1/aaaIZ'^U^ $U*/)4{/) Šentjur ^ J j do 0 Šentjurske NOV ŠENTJURSKE 1996 352(497.4 Šentjur) 0093031,43 COBISS o 26. nwe*n6en 1996 štev: 43 ce*ui: 150 ST? feo&t*U*ui fefa&uut feni feo&ti Šentfun Zapleti v Občinskem svetu Vse o volitvah Novi stari poslanec Jurij Malovrh Pri Malovrhovih doma Kdo so bili naši "udbovci" TRGOVINA STORITVE / d.o.o. Izvajanje: - plinskih napeljav - oljnih napeljav - elektroinštalacije ELBA trgovina, Ljubljanska 26, tel.: 743-151 l PP/R vodnik 49,90 SIT l r i wvv prevoze bUqA s TovoRNjAkoM do 4T pRodAJA qRAdbENEqA iN TEhNiČNEqA MATErIaIa po NAROČilu Naročene pripeljem® na dem Bgodnefšffli cen&M l MOV OTERM tl, lo II, kvalitete) že od 8.800,00 SIW STORITVE - TRGOVINA PLANINA 12, PLANINA pri SEVNICI _ 741-65? @063^vV>3 ^ 0609/647-3°* hitro, kvalitetno in po ugodni ceni vam montiramo: - centralno kurjavo - plinsko instalacijo lahko se tudi osebno zglasite v našem bistroju CEVOS vsak dan od 75. do 20. ure UVODNA STRAN : Volitve in vejice Za božjo voljo, le kakšna j e povezava med volitvami in tem nesrečnim ločilom, ki ga tudi nikoli nisem znal nepreklicno postaviti na pravo mesto? Ni povezave oziroma je skoraj ni. Zupan Malovrh je ponovno dobil mandat. Volivci mu sicer niso izkazali ravno "nori nanj", toda njegov volilni rezultat je vendarle bil takšen, da mu je proporcionalni volilni sistem dal prednost pred tremi najresnejšimi konkurenti, ki so se lahko pohvalili z bistveno višjimi odstotki volilne podpore. Čestitam! Izvolitev v Državni zbor je velika čast in nič manjša odgovornost. Ne glede na to, daje prva naloga poslanca vodenje države, sem realist in vem, daje za občino še kako pomembno, da njen človek sedi v Državnem zboru. Če je to župan, tem bolje! Ne vem sicer, kako mu uspe združevati in izvrševati dve tako pomembni nalogi, toda nobenega dvoma ni, da to naš poslanec in župan Malovrh zmore. Na njegovem obrazu ne boste našli sledov nervoze ali izčrpanosti. V Predvolilnem času je sicer bilo slišati očitke, da gre njegovo sedenje na dveh stolčkih na račun kvalitete, toda to je navsezadnje lahko tudi čisto navadna zavist. Kdo ve, če bi b>l kdo drug boljši? In kaj je narobe z vejicami? Samo to, da so v prvem stavku prvega člena enega izmed občinskih odlokov, ki jih je sprejel na prvi povolilni seji Občinski svet, kar štiri postavljene tako, da človek ne ve, kaj so predlagaHelji sploh hoteli povedati. V vsem predlogu odloka pa je slovničnih in stilnih cvetk toliko, da bi se še slavistu zmešalo, če bi iz njih hotel napraviti prijetno branje. In tudi sicer je jezik celotnega odloka lepa birokratska latovščina, ki jo navadnemu občanu težko uspe razvozlati, kar pa naših svetnikov, ki so očitno bolj praktične narave, ne moti. Saj so zato na svetu pravniki, da čitajo in razlagajo zakone!? Ne, bognedaj, da bi vejice moral postavljati župan! Če je dober, je lahko tudi nepismen! Če pa njegovi pisarji ne znajo Pisati, je krivda njegova. In Malovrhovi pisarji kar vztrajno dokazujejo, da so osnovno šolo končali tam nekje v prvih razredih.' Cd tu do sklepa, daje Malovrh slab župan, je le korak, ki ga Pa jaz ne bom napravil. Le v Občinskem svetu sem se naveličal težiti s slovenščino in bi rad prepustil to štafetno Palico nekomu, kije za te zadeve odgovoren in plačan. Franc Kovač Naslednja številka Šentjurskih novic izide v ponedeljek, 23. decembra 1996 Kako glasovati na referendumu za spremembo volilnega sistema? 8. decembra gremo spet na volišča, da odločimo o našem prihodnjem volilnem sistemu. Med katerimi ponudbami bomo izbirali? Na glasovnici pod št. 1 bo predlog Državnega sveta za tako imenovani kombinirani sistem. Po tem predlogu naj bi imel vsak volivec dva glasova, enega za stranko in drugega za poimenskega kandidata. "Finta" je v tem, da se potem mandati vendarle razdelijo v razmerjih, kot sojih dobile stranke. Torej gre v bistvu za nekoliko bolj komplicirano sedanjo obliko volitev. Volilnih enot pa bi bilo enkrat manj, kar pomeni, da Šentjur več ne bi bil volilna enota, temveč bi nas združili z eno izmed sosednjih občin. Pod št.2 bo predlog SDS in 43 000 podpisnikov zahteve za večinski sistem. To pomeni, da bo v vsakem voli nem okraju izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil največ glasov, ne glede na strankarsko pripadnost ali rezultat stranke. Večinski sistem je gotovo najbolj pregleden in nam zagotavlja, da bomo v parlamentu imeli vedno svojega predstavnika. Je pa nenaklonjen strankarskim nomenklaturam in malim strankam, ki se bodo v rijem dokončno izgubile. Pod št. 3 bo predlog 30 poslancev (predlog LDS) za čisti proporcionalni sistem. Vsa Slovenija naj bi bila ena volilna enota, izvoljeni pa bi bili tisti kandidati strank iz vse Slovenije (gotovo največ iz Ljubljane in večjih mest), ki bi dobili največ glasov. Ta sistem bi verjetno težave sedanjega volilnega sistema še bistveno povečal. Kateri volilni sistem je pravi in kateri najboljši? Vsi so pravi, vsi so dobri in vsi imajo vgrajene tudi napake. Osebno sem za čiste račune - za večinski volilni sistem pod št.2! Franc Kovač Pozor, položnice! Spoštovane naročnice, spoštovani naročniki Šentjurskih novic, upam, da ste opazili priloženo položnico! Seje tudi vam zgodilo, da ste zatarnali: mar je res že leto okoli! Da, je. Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo Šentjurskim novicam in pričakujem, da bomo še naprej ostali skupaj! Opozorilo! Naš računalnik je "znorel" im pomešal naslove naročnikov. Opravičujemo se za neljube zaplete in vljudno prosimo, da nam takoj sporočite vse morebitne napake! Franc Kovač Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice. Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Uradu vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi Časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: seliškarjeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Šentjurske KOMENTIRAMO • ::. NOVICE [ V Občinskem svetu vse bolj zapleteno Vse kaže, da se po dveh letih razmeroma umirjenega dela Občinskega sveta počasi pripravlja teren za prerazporejanje moči. Na župana in njegov urad letijo puščice tudi iz njegovega tabora, g.Peperko, kot izpostava LDS na Občini, pa tudi pred jezo "svojih" svetnikov ni več varen. Takšna vsestranska nabrušenost je v vsakem primeru dobrodošla, saj vodi h kvalitetnejšemu delu, vprašanje je le, kako uspešno bo obstoječa struktura sledila novim trendom v Občinskem svetu. Ko se bo nabralo na obeh straneh dovolj nezadovoljstva, bo morda za sprožitev plazu potreben le droben kamenček, ki se bo prikotalil s povsem nepričakovane smeri. Ker pa je nezadovoljstvo razpršeno, je še vedno najverjetneje, da bo morebitna "huda ura" oba tabora le notranje učvrstila na ukopanih branikih, kjer bosta počakala na čistko naslednjih lokalnih volitev. 18. seja Občinskega sveta se je pričela z zadnjo točko dnevnega reda, s predstavitvijo študije "Strokovne podlage za sanacijo Slivniškega jezera". Čeprav svetniki niso dobili gradiv za to točko dnevnega reda in tudi kakršnihkoli podrobnejših informacij, sojo brez ugovora sprejeli na dnevni red. Morda je tudi zato razprava, po uvodni besedi avtorja raziskave Danijela Vrbovška, spominjala bolj na sejem, kot resno odločanje. Iz Vrhovškovega izvajanja sem uspel izluščiti, da je Slivniško jezero zaradi eutrofizacije resno ogroženo. Če za njegovo ozdravitev ne bomo nič ukrenili, bo umrlo v nekaj letih. Največji vir onesnaženja je sediment v jezeru, na drugem mestu so vode Dobrinskega potoka in Ločnice, ki vsako leto prinesejo v jezero ogromne količine dušika in fosforja, ki jih jezero ne uspe "prebaviti". Tudi če bi uspeli tridesetodstotno očistiti vire onesnaženja, kar naj bi stalo preko 100 milijonov SIT, jezero še vedno ne bi ozdravelo. Umiralo bi le bolj počasi. Ker bo Svet o tej temi še razpravljal, bomo izsledke te študije poskušali dobiti in jih predstaviti v naslednji številki ŠN. V zvezi s to študijo se je razplamtela jedka razprava med županom in nekaterimi svetniki (predvsem iz LDS). Župan je Občinskemu svetu očital kratkovidnost, ker je pred dobrim letom zavrnil njegov predlog za naročilo te študije, svetniki (Artnak) pa so nasprotno trdili, daje takrat šlo za nekaj drugega, župan pa naj bi z naročilom cinično prekoračil svoje pristojnosti. Pod točko "Aktualno v občini" je bilo najbolj vroče okrog usode Aureinega poslopja v Gorici. Aurea je v stečaju, stečajni upravitelj je že razpisal dražbo tudi za prodajo proizvodnih prostorov v Gorici, katerih zemljiškoknjižni lastnik sicer je Aurea, jih je pa pogojno in namensko dobila od občine Šentjur. Občina seveda zahteva vrnitev prostorov. Čeprav je prašič še tekal po dvorišču, so slivniški svetniki že hoteli delati krvavice, kot seje v prispodobi izrazil podžupan Pungartnik. Zahtevali so, da kupnino dobi mimo občinskega proračuna neposredno ali posredno KS Slivnica. Zlasti g. Cvikl je bil zelo ogorčen, ker takšnega sklepa Svet ni sprejel in je tajnica občine Jelenčeva celo trdila, da javni interes do omenjene stavbe sploh ni izražen. Z informacijo o gradnji podhoda pod železnico ni bil zadovoljen g. Erjavec (ZLSD), g. Mestinšek pa je zagrozil z medijsko vojno, ker se še vedno zavlačuje s pričetkom gradnje OŠ Prevorje. Prav tako so bili svetniki zelo nezadovoljni zaradi zastoja pri določanju tako imenovane neprofitne najemnine za prostore v Zdravstvenem domu (Zupanc, Čoki), zamud pri izračunavanju novih prispevkov staršev za vrtce (Čoki) in neurejenih odnosov ob Športnem parku (Mastnak). Vsi ti očitki so šli takorekoč neposredno na račun vodje oddelka za gospodarstvo in družbene službe g. Peperka. Navzkrižni ogenj se je nadaljeval tudi pod točko "Pobude in vprašanja svetnikov". Prvi rafal je sprožil g. Čoki (SKD), kije | zahteval pisna pojasnila, zakaj še vedno ni sklenjena tripartitna . pogodba z Zdravstvenim domom, kaj je s koncesijsko pogodbo za upravljanje s Športnim parkom in zakaj še ni novih izračunov i za plačevanje v vrtcih. Brglez (SLS) je opozoril na nerešene težave s streho ponkovške šole, Leskovšek (SLS) na nekontrolirano izkoriščanje bohorskih gozdov in odtekanje tega j bogastva v neznano (tovornjaki z ljubljansko registracijo?), Erjavec (ZLSD) je zahteval enotno najemnino za vse občinske ! prostore (11 DEM), Koleševo (LDS) pa je žulil plaz s Tičnice j ter prometni režim proti domu upokojencev oziroma ; "šlamparije" s tem v zvezi. Po Gorečanovem (LDS) mnenju še vedno ni nič storjenega za izterjavo