bilo, ko so začeli peti mrtvaški zvonovi s stolpov v Pribramu in Brezovih Gorah. Zraven cerkve v Brezovi Gori stoji v zidu križ. Tu je klečala mlada žena, objemala Zveličarjeve noge in mu tožila svojo bol. Za kom je žalovala, za bratom, očetom ali možem? . . . * * * Dne 31. maja se je začel med 12. in 1. uro nov „šiht". Po zapisniku se je spustilo v rov svete Ane, Vojteha, dalje v Marijanski in Prokopov, ki so med seboj zvezani, do 600 rudarjev, kar se je naznanil ogenj v Ma-rijinskem rovu 1000 metrov pod zemljo in ob enem se je valil gost dim. Precej so opozorili delavce v vseh štirih rovih, da naj izstopijo. Nekateri se še niso za požar v Marijanskem rovu zmenili, češ, saj ne bo prišlo tako daleč, Seveda ogenj se ni mogel tako hitro razširiti, pa da se bo dira povsod vrinil, na to ni nihče mislil, Da bi ogenj ugasili, so spustili skozi štiri cevi vodo v rov. Plini in dim, ki so izhajali skozi cev, so vsled zraka, ki so ga doli „gnedliu, trčili vkup in zastrupili zrak. Prestrašeni so letali delavci k izhodom; rinili so se k vlačilu, po katerem se vlečejo Bhuntia (vozovi) ven, ali padali so v rove omamljeni. Na rovu Franca Jožefa so izvlekli na prazni „šali" tri klobuke, svetilnice, polovico razbite črepiuje in kos noge. Drugi, ki so plezali po „fahrkunstu", so padli na dno, kjer so našli smrt. Nekaj rudarjev se je le rešilo in ti so hiteli domov potolažit svoje domače. Grozna zmešnjava je nastala po mestu. Vse je hitelo k rovom. Hitro so poklicali vse zdravnike; bilo jih je potreba. Od vseh stranij so se oglašali prostovoljci, da bodo stopili v rov sv. Ane, ker tukaj se je moglo še kaj pomagati. V Marijanskem rovu je pregorela vrv in „šalau je sredi obstala. Grozen dim je vse napolnil. Dasitudi je bila nevarnost velika, so se vendar nekateri rudarji doli spustili z g. Peskom in posrečilo se jim je nekaj delavcev rešiti. Ko so „šalo" tretjič ven izvlekli, je bil Pešek že mrtev. Dramili so ga dve uri, pa zastonj. Njegovo ženo so morali domov odpeljati. Praznovala je reva svoj imendan in je bila z možem isti dan zjutraj pri sv. obhajilu. Nekega rudarja, Krotskega, so čez dve uri vzdra-mili, a umrl je med potjo v bolnišnico, ker se je nadihal strupenega dima. Do zvečer so potegnili štiri mrliče ven. Ob 8. uri je pozvonil zvonček iz rova Franca Jožefa in ko so „šalo" spustili, pfišiKjo ven rudar S>ukup popolnoma zdrav in prinesel dva mrtva tovariša. Rešil se je pri cevi, koder se spušča zrak. Na pokopališči v mestu so pokopali 10 mrličev in v Brezovih Gorah kakih 20. Pogrešajo pa 194 mol h Brezovih Gor, ne vžtevfii one, ki stanujejo po vaseh. 12* * * Javno mnenje trdi, da je nekdo zažgal iz hudobije in sicer je moral dotieni les politi s petrolejem, da se je ogenj hitreje razširil. Nekateri celo trdijo, da je začelo na treh krajih ob jednem goreti. Število ponesrečencev je grozno, doslej pogrešajo še mnogo oseb, ki gotovo neso več žive v jamah ; vseh skupaj je do 500. Od vseh krajev dohajajo darovi za nesrečne družine, ki so zgubile svoje očete. 19. Strah. Iz Tirolov poročajo listi, da v nekem kraju blizo mesta Bočen vsako noč straši. Bes so ljudje večkrat po noči videli okrog hoditi prikazen z gorečo veliko glavo in v črno oblečeno. Ljudje so bili seveda zelo prestrašeni in vzlasti po noči se ni nobeden upal iz hiše. Opazovali so pa po dnevu, da iz gozda v zadnjem času les nenavadno zelo izginja. Zato se je naposled vendarle osrčilo nekaj mož, ki so se dogovorili, da se hočejo prepričati, kaj je s tem »strahom" in kedo da v ponočnem času drva krade iz lesa. Skrili so se na koncu vasi blizo gozda, kjer se je najraje prikazovalo strašilo z gorečo glavo. Ni jim treba dolgo čakati in že zagledajo navadno prikazen. Ko se jim približa, skočijo možje nad strah ter ga trdo zgrabijo. Ko si ga natančneje ogledajo, spoznajo v njem drvarja, katerega so imeli že poprej na sumu, da krade drva. Čudno je bil napravljen. Na glavi je imel nataknjeno debelo izvotljeno bučo, v katero je vrezal luknjo za usta, oči in nos. V to bučo je vtikal glavo in lučico ter zagrnen v širok plašč strašil po okolici z gorečo glavo. Sedaj imajo mir pred njim, ker je varno shranjen v luknji. 20. Bogat in reven krščene c. Nekej imenitni družini je v mestu Bordo na Francoskem nadškof Severs sam krstil prvorojenega otroka. V tem pa so prinesli h krstu tudi revnega otroka in mati sama ga je prinesla, ker zaradi siromaštva ni mogla dobiti botrov. Stopila je ponižno v kot ter čakala, da bi bila slovesnost skončana. — Nadškof pa jo zapazi ter ji reče: »Žena, le sem stopite, tudi vašega otroka bom jaz krstil; revno dete v strganih plenicah je jednako vredno moje ljubezni, kakor dete v dragocenem povoju." Ko je bilo dovršeno sveto opravilo, tedaj je škof zbrane tako-le nagovoril: »Tu vidite dva otroka. Eden je bogat, drugi reven, vendar sta oba enako velika pred Bogom ; oba sta enako dra*a božjemu Srcu, in obeh čaka ista slava v nebesih, le da si jo morata prislužiti po raznih potih: bogat otrok z deli krščanske ljubezni, reven pa s trudapolnim, voljf božji vdanim življenjem. Trpinu se odpro nebesa s ključem potrpljenja, bogatinu pa s ključem usmiljenja. — I„ moj, želja je, naj bi otroka že danes pričela svoje delo. Ker pa revno dete danes samo še ne zna prositi in tudi ne ve, kaj je hvaležnost, sprejmem za danes jaz njegovo ulo^o. Ker pa tudi bogato dete danes samo še ne more skazovati del krščauskega usmiljenja, prosim pa vas od-raščene bogate, da vi to storite na mestu njega. Prosim vas torej, darujte ubogemu detetu in njegovi materi krstni darček. S tem bomo najlepše poslavili današnjo slovesnost." Vsled teh iskrenih besed so okolistoječi gineni nabrali lepo zbirko ter jo izročili materi revnega ktščenca. _ Oboji so se vrnili veseli na svoj dom, bogati v svojo lepo hišo, uboga mati v svojo revno sobico, Bog pa, ki je Bog bogat il in revnih, blagoslavljal jih je v ujih živ-Ijenju. — Lepa je navada tudi pri nas, da premožni ljudje revnim družinam radi pomagajo, vzlasti kadar ti dobijo kakega novorojenca. Lepo delo krščanske ljubezni stori, kdor gre otroku revnih starišev za botra. Naj bi r«vne družine tudi med nami našle mnogo takih blagih prijateljev! 21. KI ofu ta. Slavni duhovnik in cerkveni govornik dr. Veit je bil iz judovske rodovine. Njegov oče je imel zelo staro sv. pismo, iz katerega je rad prebiral svojim domačim. Vedoželjni sin je imel posebno veselje s to knjigo. Tako rad jo je prebiral, da je mnoge odstavke že znal na pamet, ko je odšel v Prago učit se v vigje šole. V Pragi je Veit poslušal tudi krščanski nauk. Čudno se mu je pa zdelo, da je katehet o Odrešeniku navajal take stavke iz svetega pisma stare zaveze, katerih Veit v očetovem sv. pisma ni nikoli bral. Posebej se je še sam prepričal, da so oni stavki res zapisani v sv. pismu. — Ko je prišel domov na počitnice, bilo je prvo, da je brskal po starem svetem pismu ter iskal onih stavkov, katere je v Pragi bral in slišal iz sv. pisma. Brez vspeha pa je iskal; videl je namreč, da so oni listi iztrgani v očetovem sv. pisma ali pa, da so stavki tako zamazani, da jih ni bilo moči brati. Precej vpraša očeta, kaj pač to pomeni. Oče pa sinu namesto odgovora, priloži prav gorko — klofuto. To se je seveda še bolj čudno zdelo mlademu Veitu; je' je pazlji vo brati sv. pismo, spoznal je, da je Kristus napovedani Odrešenik ter je prestopil v katoliško cerkev. Razne (Birmovanje v ljubljanski škofiji) Prevzvišeni gospod knezoškof bodo obiskali v drugi polovici meseca junija in prvi polovici meseca julija trebanjsko, leskovško, novomeško in semiško dekanijo, ter delili zakrament sv. birme v na- novice. stopnih duhovnijah: 17. junija v Trebnjem; 18. i"uii* P" sv. Trojici pri Mokronogu; 19. junija v Leskove«; 20. junija v Veliki Dolini, kjer bodo posvetili todi farno cerkev; 21. junija dopoludne v Kostanjevici, popoludne pa v Cerkljah pri Krškem; 22. junija do-poludne pri sv. Duhu, popoludne pa na Studencu; 23. junija dopoludne na Kaki, popoludne obisk magda-lenskega samostana v Radelci; 24. junija na Bučki; 25. junija v S en t-Je r n ej u; 26. junija dopoludne v Beli Cerkvi, popoludne v Š em p etr u pri Novem Mestu; 27. junija v Brusnicah; 29. junija v Novem Mestu; 30. junija v Smihelu pri Novem Mestu; 1. julija v Stop i ča h, kjer bodo posvetili tudi veliki altar; 2. julija dopoludne v P reči ni, popoludne