odškodnin za škode na lokalnih cestah, povzročene s strani graditeljev avtoceste, ! Zdolšek (SKD), očitno prepričan, da se dela na parkirišču ob Slomškovi domačiji opravljajo "kar po domače", je postavil več sitnih vprašanj s tem v zvezi, Kolar (SKD) je zahteval, da v proračun pride cesta Dramlje - Straža na gori, cesta Dramlje -Pletovarje pa na prednostno listo pri pluženju. Serijo neprijetnih vprašanj je nadaljeval Artnak (LDS) in jih zaključil z izjavo, ki je nekaj posebnega v šentjurskem političnem življenju. Zagrozil je, da ne bo šel izza mikrofona, dokler Občinski svet ne sprejme sklepa, s katerim bo občinski upravi naložil, da le - ta v desetih dneh pisno odgovori na vsa dosedanja vprašanja in pobude svetnikov. Med drugim je tudi zahteval naslednja pojasnila: Zakaj občinski proračun ne financira enako vseh proračunskih porabnikov? Na kakšni osnovi in v kakšnih zneskih je Občina financirala mnoge kulturne prireditve v času volilne kampanje? Kako je urejena izgradnja omrežja za šentjursko kabelsko televizijo in zakaj je cena tako visoka? Ostro je protestiral zoper "pamflet v Šentjurskih novicah, ki sta ga podpisala predsednica in podpredsednik OS" in se ni strinjal, da so podatki o porabi denarja iz Občinskega Sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva poslovna skrivnost. Kljub nekaterim ugovorom k takšnemu izsiljevalnemu pristopu, so svetniki ugotovili, da je vsebinsko Artnakova zahteva upravičena in so izglasovali ta za občinsko upravo precej nelaskavi sklep. Predlogi raznih odlokov (o neprometnih znakih in plakatiranju, javnih prometnih površinah, turistični taksi) so bili z manjšimi spremembami sprejeti v vsebini, kot je bila podana na prejšnji seji OS. O teh odlokih niti ne kaže izgubljati besed, saj so v večji meri napisani tako, da ne bodo bistveno vplivali na življenje v naši občini. Poročilo UO Sklada za razvoj malega gospodarstva ni bilo vprašljivo. Ugotovljeno je bilo, da za ta sredstva ni pretiranega zanimanja (letos celo niso uspeli razdeliti vseh sredstev), da gre skoraj ves denar v trgovino in gostinstvo ter da so s kapitalom 53 milijonov SIT uspeli v preteklih letih ustvariti 246 novih delovnih mest. Prav slednji podatek (ki mu osebno ne morem verjeti) je bil deležen precejšnje pozornosti in navdušenja svetnikov. Šentjurske NOVICE PO VOLITVAH V ,' \ ' \ * s < Bolj burno je bilo ob sklepanju glede pobude KS Dobje, da se odcepi od občine Šentjur in ustanovi svojo občino. Po dolgotrajnem natezanju - tej njihovi nameri so nasprotovali poleg podžupana Pungartnika in delno župana Malovrha še Odbor za gospodarske dejavnosti (predsednik Gorečan), predvsem svetniki LDS - in po zapletih z glasovanjem je Občinski svet končno z najmanjšo možno večino izglasoval sklep, da podpira težnje KS Dobja za ustanovitev občine. Precej besedje bilo izrečenih ob nameri Gregorja Moserja, da v trikotniku med železnico, Voglajno in cesto (v bližini križišča Zikošek) zgradi parkirišče za tovornjake. Po daljšem prepričevanju prepričanih, daje njegova namera v redu, je Svet sprejel Sklep, da se gre v spremembo zazidalnega načrta P9. Seja, ki seje pričela ob 15. uri je trajala do 21:30 h. F. K. Volitve '96: SLS je presenetila, potop SKD Predvidevam, da so vam rezultati volitev na državni ravni znani, a ker so primerjave zanimive, navajam poleg teh, še naše občinske in tiste 'z celjske volilne enote. Številke pomenijo odstotke dobljenih glasov, upošteval pa sem le stranke, ki so pri nas dosegle več kot 1 odstotek glasov. Stranka Šentjur volilna enota Slovenija SLS 22,4 (Moškotevc) 19,0 19,5 LDS 22,2 (Artnak) 28,2 27,1 SDS 19,7 (Kovač) 18.0 16,1 SKD 15,9 (Malovrh) 9,3 9,5 ZLSD 5,2 (Erjavec) 6,5 9,0 DESUS 4,3 (Šumcj) 6,6 4,3 SNS 2,0 (Bobnič) 2,7 3,2 Zeleni 2,2 (Jazbinšek) 1,9 1,8 DS 1,6 (Vrečko) 1,7 2,7 SOPS 1,2 (Mavrič) 1,0 1,1 Kot je znano je mandat iz našega volilnega okraja dobila le SKD in Jurij Malovrh ostane naš poslanec še štiri leta. Seveda se verjetno sprašujete, kako je mogoče, da so kar trije kandidati, ki so krepko presegli kandidata SKD, ostali pred vrati parlamenta? Odgovor je na dlani: gre za matematiko proporcionalnega volilnega sistema, ki favorizira v prvi vrsti stranke in šele nato Posamezne kandidate z imenom in priimkom. Moškotevc (SLS), ki je bil absolutni domači zmagovalec, je v svoji stranki naletel na dva kandidata, ki sta v naši volilni enoti dosegla višji odstotek glasov in sta Porabila" tudi vse njegove glasove. Za to, da bi prišel v parlament, mu Jc zmanjkalo vsega nekaj deset glasov. Če bo vlado sestavljala SLS in bo dala v vlado več ministrov, se bodo tudi Moškotevcu odprla vrata Parlamenta. Podobno se je zgodilo Kovaču, ki mu je za izvolitev manjkalo približno 150 glasov, le da so njegove možnosti, da pride v Parlament neznatne. Drugi kandidati so bili od željenega cilja domala nedosegljivo oddaljeni. Če bi v občini uspeli rešiti vsaj polovico glasov, ki sojih pobrali tako imenovani "roparji glasov", to je kandidati tistih strimk, ki prihajajo v Šentjur samo pred volitvami (SNS, DS, Zeleni, LS m Še vrsta drugih, ki so nam skupaj vzeli okrog 15% glasov), bi imel Šentjur v parlamentu zlahka celo 3 poslance. Bolj kot ugibanja, kaj bi bilo, če bi bilo, je zanimiva analiza, kaj se Je pravzaprav zgodilo v šentjurskem volilnem telesu. Na prvi pogled je opazna razmeroma slaba volilna udeležba (66%), kl Je skoraj za 10% nižja od državnega povprečja, ter bistveno višji odstotek neveljavnih glasovnic. Zakaj in kako so se volivci motili, bi 'uhko povedala le volilna komisija, ki pa analize gotovo ni delala. Najslabše obiskana volišča so bila v Dobju in na Prevorju. Nobenega dvoma ni, da je imel največji vpliv na domači volilni rezultat ugled stranke na državni ravni. Ocena odstopanja od državnega Povprečja, ob upoštevanju tradicionalnih specifičnosti naše občine -smo pač še vedno občina z izrazito kmetijsko naravnanim prebivalstvom - daje realnejšo vrednost same stranke v Šentjurju oziroma njene prcd-v°lilne aktivnosti. SLS S svojimi 22,4% glasov ni le absolutni šentjurski zmagovalec volitev, temveč pomeni tudi na občinski ravni veliko presenečenje. Od volitev iz leta 1992 je svoj volilni rezultat izboljšala kar za 252%, od letošnjega povprečja SLS na državni ravni pa je boljša za 16,4 %. Ima torej oceno + 16,4. Alije ta odstotek bolj rezultat dela stranke, ali odlik kandidata Moškotevca, bodo ocenili eselesovci sami. Z ozirom na to, da je SLS po strukturi v Šentjurju podobnih volilnih okrajih (Šmarje, Mozirje, Laško) dosegala praviloma okrog 30 %, bi si upal trditi, da tako njihova predvolilna kampanja kot kandidat nista bila ravno najboljša. Večino svojega prirastkaje verjetno pobrala konkurenčna SKD. LDS 22,2% glasov pomeni za to stranko brez dvoma poraz. Kljub združevanju z Demokrati, Zelenimi in Socialisti po prejšnjih volitvah je zaostala celo za rezultatom, ki gaje pred štirimi leti dosegla sama. Enako neugodna je primerjava z letošnjimi izidi LDS na državni ravni. Zaostala je kar za 19,2 %. Ocena je - 19,2. Nobenega dvoma ni, daje šentjurska LDS v krizi. Ali gre za krizo kadrov, ali tudi za krizo identitete, bodo gotovo pokazale njene analize in ukrepi, kijih bo pričela izvajati. Res pa je tudi, da šentjursko območje liberalizmu v načelu ni bilo nikoli posebej naklonjeno. SDS Socialdemokrati doživljamo svojo pomlad tudi v Šentjurju; svoj odstotek glasov s prejšnjih volitev smo popravili kar za rekordnih 380%, v primerjavi z državno ravnijo pa smo si tudi prislužili oceno + 23,6. V slovenskem merilu smo dosegli celo enajsti rezultat in je že domala krivično, da nismo dobili poslanca. Ker šentjursko območje ni ravno socialdemokratskega značaja, predstavlja dosežen volivni rezultat velik uspeh. Tudi pri teh nenavadno velikih skokih gre verjetno tudi za naključja, saj stranka na občinski ravni organizacijsko ravno ne blesti. V OO SDS smo se še pred kratkim precej ubadali z nesoglasji, ki se tudi pred volitvami Še niso povsem umirila. SDS čaka gotovo naporno konsolidacijsko delo, zlasti se bo morala uveljaviti kot levosredinska stranka, ki se bo širila na račun razočaranih volivcev LDS in ZL. SKD Čeprav so naši krščanski demokrati dobili poslanski mandat so gotovo kruto razočarani. Malovrhov rezultat je za 17 % nižji od tistega izpred štirih let, kar pa je, kot kaže, bolj posledica upada ugleda stranke kot njegova osebna krivda. Njegov odstotek je kar za 63% boljši od državnega povprečja SKD in zanj oziroma za šentjursko SKD velja ocena + 63, kar je hkrati tudi najvišja ocena za SKD v vsej volilni enoti. Pomeni, da njegova izvolitev ni le posledica proporcionalne kombinatorike, temveč tudi njegove "teže" v občini. Kljub temu pa rezultat nedvomno pomeni zanj krepko zaušnico, saj je naša volilna enota doslej veljala za pravo SKD trdnjavo. Krščanske demokrate gotovo čaka notranja prevetritev. Dejstvo, da je poslanski mandat pripadel četr-touvrščenemu, bo nedvomno na predstoječcm referendumu najboljša reklama za večinski sistem. ::l v ■ i.: .'v:, v / : PO VOLITVAH ZLSD S svojimi 5,2% glasov je Združena lista krepko zaostala za svojim rezultatom izpred štirih let, kar pa se da opravičiti z odhodom DESUS iz stranke. Toda tudi primerjava z državnim povprečjem je zelo neugodna; zaostaja kar za 44%. Njena ocena je torej - 44. Šentjurska ZLSD, takšna kot je sedaj, se po moji oceni ne bo več uspela pobrati in bo počasi izginila z našega političnega prizorišča. DESUS Upokojenci nastopajo letos prvič in njihov rezultat lahko primerjamo le z državnim povprečjem. Od povprečja ne odstopajo - ocena je 0 (nič). DESUS bo v prihodnje težko našla opravičilo za svoj obstoj tako v Šentjurju kot na državni ravni. SNS, DS, ZELENi in SOPS Iz Šentjurja so odnesli skupaj 672 glasov, to je 6,7%. Po našem načinu ocenjevanja imajo Demokrati oceno - 40,7, SNS - 37, Zeleni + 27, SOPS pa 0 (nič). Če si za zaključek dovolim še špekulacijo, da so pluse in minuse na občinski ravni strankam pridelali zgolj njihovi poslanski kandidati (kar seveda ni objektivno merilo), potem bi njihov osebni vpliv na volilni rezultat stranke lahko ocenil takole: Malovrh (SKD) + 63; Jazbinšek (Zeleni) + 27,2; Kovač (SDS) + 23,6; Moškotevc (SLS) + 16,4; Šumej (DESUS) 0; Mavrič (SOPS) 0; Artnak (LDS) - 19,2; Bobnič - 37,5; Vrečko (DS) - 40,7, Erjavec (ZLSD) - 43,4. Dejstvo, ki ga ne kaže prezreti je, da je bilo v naši volilni enoti izvoljenih kar sedem (od devetih) županov. To