pavValti Vasi; 3. julija v Podgradu, kjer bodo posvetili tudi cerkev; 4. julija v Suhorju; 5. julija ua Radovici, 6. julija vAdlešičih; 7. julija dopoludne v Preloki, popoludne pa na Vinici; 8. julija na Vrhu; 9. julija v Planiui (Stockendorf); 10. julija dopoludne v Črmošnjicah; popoludne pa vPoljanici; 11. julija v Toplicah, dopoludue kanonično obiskovanje v Gorenjih Sušicah, popoludne pa v Soteski; 12. julija v Žužemberku. (C. kr. kmetijska drntba kranjska) je imela dne 9. t. m. dopoludne občni zbor v mestni dvorani v Ljubljani. Navzočih je bilo Okolu 120 udov. Predsednikom je bil izvoljen cesarski svetnik Ivan M u r n i k s 109 glasovi; v glavni odbor so bili zopet izvoljeni Fr. Povše, V. Ogorelec in baron Laz ari ni, namesto pokojnega Kobiča okrajni živinozdravuik J. Folakowsky. Z» častna člana sta bila iivolieua podpolkovnik Ivan Wiid in Ergen baron Schlosser, sekc;jski svetnik v poljedelskem ministerstvu. (Železnica Ljnbljana-Kamnik) je v desetih mesecih, počeušt od 1. marca 1891, prevozila 213.880 meterskih stotov blaga in 80.950 oseb ter imela kosmat h dohodkov 57.092 gld. 49 kr., čistih pa 28 477 gld. 68 kr. Ta vspeh je prav povoljt-D. (Ie Cerkelj na Gorenjskem) s« nam piše: Pri nas od bnkoštnega ponedeljka dalje dobivamo pisma in druge poštne pošiljatve že ob 10. uri dopoludne, poprej smo jih dobivali še le ob 4. uri popoludne. Po novej vredbi vozne pošte smo torej napredovali za 6 ur. Iz Cerkelj v Kranj odhaja pošta ob 6. uri zvečer (poprej ob 6. uri zjutraj. — Pretekli teden (1. junij*) po noči je zopet gorelo v naši fari v vasi Pšata. Zgorela je ena hiša ia hlev. Živino so rešili. Posestnik Barle je zavarovan za 3000 gld. pri ogersko-francoski zavarovalnici. (Pri občinski volitvi) v Šmarci v kamniškem okraju je itvoljen županom Janei Jeran, svetovalcema pa Primož Bcrlee in Jakob Slatnar. — V VranSici je izvoljen županom gosp. Fran Ručigaj, svetovalcema Andrej Aleš in Janez Kreč. (Z Dolenjskega) se nam poroča: V zadnjem času, t. j. mes. majnika je pregledovala potovalna komisija za zboljšanje živinoreje po novomeškem okrajnem glavarstvu bike-plemenjake ter jim dajala imena svetnikov, kakor Peter, Pavel, Mohor, Fortunat itd. Ali ni to zanič e-vanje katoliške vere, kateri so imena svetnikov sveta in častitljiva, ali ni to smešenje verskega prepričanja i n r az ža 1 j e n j e ver sk e g a č u v-stva? Ni čuda tedaj, ako se ljudstvo nad tem sploh zelo huduje in pohujšuje. Tndi zbor psstoralne konference v Žužemberku dne 1. junija t. I. je izrekel enoglasno nad to brezozirnostjo in breztaktuostjo svojo nejevoljo. Ob enem je naznanil zadevo vis. kn. ordinarijatu in ga prosil posredovanja, da se kaj takega v prihodnje zabrani. (Birmancev) v Ljubljani je bilo o binkoštnih praznikih 1772; med njimi v nedeljo dopoludne 862, popoludne 657, v ponedeljek dopoludne 253. Iz Ijabljanske škofije je bilo zastopanih 84 farsi; 674 birmancev je bilo is ljubljanskih farsi in mestnih šol, 113 z Iga, 83 iz St. Vida pri Ljubljani, 67 iz Borovnice, 58 iz Brezovea, po 57 is Polja in Doba, 45 iz Dola, 44 z Dobrove, 45 iz Preske, po 39 iz Preserja io Sostrega, 33 iz Ihana, po 29 is Smlednika 28 iz St. Jakoba ia Ježice ob Savi in is drugih fara posamezniki; 9 birmancev je bilo iz lavan-tinske Škofije, 4 iz krške, 2 iz senjske, po 1 iz goriško, sekovske in tržaške škofije. (Hnda nevihta) je bila minoli teden v Kranjski Gori. Naliv je nanesel na njive in travnike mnogo peska ia kamenja ter naredil veliko škode. (Iz krškega okraja) se poroča, da je dne 31. maja v Veliki Dolini in okolici toča naredila 12.000 gld. škode. (Pri občinski volitvi) v Godovičn je bil za župana izvoljen Jos. Grnden, za svetovalca Janez Rudolf in Fr. Lenasi. (Toča) Minoli torek je zadela grozna nesreča velik del Bele Krajine, kakor nam poroča dopisnik z Vinice v svojem dopisu. Iz Adlešič se nam še poroča: V torek bil je za nekatere vasi naše fare strašen dan. Od na tri popoludne začela je padati po strašni vročini in soparici med silno nevihto toča, debela kakor kurja jajca, ki je padala dobro četrt ure in uničila vse pridelke po vaseh Gorenjci, Vrhovci, Adlešiči, Burga in Dolenjci. Strni, ki so letos