bi lahko kar krepko ogrozilo težo parlamenta, saj so se vanj očitno preselili lokalni interesi. Kako je strankarski vpliv porazdelejen po občini? kraji SLS LDS SDS SKD ZLSD DESUS Šentjur - mesto 13,7 29,3 17,2 15,4 9,9 3,5 Šentjur - okolica 28,0 17,4 19,4 7,3 4,3 4,8 Ponikva 23,6 18,5 21,1 15,8 4,3 5,2 Dramlje 23,6 18,7 11,2 29,4 3,8 1,9 Blagovna 24,8 21,3 19,8 19,2 1,6 3,1 Slivnica 21,0 27,0 21,0 10,1 4,2 4,6 Dobje 31,5 17,8 17,8 17,2 3,8 3,3 Planina 21,6 20,5 27,3 11,9 3,7 2,8 Prevorje 29,6 28,5 18,9 5,6 1,0 10,7 Loka 23,2 23,5 28,5 5,9 5,0 3,2 Kalobje 28,4 14,9 24,3 14,2 6,0 5,2 Kar na šestih volilnih območjih je bila SLS zmagovalka. Zanimivo je, da pa ji ni uspelo zmagati na naših kmetijskih območjih, to je na Ponikvi in v Dramljah. Zmaga v Šentjurju - okolici je tudi nekoliko presenetljiva, a gre izrazito na račun Grobelnega, kjer je "Rornč” uspel dobro omrežiti svoje sokrajane, saj so mu dali kar 41 % glasov. Sicer pa so rezultati dokaj podobni na vseh voliščih. Pogorela je le v samem Šentjurju, v enaki meri na vseh treh voliščih. LDS takorekoč nima izrazito slabega volilnega okoliša, po voliščih pa so njeni rezultati precej spremenljivi. Najboljša je na volišču v Javorju, kjer je pobrala kar51% glasov. Podobno kot Moškotevc je tudi Artnak prepričal svoje sosede, daje naboljši. Že na naslednjem hribčku, na Sli vnici jih je dobila samo 10%, v Šentvidu pa celo samo 6,4%. Sicer pa je najmočnejša v Šentjurju. Na volišču v Hruševcu je dobila 30,4 glasov, na Mestnem trgu pa le pol odstotka manj. Tudi Prevorje je s svojimi 29,6% zelo visoko. Te številke kažejo, da LDS na našem območju še nima svoje identitete in jo srečanje z realnostjo čaka na naslednjih volitvah. SDS je izgubila volitve v Dramljah. Tu je na primer na volišču v Pletovarju dobila borih 6,1 % glasov, nič kaj bolje pa se ni odrezala tudi na drugih drameljskih voliščih. Visoke odstotke je dobila le na nekaterih manjših voliščih (Slivnica 45,9%, Planinska vas 43,2%, Šentvid 33,8%) sicer pa so njeni rezultati dokaj izenačeni. Zanimiveje, da se razen v Dramljah, kjer je njen delež glasov očitno šel k SKD, sicer kosa za volivce z LDS. Kaj se dogaja z SKD, bo še predmet dolgih razprav. Po velikem uspehu na lokalnih volitvah, je tak padec povsem nepričakovan. V južnem delu občine so eskadejevci skoraj povsem "izumrli", rešuje jih pa severni del občine. Le v Dramljah je stranka SKD še dobila takšen odstotek glasov, kot jih je sicer navajena in jih je na teh volitvah tudi pričakovala. Je pa tudi res, da o šentjurski SKD v zadnjih letih ni nič slišati oziroma jo promovira le njen župan, kar pa je očitno odločno premalo. Ob rezultatu svoje stranke se bo župan Malovrh, ki je nabolj razočaran nad Hruševljani, ki niso opazili njegovega prizadevanja za podvoz in so dali svoje srce LDS, gotovo globoko zamislil. Tudi vodstvo ZLSD je verjetno razočarano, saj je le še na Mestnem trgu v Šentjurju dobilo spodoben rezultat (13,2%), vse drugo je velika žalost. Združena lista očitno izven samega središča Šentjurja nima več nobene podpore. Boj za socialdemokratski prostor je v Šentjurju (in verjetno v vsej Sloveniji) dokončno izgubila. Preostane ji le še leva, prava komunistična pozicija. O drugih strankah ne bom izgubljal besed. Do naslednjih volitev bo večina izginila s prizorišča. Ostale nam bodo v spominu le po tem, da so uspele "izničiti" okrog 15 % glasov in Šentjurju odvzeti najmanj 2 poslanca. Kaj so pokazale te volitve? Pokazale so predvsem to, da podobno kot vsa Slovenija tudi Šentjur postaja bolj ali manj normalen politični prostor. Antikomunizem kot združevalni moment je praktično izginil s prizorišča. Nastala je močna sredina, katere desni del zaseda SLS, levi pa SDS. Kje je tu mesto LDS, je težko reči. Če bo po teh volitvah ostala v opoziciji, bo gotovo razpadla vsaj na tri dele, od katerih bo tisti pravi liberalno - podjetniški del ostal samostojen in se bo postopoma učvrstil na sredini, večina članov pa bo našla svoj prostor bodisi na levi ali na desni strani. Od fleksibilnosti in tolerantnosti SDS in SLS bo odvisno, ali jih bodo uspeli "asimilirati" brez frustracij. SKD se bo utrdila na desni, ostanki Združene liste in leve LDS pa na levi. Imeli bomo štiri ali pet strank s precej jasno identiteto, razmerja moči med njimi pa se bodo spreminjala v odvisnosti tako od položaja na državni ravni kot tudi od strankarskih ljudi v občini. Izkušnje z malimi in satelitskimi strankami so slabe in na prihodnjih volitvah se bo njihovo število krepko skrčilo. Seveda pa se bodo še vedno našli tudi ljudje, ki bodo pripravljeni žrtvovati svoj čas in denar za izzive velikim. Prav tako je neizpodbitno, da se volitve v volilnem okraju dobijo ali izgubijo na državni ravni, daje predvsem televizija tisti medij, ki odloča tudi na lokalni ravni. ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 3230 Šentjur Drofenikova 16 (tržnica) tel.: 063/743-727 P0SEBR0STH ;. ,.y» prodaja zlatega nabita £:!) predelava starega zlata (poseBen popust) 0> popravila vseli vrst nalita izredno velila izBira ročnih ur in Budidf brezplačno graviranje antlalerglčnl uhani brezplačno prediranje ušes birmanska, krstna darila P0SEBR0ST2 Šentjurske PO VOLITVAH NOVICE L Jurij Malovrh - novi stari poslanec v Državnem zboru Gospod Malovrh, s kakšnimi občutki ste sprejeli novico, da ste dobili še en poslanski mandat za Državni zbor? Bil sem neprijetno presenečen nad slabim volilnim izidom SKD, ki je pravzaprav v tem času ogromno naredila za Šentjur. S svojim uspehom, ki je za 64% boljši od strankinega, pa sem seveda zelo zadovoljen. Izvolitve sem bil vesel, toda tudi drugačen rezultat bi sprejel Pragmatično. Kako ocenjujete domača predvolilna dogajanja? Boj je bil v glavnem dostojanstven, z 'zjemo nekaterih posameznikov, ki so si skušali prilastiti vse naše uspehe, tudi tiste, katerim so v Občinskem svetu nasprotovali. Tu mislim na telefonijo, podvoz in dom upokojencev. Obljubljali so tudi stvari, ki so v teku in bi jih občina ali država dokončali tudi brez njih. Vaša ocena volilnih izidov? Bili so popolnoma nepredvidljivi. Veseli me napredek SLS in SDS; šentjurske pomladne stranke so v primerjavi z letom 1992 popravile svoj rezultat kar za 70 %. Skoda je, da so nam "tuje" stranke odnesle kar okrog 13 % glasov in tako preprečile, da bi Šentjur imel celo tri poslance. Bodo volilni izidi vplivali tudi na razmerja v občini, na delovanje občine? Nekaj euforije gotovo bo, ki pa se bo kmalu polegla. Moj odnos do političnih nasprotnikov bo ostal pragmatičen, kajti v občini želim še dolgo delati in živeti. Kaj se dogaja v SKD? Boste v stranki ukrepali? V primerjavi z volilnimi izidi na državni ravni smo v Šentjurju dosegli odličen rezultat, ki kaže na naše dobro in trdo delo v preteklosti. SKD je po volitvah še trdnejša in ne pričakujem nikakršnih pretresov. Analize po posameznih krajevnih skupnostih in voliščih bodo pokazale, kje se še da kaj narediti. V predvolilnem času je bilo slišati kar nekaj očitkov, da je združevanje županske in poslanske funkcije vendarle nekoliko preveč. Kakšni so glede tega Vaši načrti? V svetu in tudi pri nas seje pokazalo, daje združevanje teh dveh funkcij koristno. Na ta način je možno prej priti do informacij, hitreje se lahko ukrepa in lažje se odpirajo vrata na ministrstvih. Menite, da so na državni ravni stranke pomladi sposobne zagotoviti kompetentno in stabilno vlado? Vsekakor! Združitev SLS in SKD, na kateri se dela in jo podpiram tudi sam, bo še dodatno pripomogla k temu. In še vaša prognoza za vladajočo koalicijo? To je pa najtežje vprašanje. Sam se zavzemam za koalicijo SLS, SDS in SKD. Naša vlada bo sicer imela minimalno večino, toda boljše rešitve ne vidim. Koalicija 3 + 1 je norost, 2 + 1 pa nič manjša. Imeli bomo sicer zelo močno in sposobno opozicijo, kar pa bo prej spodbuda kot ovira. Še morda Vaše sporočilo volivcem? Je kratko: vse moje predvolilne obljube bodo izpolnjene! Hvala za razgovor. Franc Kovač Kako so zadovoljni z volitvami Volivci smo svoje povedali, kako pa so s svojimi volivnimi izidi zadovoljni bivši kandidati, smo poskušali izvedeti pri njih. Postavili smo jim vprašanje: Kako ocenjujete vse dogajanje okrog volitev in kaj boste ukrenili v vaši stranki? Za odgovor smo jim dali na razpolago od 5 do 15 vrstic. Jožef Artnak, LDS: Volilna kampanja je potekala, kot smo jo zastavili in je dala pričakovane rezultate. V občini nimamo možnosti vsakodnevno bombardirati volivce preko radia, televizije ali časopisa, pa tudi stroški so omejeni. Naše plakate so prelepljali skoraj vsi, celo nogometaši in Avto šola. Mi smo na te provokacije odgovorili z novimi idejami, kot so panoji. Dosežen rezultat je za razmere v naši občini odličen. Veliko ljudi nam čestita. Krepko smo zmanjšali razliko do prve stranke (ni pomembno, katera je) na pičlih 17 glasov. V občini smo tako na samem vrhu. Imamo najbolj stabilne rezultate od leta 1990 med vsemi občinskimi strankami. Vse to je dobro izhodišče za vnaprej, predvsem za lokalne volitve. Med v občinski politiki izpostavljenimi kandidati sem dosegel najboljši rezultat. To je priznanje volivcev dosedanjemu delu in pokončni drži, ki jo bomo v našem okolju nadaljevali. Franc Kovač, SDS: Nagovarjanje volivcev je bilo na splošno zelo betežno. Vsaj zase lahko rečem, da mi ni uspelo vzpostaviti zadovoljivega stika z njimi."Plakatna vojna" je bila le jalov izhod v sili, poskus, da bi človek vendarle nekaj naredil. Tudi zloženke niso mogle nadomestiti tistega, česar niso storili javni mediji. Zlasti sem razočaran nad našimi regijskimi radijskimi postajami, ki so ostale na precej banalni trgovski ravni. Do soočenj in do potrebnih idejnih razčiščevanj med poslanskimi kandidati sploh ni prišlo in smo vsi ostali nedotaknjeni angelčki. Slabo, res slabo! Za 19,7% za SDS bi pred volitvami podpisal z obema rokama. Ko pa sem videl, da mi je za izvolitev zmanjkalo vsega okrog 150 glasov, sem začel tuhtati, kako bi bilo, če bi bilo itd. Pa ni bilo! Dosežen volivni izid je za stranko velika spodbuda in hkrati znamenje, daje prišel čas socialdemokracije. Pričakujem, da bo SDS na prihodnjih volitvah najmočnejša stranka. Temu cilju bomo prilagodili naše aktivnosti. Cveto Erjavec, ZLSD je bil slabe volje in meje na kratko odpravil, da naj na to vprašanje odgovori gospa Breda Svetina, voditeljica njegovega volilnega štaba. Njene izjave do konca redakcije nismo dobili. Očitno ni čutila