pri nas prav dobro kazale, bodo morali vse pokositi, ker je vse zbito v zemljo. Tudi Mala Plešivica, kjer imamo svoje vinograde, je popolnoma uničena. Golo kolje nam spričuje, da je tu trta. Letos je trtje prav lepo odganjalo iu nadejali smo se dobre vinske letine, ker je bilo obilo previjačev (naprencev). S tem pa je uničen zadnji up našega kmeta, kajti edino iz vinograda je dobil še kak bor za davke. A zdaj je trtje uničeno za več let. Tudi na naši farni cerkvi je naredila toča veliko škode, ker je pobila 11 šip in razbila skoraj vso streho nad prezbiterijem, ki je krita s škodljami. Toča je prišla od hrvatske strani, kjer je najbolj pobila, kakor se pripoveduje, na Bosiljevem, kjer je padala neki debela kakor repa in je ubila tudi neko ženo. Tudi po preloški in viniški fari je neki potolkla in pa v kuniški, lipniški in žakanjski na Hrvatskem. Daa prej, v ponedeljek, pa je pobila, kakor pripovedujejo, po nekodi tudi v metliški in podzemeljski fari, torej v dveh dueh skoraj vso Belo Krajino in sosedno Hrvatsko. (Umrl) je nenadno čast. g. Ig. Gregor i č, župnik v Trsteniku, rojen 4. decembra 1835. Pogreb ja imel lep. Naj v mira počiva! (Toča.) Iz Metlike se nam .piše: V vsem metliškem sodnem okraja je dn6 30. pr. m. zvečer, po noči in v torek popoldne toča več ali manj poljske pridelke in viuograde uničila. Isto se sliši iz črnomaljskega okraja. Ko te vrstic« danes 1. t. m. ob 11. uri predpoldnem pišem, kopičijo s« pogubonosni oblaki od juga, ki pretč v tretje usuti ledeno zrnje na zemljo. Silni nalivi naredili so veliko škodo. Bog ee nas usmili I (Pri \olitvi občinskega starašinstva) v Medvodah so bili izvoljeni 8. t. m.: Zupanom Franc Svoljšak, p. d. Smolec s Svetja, svetovalci Anton Kuralt, p. d. Aužon z Zg. Senice, Janez Stare, p. d. Zajec z Spod. Senice, Franc Drešar, p. d. Jeras s Svetja, Jarnej Kavčič, p. d. Boj t iz Medvod. (Zanimiva najdba.) Pri Bevkah v vrhn ški okolici so te dni našli na močvirju precčj veliko in zelo staro ladijo. (Od Kolpe) se nam piše: Poročalo se Vam je že o škodi, katero sta napravili toča in ploha po raznih krajih Bele Krajine in po sosednem Hrvaškem pretekli teden. Pa ie zdaj imamo vedno slabo vreme. Vedno dežuje, bliska in grmi. Pioha nastane zdaj tu, zdaj tam. Odnaša rodovito zemljo, razdira ceste in pota. Delo je zaostalo, ljudje ne morejo ofcopavati koruze ne ogrnjati krompirja, kar je že silno potrebno. Tudi za grozdje, kar ga nam je še toča pustila, je zelo slabo, ker ne more cvesti. V Gradcu se je 7. t. m. zgodila zopet velika nesreča. Lahiuja je vsled vednega deževja silno narastla ter prinašala hlode od Črnomlja. Dva moža stopita v mali čoln, da bi spravila hlode na suho. Veslanja nevajena prideta po neprevidnosti v deroči tok in se bližata slapu. Ko eden zapazi nevarnost, skoči v vodo in srečno priplava h kraju. Drugi, Petrovčič, ki ni znal plavati, ostane v čolnu. Čoln se prekucne čez slap in ž njim nesrečni mož. Prime se za čoln, pod slapom sučejo in vrte peneči valovi čoln in nesrečnega moža nad pol ure. Mož se drži tako dolgo čolna, da ga moči zapuste in izgine v valovih. Strašui prizor je gledalo sočutno mnogo liudstva, pa nihče ni mosjel in ni vedel pomagati nesrečnežu. Drugi dan v jutro so dobili njegovo truplo malo korakov od nesrečnega mesta na dnu vode. Petrovčič je zapustil vdovo in tri male otročiče. Vsakemu, ki je poznal rajnkega Petrovčiča, je žal pohlevnega, delavnega in poštenega moža. Bog mu daj dobro! (Zlato poroko) sta biukoštni ponedeljek na Trati slo-vesoo obhajala Nace in Marija Alič. Ker se tamošnji ljudje ue spominjajo take slavuosti, zbralo se je od vseh stranij silno veliko ljudstva. (Izpred porotnega sodišča.) Pred tukajšnjim po-rotnim sodiščem je bila dnč 2., 3. in 4. t. m. obravnava proti Karolu Gvajerju, ki je bil obtožen zavratnega roparskega umora agenta Vaclara Stedry-ja. Sodišču |e predsedoval deželnega sodišča predsednik Kočevar, votanta sta bila svetovalca gg. V e n c a j z in Tomšiči zagovornik gospod dr. Krisper, javno obtožbo je zastopal državni pravdnik g. Pa j k. Zaslišanj mnogih prič je trajalo tri dni ter b.lo končano v soboto zvečer. Porotnikom je bilo stavljeno troje