potrebe, da bi kaj povedala. Tudi Roman Moškotevc, SLS, ni našel časa za odgovor - predvolilna zagretost gaje kar prehitro minila. PREDSTAVLJAMO VAM j Pri Malovrhovih Za stadionom desno, naravnost do kapelce, potem desno do konca asfalta in levo do hiše z velikim psom. To so bili moji napotki, ko sem se v torek popoldne odpravila na obisk k Malovrhovim. Gospo in gospoda Malovrha sem našla na vrtu pred hišo. Če ste gospoda Malovrha navajeni srečevati le v elegantnih oblekah, ga tokrat gotovo ne bi prepoznali. Kavbojke, športna srajca in lahek pulover, le siva brada in miren pogled sta izdajali šentjurskega župana. predel, na katerem je zasajena vinska trta, je "rezerviran" samo za g. Malovrha. Tam je njegov prostor za premislek in sprostitev. Modra frankinja je najbrž tudi edina "konkurenca" gospe Malovrhovi. "Raje imam malo dobrega kot veliko povprečnega.", se je pomenljivo nasmehnil moj sogovornik. Vinoteke sicer nima doma, a rad spije kakšen kozarček Sauvignona, Chardonnaya, Rumenega muškata, Refoška ali Barika. Veliki pes seje izkazal za zelo dobrodušnega ovčarja z imenom Randy. Predstavili so mi tudi ostale hišne ljubljence: Loreto, Elo in Toma, tri predstavnice mačje družine, ki so se lenobno pretegovale brez strahu pred Randyjem v neposredni bližini. Kot sem zvedela kasneje, to ni nič nenavadnega, saj so Randy in mačja druščina dobri prijatelji in celo jedo in spijo skupaj. Imena jim je dala hči Alenka in kar žal mi je bilo, daje ni bilo doma, saj bi jo zelo rada vprašala odkod njihova malce nenavadna imena. Malovrhovi živijo v Podgradu kjer imajo 7 hektarov zemlje. Ker ni najemnika, so prisiljeni zemljo sami obdelovati, kar na hribovitem področju ni enostavno. Ukvarjajo se predvsem z živinorejo, s pitanjem bikov. Na 95% njivske površine gojijo pridelke za prehrano živali. Njihova pridelava je tudi manj zahtevna. Povrtnino za lastne potrebe gojijo na vrtu pred hišo. Tam lahko najdete med drugim tudi veliko lepe solate, ki jo imajo zelo radi, kot mi je z nasmehom povedala gospa Malovrh. Njihov vrt je poln iznajdljivih domislic: topla greda je npr. sestavljena iz delov tovornjaka. Kadar so vsi doma, šteje družina štiri člane: poleg hčere Alenke je tu še sin Matej. Zaradi poslanskih obveznosti gospoda župana, to ni tako pogosto kot bi si želeli. Najmanj 4 dni v tednu vodijo opravki gospoda Malovrha v Ljubljano. "V primerjavi z evropskim delovnim časom to niti ni tako dolga odsotnost.", je menil gospod župan. "Pri naših sorodnikih v Kanadi npr. je povsem normalno, da se voziš v službo dve uri s podzemno železnico, imaš opoldne odmor za kosilo in se vračaš domov šele zvečer". Večina dela na kmetiji tako ostaja njegovi ženi in otrokoma. Tudi bratje in sosedje radi priskočijo na pomoč, če je potrebno. Le Ob prijetnem klepetu bi skoraj pozabila, da se pogovarjam s šentjurskim županom, saj je bilo ozračje čisto drugačno. Zanimalo meje kako to, da seje odločil za takšno funkcijo? Je bila to njegova dolgoletna ambicija? "Ne. To vsekakor ne. Če bi mi kdo pred desetimi leti povedal, da bom župan in poslanec, mu ne bi verjel." Njegova želja v otroških letih je bila postati vojaški oficir. Pritegnil ga je predvsem "humani" del vojske: saniteta, vojaška psihologija... Starši te njegove odločitve niso odobravali in ker so tudi materialne možnosti govorile proti, seje odločil za gimnazijo. Ker je železnica tedaj med redkimi nudila štipendijo že v tretjem in četrtem letniku, je šolanje nadaljeval v tej smeri in kasneje tudi končal višjo prometno šolo v Beogradu. Služboval je med drugim tudi kot direktor v transportni enoti Čret Celje na železnici. Na železnico imam zelo lepe spomine in v duši sem še vedno železničar. Če bi se še enkrat rodil, bi bil ponovno | železničar. Glede na to, da so njemu starši omejevali svobodno odločitev, meje zanimalo kako je on kot oče ravnal v podobni situaciji? "S sugestijo in pomočjo pri odločitvi." Matej obiskuje tretji letnik gimnazije, Alenka pa četrti letnik Srednje medicinske šole. Matej po očetovih besedah še ni čisto odločen, kaj bi v življenju najraje počel. Pa saj ga razumemo. Vsi smo bili nekoč pred to odločitvijo in vemo, da ni lahka. Alenko pa študij medicine zelo veseli in ne obžaluje svoje odločitve. Vsekakor so zelo prijetna družina, ki ji je zaradi očetovih obveznosti namenjeno bolj malo skupnega časa. Tu in tam pa se vendarle najde čas za druženje. Če ne prej, pa vsaj avgusta, ko niti v občini niti na kmetiji ni toliko obremenitev in si g. Malovrh vzame čas za svojo družino. To bi verjetno potrdili tudi ostali člani družine, a jih žal ni bilo doma. Zadnje vprašanje je bilo bolj radovedne narave: Kaj bi storili, če bi vam nekdo podaril 1 000 000 DEM? "V gospodarstvo bi se vrgel - strojna industrija, promet!" Ob tako hitrem in jedrnatem odgovoru sem se kar nasmehnila. Lepo je bilo na klepetu pri Malovrhovih. Tudi zaradi zelo dobrega domačega soka, ki mi gaje sam gospod župan prinesel iz kleti. Ob slovesu sem dobila v dar tudi kutine, ki mi zdaj prijetno odišavljajo sobo. Poslovila sem se seveda tudi od Randyja, ki pa ni preveč maral zame, ker se je vneto ukvarjal z | "neubogljivimi" kokoškami. Najbrž trening za zvečer, ko jih sam "spravlja