vprašanj, in sicer 1. (glavno) vprašauje: „Ali je zatoženi K. Cvajer kriv, da je due 5. januvarija t. I. popoludue agenta Vaclava Stedry-a v njegovi pisarni v Frančiškanskih ulicah v Ljubljani, hoteč ga umoriti ter se s silo polastiti njegovega denarja, zavratno večkrat udaril z ostrim in topim orodjem ter ga zabodel z OBtrim orodjem v vrat in tako ranil, da je Vaclav Stedry takoj umrl?" II. (eventualno) vprašani«; rAli je bil umor storjen zavratno?" III. (glavno vprašanje) "Ali ie bil Karol Cvajer storil poskušeno hudodelstvo goljufiie po § 8., 197. in 199. kazenskega ukona, ko je v preiskovalnem zaporu pisal pismi Leopoldiai Besnik in Norbertu Pečaku, v katerih je L. Besnik pozval, uaj pri zaslišanju potrdi, da je Cvajer v nedeljo, dnij 3. januvarija. domov gredd od Urbančka iz nosa krvavel, da je v noči kri obrisal v srajčne rokave, da je dne 2. januvarija zaklal pišče in si tako ovratnik onesnažil s krvjo; da je N. Pečaka naprosil, naj glede piščeta isto potrdi; da je ti pismi duč 26. marca oddal sozaprtemu Bačiču na naslov Leopoldine Besnik, kateri pa p sem ni oddal, temveč skril pod slamnico." Ob 1. uri po noti je načeluik porotnikov, g. Lenarčič, naznanil, da so prvo vprašanje soglasuo zanikal', vsled česar je drago odpalo, tretje pa z 8 proti 4 glasovom potrdili. Sodišče je Karola Cvajerja oprostilo zatožbe zavratnega umora, zaradi poskušane goljufije pa obsodilo na dva meseca težke ječe in na povračilo Vteh troškov. Zatoženec je mirno 1 poslušal obsodbo ter prosil, uaj bi ga za čas izpustili, česar p» sodišče ni dovolilo. (Iz Dnbice) v Bosni se nam piše: Dne 31. maja nas je zadela bnda nesreča. Ob 4. uri popoludne se od zahoda pripodi vihar s točo. Pri Dubici je tako pobila, da so morali žito večinoma podorati. Okolu Priedora je zbita vsa setev, tudi na poslopjih je mnogo škode. Toča je bila ko jajca debela. Na hrvaški strani pa je bila še hujša nevihta. Na nekem pašniku je vilur pastirja in kravo pograbil ter treščil v grmovje. Dne 1. t m. je toča tolkla okolu Jese-novca. Dežja imamo zopet preveč, oranje za koruzo zastaja, i — V zadnjem času so se zopet dogodila mnoga zločiusUa. Blizu Dubice je neki Srb ubil svojo ženo, v hrvaški Dubici je brat občinskega načelnika usmrtil ženo, prerezavši jej vrat. V Travniku je neki SOletui Turčin z nožem napadel kotarskega načelnika, ker mu ni dal potrdila za raboto; ua srečo ga je le ranil v roko. (Nesreče.) Due 2. t. m. so pri vasi Sela Ferdinand Dorbic, Matija, Janez in Franc Eppich kopali pesek za železnico. Nenadoma se utrga podmol ter podsuje vse štiri. Dorbic in Matija Eppich nista posebno ranjena, Janez Eppich je močno poškodovan, Franc Eppieh pa je pod peskom mrtev obležal. — Dne 31. maja je šla Marija Lukančič ii Bovt v Podlipo, doma pa pustila v zibeli otroka samega. Ko se vrne, najde otroka ua tleh mrtvega, z vrv co opleteno okolu vrata. — V nedelio dopo-ludne sta v Kranju pri streljanju s topiči S b. Tavčar in Janez Čtšuovar se močno ožgala s smodnikom po rokab in obrazu. — Due 30. maja je osemletna Katarina Stavajna iz Nadanjega Sela pala v vodnjak ter utonila. (I« pratike.) Leto 1892 je prestopno. Pustni poue-deljek bil je dnč 29. februvarija. Zadnjič je tako bilo leta 1808, sledečokrat pride na vrsto 1960, potem pa 2112. Velikanoč ali „vuiem" je vsako leto prvo nedeljo po polni luni" v vzpoinladi. Leta 1893 bode „vuzem" due 2. aprila, 1894 pa že dne 25. marcija, 1895 bo due 14. aprila, 1896 dne 5. aprila, 1897 dne 18. aprila, 1898 dne 10. aprila, 1899 dne 2. aprila, 1900 dne 14. aprila. (RasdivjaBOit.) Slabo znamenje so mnogi umori in samomori, ki se gode tako pogosto po deželi. Tako so dne 8. t. m. našli ustreljenega hlapca Flor. Zoreta v Lazih pri Kamniku. — Minolo sredo sta se sprli Frančiška Kraljič in Alojzija Jeršin s Spod. Golega v ljubljanski okolici. Jeršin je Kraljičevo s toliko silo vrgla na tla, da je ta drugi dan umrla vsled padca. (Prenembe pri sodiščih.) Premeščeoi so okrajnega sodišča pristavi: g. Jos. S e n č a r iz Senožeč v Žužemberk ; g. Henrik Frankovič iz Kostanjevice v Velike Lašče ter je prideljen okrožnemu sodišču v Novem Mestu; gosp. dr. E. Volčič iz Žužemberka v Krško; iu gospod Karol Grebene iz Črnomlja v Kostanjevico; pristavoma sta imenovana avskultanta g. Rudolf Persche za Senožeče in g. Ivan Pogačuik za Črnomelj. (S Koroškega.) Praški konservativni dnevnik „Cech" ima v svoji 118. itevilki od 24. maja dopis „s Korutan", v katerem govori koroški dopisuik (Liga -f- 23.) o zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora in o ukazu vojnega ministerstva glede slovenskega polkovnega jezika pri koroškem pešpolku. Dopisnik končuje svoj dopis tako-le: Koroški Slovenci so pretrpeli že mnogo, a .zato bodo pretrpeli tudi sedanje nemško nasilstvo! Pravični Bog, ki je vstvaril svet tndi za Slovence, ne bode dovolil, da bi Slovenci prišli v kremplie nemškega nasilstva. Res je, da so si Slovenci zaslužili lepšo osodo! Poglejmo le na zgodovino. Kdo je branil ua jugu Avstrijo proti divj m turškim navalom skozi cela stoletja ? — Slovenec! Kdo je branil Avstrijo na zapadu proti itali)auskim napadom? — Slovenec! Kdo je prelival svojo kri na izhodu proti madjarskim napadom? — Zopet Slovenci! — Narod slovenski daroval je Avstriji tisoče in tisoče svojih najboljših sinov. — A kaj ima danes za vse te žrtve? V vseh uradih se šopiri še danes nemščina; „Siidmarkau naseljuje na slovenskih tleh židovske privandrovce in druge ljudi prav dvomljivega glasu; nemški nschulvereinu pa ponemčnje s pomočjo pruskih penezov slovensko deco ter jej jemlje najdražji zaklad: materin jezik in ž njim katoliško vero; slovenski jezik je zaničevan in zatiran ter potisnjen za dnri! — V takih razmerah ni čndi, da Slovenci vedno hrepenijo po „zjedinjeni Sloveniji', da bi jih nemška „kultura" ne premagala do cela. (Stekel pes.) Iz St. Vida nad Ljubljano se nam poroča, da se je nedavno iz Gorenjskega pripodil stekel pes ter ugriznil neko žensko iz Stanežič. Žensko so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Oklal je tudi nekega voznika. Pod Sent-Vidom je psa s kolom potolkel župnikov hlapec iz Sore. Dne 24. maja pa je menda isti pes v Škof)i Loki ugriznil dva moža in jednega dečka. (Od Pohorja) se nam piše: Zopet se bliža vele-znameniti praznik apostolov slovanskih, ss. Cirila in Metoda. V spomin, da sta sveta brata našim prednikom, tako pa posredno tudi nam prižigala luč nauka Kristusovega, in sicer s pomoijo blage govorice materinske, v spomin na to okoliščino se je vdomačila šega, da ljudstvo svojo hvaležnost razodeva s prižiganjem kresov. Ker pa se je že pripetilo, da «o kristijanstvu in Slovencem neprijazni »li- beralci" našim ljudem že oskrbovali nepotrebne aitnobe, vsled tega bo dobro, ako opozorite: Kdor zvečer 4. julija, t. j. pred praznikom ss. Cirila in Metoda, želiš krese žgati, tega ti zabraniti ne more nikdo; če pa ob enem hočeš pri kresu tudi streljati, izprosi si za strelbo dovoljenje pri občinskem predstojništvu. (Nadžupnik v Konjicah) postal je č. g. Voh, dozdaj župnik v Rožni dolini pri Celju. (Maruša in njena koza.) Skozi neko vas se je prvikrat peljal železnični vlak. Staro in mlado, vse je hitelo gledat železnico. Stara Maruška je pa tam za vasjo pasla svojo kozo. Tudi ona gre gledat. Pri železni cesti najde pot zaprto, kjer cesta drži čez železnico. Maruška se je bala, da bi se koza ne ustrašila železnice in da bi ne zbežala. Priveže jo torej za ranto, ki je pot zapirala. Železnični vlak urno mimo drdra, Maruška se križa, ker tacega še nikoli ni videla svoj živ dan ; koza se je splašila, a kaj, bila je dobro privezana. Vsa zaverovana Maruška še nekaj časa gleda za vlakom, kar naenkrat vzdigne se ranta, — Maruški se je zdelo, da sama od sebe — in njena koza je visela med nebom in zemljo. — Glasno je klicala Maruška na pomoč, katero ji jc od daloč seveda naklonil železnični čuvaj. (To je pa vendar od sile.) Popotnik pride v mestno gostilno, kjer mu prinesti bukve, da naj vanje vpiše svoje ime. Ko pa odpre bukve, zagleda pred seboj v bukvah stenico. Nevoljen zavpije: »To je pa vendar od sile! Veliko sem moral že pretrpeti od tegu mrčesa, a to, da stenice zdaj že v knjigi pregledujejo, v kateri sobi da bo kdo spal, — lo pa je vendar odveč. (Strašne sanje.) »Soseda, strašne sanje sem jaz imela nocojšnjo noč. Sanjalo se mi je, da mi je mož umrl.« — Druga: »To ni nič strašnega, saj moramo vsi ljudje umreti.« — Prva: »Seveda, toda sanje še niso pri koncu. Sanjalo se mi je naposled, da je mož zopet oživel.« — Druga: »No, to pa ježe strašno!« (Vrl avstrijski rojak.) V laško-avstrijski vojni je bil pri Grito med drugimi smrtno ranjen tudi avstrijski nadlovec. Zanesli so ga sovražniki v svojo bolnišnico. Pijemonteški kralj Albert nekaj dnij pozneje obišče to bolnišnico. Ko kralj zapusti bolnike, pozdravljajo ga italijanski bolniki z glasnimi klici: Evviva Carlo Alberto! Neki glas pa sc čuje vmes: Zivio Radecki! In ta glas jedinega bolnika je bil tako močan, da bi bil skoro prevpil vse druge. Tudi kralj Albert ga ne presliši ter pozvč, da je to avstrijski vojak Slovan, kateremu so pred malo dnevi odrezali nogo. Kralj ga pohvali zaradi te vojaške zvestobe in vdanosti ter mu reče izplačati deset cekinov. Toda vrli vojak ne mara daru od sovražnika svojega cesarja in reče: Zahvalim se, gospod kralj, ne potrebujem Vašega denarja, tudi moj cesar ima cekinov dovolj. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 5 gld. 60 kr., rž 5 gld. 30 kr., ječmen 4 gld. 80 kr., oves 2 gld. 90 kr., koruza 4 gld. 75 kr., proso 4 gld. 80 kr., hajdina 5 gld. 15 kr., krompir 2 gld., vse po hektolitru; kilo fižole 10 kr., leče 32 kr., graha 24 kr., čebula 10 kr., putra 1 gld., sira 14 kr., jajce 2 kr. Prihodnja številka 7. julija, zvečer. .DOMOLJUBA-' Izide dne Loterijski! we6ke. Line 11. junija: 8, 2, 89, 5* Trst 11. junija 69, 60, 47, 311, Praga 1. junija: 47, 85, 25, 82, 13. 11. Tržne cene v Ljubljani dne 11. junija ! li £L i\ — Pšenic hktL . 7 — Špeh povojen, ker. 64 Rež, „ . . 5 so Surovo maslo, „ "i i-(semen, , 4 39 J.ijo«, jedno — 2 Oves, 2 SO Mleko, liter . . — 10 Ajda. „ . . 5 53 Goveje me Grah. 10 Golob 18 Fižol, . . 9 - Seno. U'U kur 1 !u; Maslo. ■ k t — 90 Slama „ •> U Masi. fitj lirva uda. 1 kub. mi. r, (in ftpeh „, kmet ij«tvo, vinarstvo in nadjrrrjntrn itii. pri|»m*» , najnr.rr^l m najbolj*! obliki. po conr IG. HELLER, DUNAJ, *..$ Prat«rsirassc 7\ HMIrm.1 .. , w , >„„„„. h . _ Ca! „ i..,,?'* »Wt«« rmr: -mn Cenilniki zastonj in franko. Največja zalog* D šivalnih strojev \ I JAN. JAX,j j LJIBU0AS Najnižje cene. X Ugodni vplačilni obroki te || (1410) dovol,ujejo (30-40) j| Zamenjuje stare stroji. || 1'vpravc vrte nr točno | trajno in ceno :xzzxzzzxx]| ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Primerna darila za Binkošti priporoi"« nljudno Fran Čuden, iirnr, oreie J. GEBA. v Ljubljani, Slonovt ulice §t. 11, ter val>i uljudno pre'-. duhov-w;ino*in »I. občinstvo na ogled svoje"velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih nr, zlatih. ?r<-brnih in nikelnatih atenskih ar z Dihalom, ar ■ stojalom in ar badllntc OVeckeruhren). ar z godbo in godbealh valčkov v IKnih politiranih omaricah, raznovrstnih veriilo, prstanov iu uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše mkelnate ure . . .od gld. 3 80 do 6 — srebrne ure s ključem n „ 7 50 „ 10— srebrne remontoir - ure „ . 7 50 , 12' — iste z dvojnim oklepom , „ 9 — „ 18.— n zlate ure za dame . . „ „ 16 — ,, 35 — zl te ur« za gospode . . „ 24 — - 180'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega bi,iga; u zanesljivost mehanizma pa poldrugo let" jam.im. — Cenjeni n»ro."niki se mogo prepriiati. da moje blago ni zamenjati i dunajskim tovarniškim blagom, vz i • temu. da prodajam dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvišujein to.':no in zanesljivo ter jamčim 'a dubro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po '•"'Ji i obratno pošto. lT-j 205 38 10 llustrovani ceniki na željo gratis in Iranko ^ W ^pitAlMke ^ ^ f. LMj «e M = H * ►v y cs m H* H Usojam si veleeenjenim svojim odjomalcem in slavn. občinstvu v mostu in na deželi uljudno naznaniti, da sem zaključil razprodajo ter se oskrbel z novim blagom, kakor je: izvanredno lepo in ceno blago za ženske obleke, pristni kreton za prati, vsakovrstno blago za moška in ženska oblačila iz pristne volne izdelano, najlepši svileni in volneni roboi vse v največji izberi in zanesljive kakovosti. — Prav posebno opozarjani, da se bodem zadovoljil v bodočnosti z najmanjšim, dobičkom ter cenj. odjemalcem vra-čunil vedno le najnižjo ceno navzlic dobremu, trpežnemu blagu in točni postrežbi. — Priporočam se v mnogobrojni nakup velespoštovanjem 60 12-4 JU. M. ■ Ifti. Ma A.V j:«: NH 9 ^ trm NpitalMk<' ulice v LJubljani. Ud »rti s LnJ t V ( 4 « 9 B S Vse rabljene pismene marke J«upuje vedno O. Zechnuiyer, Noremberg (Nurnberg). Obrazci zastonj. 20—10 Kalan: POVESTI, slov. ljudstvu v pouk in zabavo. SUT Drugi zvezek ~*Jts> izšel je pred kratkem in se dobiva v „Kafol. Bukvami" in Tiskarni komad po 30, po pošti 23 kr. g Kuverte s firmo ? 3 vizitnice in £ a! trgovske račune priporoča jj Katol. tiskarna Ž v Ljubljani. ^ J XX XXXIX x X X -t- x r Proč z navadno karo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v na Bodenskem jezeru. llregeiicu Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in »Šivamo. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzovc Kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave, bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirvoglati in rudeci, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago, —V Ljubljani pri: Jegliču & Lesbovicu, F. S. Rojniku in M. Wagnerjevi vdovi.— Lahko se pa tudi pri nas naroči, iu jo pošiljamo v zavojih po 4'/i kil franko s pošto. tovarna za Kneippovo sladno kavo 131 v Bregencu. {20-16) Pil Ravnokar je v novi Izdaji izlila knjiga: 45:12 Pot v nebesa ali ilvljenje ndov XXX. reda sv. Frandiika Seraf., ki med svatom živijo. Spisal 0. Nikolaj Mežnarit, frančiškan v Mariboru. IV. neizpremeiijeni natis. (»areJSlK® V Ljubljani, 1892. Založila „Katol. Bukvama Tsk „Katol. Tiskarne-'. 554 strani, v usnjl vez. gld. - 90, z zl. obrezo gld. 1'20. Med slov. molitvenlki najprlljubljenejša knjiga; njena nizka cena jo prlporoda v obilno raziirjatev temveč, ker so vse druge knjige XXX. reda razprodane. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (18) 42 zobozdravnik (6) pri Hradeckega mosta I. nadstr. Jelenov zob v srebru 75 kr,, i gamsom gld 1'25. Absoluten vspoli. c,-r> Zaspanje izključeno! t>na gld. 2-25, s koledrom gld. 3-05. Po noči sveteč cifernik 70 kr. voi. ravno tak koledar-darski budilnik, s ponoči svetečo ; cif. rnieo, z mi/.nim zvonim, montiran, gld. 475, prima-kakovost gld. 6'75. Vnvnvt štiriogltstc ka-lunOMj >et„B oblike. z niklastitu okovom . pozla ena, bogato ciz.nlirana skoro 2S cm visoka ura z budilom, /. Iiitji-iu '/, in '/» »re. cena gld. 9" , brez. bitja gld. 5' Ura s kukovico, bije '/, in ' t uro, cena gld. 7"—, f uuiolno i/-————— ~r Ue4,J vpomhdt i>, 11 ji' zdravilno moč za it h,dre in oslah: prebavne organe izkusili. a -v-r Na podlatji tega priporočamo ' to drl 11 jorr domače zdravilo vsakemu, ki bi je m/i-t t/ud potrebovati. ^ Peter Studenaz. /upnik, Canfanarn, Istra. 1891. Mihael Bogulin. župnik Ajdovitta, IHtfl. — Josip ('trak«, župnik. Vubred. I8yi. — 0 Ivan Gabrielič. župnik. i.allicnani, Istra, 1891. — Ivan Belec, župnik. Sv. Martin pri Alboni, Isira, 18'.)1 — D. Anton Usmiani. kooperaiur in kat-Lct, Ho-a Kosnica pri Štbeniku, Iialmacija, lbtl 1 — D. Caproni /upnik T in dekan, bevieo, TiroNko, 1Sy 1 — Ferdo Bibič. /.upnik in f kanonik, Kavnisora Hrvaško, 1891. — F. Banealj, /upnik, a l»ra/.K>.w', Kra-j o t o <§ I »/« Kranjskem, štajerskem in Koroške,n Pogoji SO dokaj ugodni in uvedene na.1nt*i. .* i ako bi zavarovanec ne mogel zavarovalnine Ukotni\Lr?.mlJe'*nt,il41,1 ,,ll° trf,l,a kaj doplačati; hitro ln poiteno cenijo in precej izplačajo J pIačatl P°6aka «« cel6 do žetve. - Škode »e Kdor bi Selel zastopstvo prevzeti c I rn ■' Sna pojasnila v zavarovalnih zadevali, ali pa na"^ "" Slavno *"t»patvo v Gradcu, katero daje radovoljn« Jf o 0o trn a xx, pleskar, luklrar Iu napisni slikar, 173 (12) v Ljubljani, na Bregu it. 6. se priporoča si. občinstvu v mostu in na dtžcli v lično izvršitev vseh v njegovo stroko sp&dajočih del. posebej se priporoča obrtnikom (rokodelcem) v izvršit, v imenskih in raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. vsakoršna (3-3; glavno za«joi,stvo t J.jul>ljftIii v (Ka«top»ik Josip Perhauc) Selenburgove ulic. štov. 3. Iidajaitli: Or. Iva« Jaaeiii. Odgovorni »r.dnik: A. Kalaa. Tiska nlCatoli