spat". Res dobrodušen kuža, mar ne? Barbara Gazvoda Šentjurske NOVICE ZGODILO SE /E Imam pravico - imaš pravico Na otroškem parlamentu na temo "Imam pravico - Imaš pravico" so sodelovali otroci osnovnih šol občine Šentjur in strokovnjaki, ki delajo na tem področju, med njimi tudi Radovan Zupančič - dipl. psiholog, Cvetka Jager - direktorica Centra za socialno delo in Marjan Gradišnik - ravnatelj OŠ F. Malgaja Šentjur. Na začetku so najprej razglasili rezultate natečaja za spise in likovna dela na temo 'Imam pravico - imaš pravico" in izbranim podelili tudi nagrade. Nagrado za prvo mesto med likovnimi deli je prejel Urban Kolar iz vrtca Dramlje, nagrado za prvo mesto med spisi pa Jurij Pušnik OŠ Dobje, je svoj spis tudi prebral. Tako se je Parlament že začel z marsikatero globoko mislijo iz otroških ust. Moderatorka razgovora je bila g. Zora Ketiš, strokovnjakom pa sta se za mizo Pridružila tudi dva osnovnošolca: Kristjan Koželj iz OŠ Dramlje in Aleš Močnik iz OŠ Hruševec. Kristjan je v uvod prebral nekaj svojih misli na to temo. Pravice otrok je opisal kot celo kopico papirnatih pravic, medtem ko otroci in s tem tudi on sam pričakujejo, da bi videli v njih človeka in se jim ne bi bilo treba ves čas upirati zakonom močnejšega, ki jih je označil kot živalske zakone. Tudi Aleš je soglašal z njim: "Če bo šlo tako Naprej, ne bomo več dolgo." "Otroci so prepuščeni ulicam, medtem ko se starši grebejo za denar," je s svojimi besedami Kristjan apeliral na starše naj bolj skrbijo za svoje otroke. G. Zupančič mu je moral kaj hitro priznati, da ostali nismo sposobni tako hitro oblikovati takšne misli kot on. V potrditev teh besed je dvorana precej časa ostala tiha in le počasi se je začelo pojavljati par rok za priglasitev k besedi, ki pa so se kaj hitro začele redno in vedno hitreje dvigovati. Kar se mi je zdelo zelo pozitivno je bilo to, da se je vsak izmed njih najprej predstavil, ko je dobil besedo. Olika in dolžnost na katero odrasli vse prevečkrat pozabijo, kot sem imela zadnje čase večkrat priložnost ugotoviti v podobnih situacijah. Primož Lubej iz OŠ F. Malgaja Šentjurje vse prisotne že v začetku opozoril: "Najprej se moramo zavedati svojih dolžnosti. To je korenina pravice." Lepo repliko na te besede je podala Laura Pešak iz OŠ F. Malgaja Šentjur: "Otroci poznajo svoje pravice in dolžnosti. Kaj pa učitelji? Ali oni poznajo svoje dolžnosti?" Vsekakor pa ni bil slab tudi nasvet g. Zupančiča, ki je otrokom svetoval, da je vse odvisno od pravilnega pristopa. Kajti če je napadena naša čast, se zbudi žival v nas. In med dvema slabima variantama, ki jih imamo največkrat na razpolago, je najbolje izbrati tisto manj slabo, da ne bomo "našpukal", kot seje izrazil gospod psiholog. Tudi on je namreč v svojih mladih letih zaradi svoje nemirnosti večkrat stal v kotu. Veliko obtožb je šlo na račun staršev oziroma, če uporabim Kristjanove besede: "Še za smetarja ni, ker mama ni skrbela za njega!" Primož pa je marsikatero ostro misel izrekel na račun policije in prometne varnosti, nakar mu je gospod policaj (ki se žal ni predstavil) hitro zatrdil: "Bolje golob na veji, kot mladi ptič v roki." Mislim, da so nas včasih učili drugače, a ne vem kako bi se dalo to potem aplicirati na policijsko delo? Razgovor je postajal vedno bolj razvnet in ko so proti koncu zašli že v politične vode in razglabljali o minulih volitvah, jih je g. Gradišnik malce umiril. Vsekakor se Šentjurčanom ni treba bati za prihodnost, ko pa že v osnovnošolskih klopeh sedijo tako ognjeviti parlamentarci. Tudi volitve za predstavnika na Otroškem parlamentu v Ljubljani so izvedli demokratično. Z 18 : 14 je zmagal Primož Lubej iz OŠ F. Malgaja Šentjur pred Kristjanom Koželjem iz OŠ Dramlje. Ob zaključku parlamenta so si otroci ogledali še sodišče in nato odšli na malico kot se za prave parlamentarce spodobi. Malica, ki so jo prispevali sponzorji parlamenta, je bila organizirana na OŠ F. Malgaja Šentjur. Barbara Gazvoda Pridruži SUMEMR? mi sc nam in se včlani v novonastalo društvo Študentski Klub MladihJentjuk IZKORISTI: - PROSTE vstopnine na zabave društva • že na novoletno srečanje mladin 91. decembra • posebno UgOdrTOSti za Člane društva pri • sodotovanjeno blUCOVOfljU ... nfo: m 743 • $33 Berbere (popoldan) 743 • »60 Kolje (vikendi 743 • $61 Grege (vikend) AGROVIZA d.o.o. j ,rjfl»nr\ 1-T.i'tVvT i pFR| 'it;\ UnJ&L, L ifijljli" 'mm p- SiijiiiiiiffiSliiilii 'II |jjl' M,4,( MFlillllll! 1 lEoBm - prodaja kmetijske mehanizacije (nakladalne prikolice -12 x 26m3, kosilnice BCS, pajki, obračalniki, traktorji) M.MjdlSMMiri)! ■Hfemm iHIM m -menjava staro za novo -prodaja rezervnih delov za traktorje ■popravilo in servis kmetijske mehanizacije tttodim Hodim po poti tisočerih skrbi, številk ekonomije, potrošniških dni. V večnem boju s časom in korakom norega teka sem pozabila, da je svet še vedno lep. Uduč I. NOVICE POSLOVNA STRAN LIPA Šentjur PRODAJNI CENTER ŠENTJUR tel.: 743-582, 743-174, 743-677 Spoštovani kupci, ENKRATNA PRILOŽNOST ZA NAKUP 50 različnih barv granitu greš ploščic 300 x 300 nun, uvoz iz Italije - Granito greš nepolirani od 1.487,00 SIT/m2 dalje ■ Granito greš polirani 2.600,00 SIT/m2 ■ Granito greš porcelan 2.600,00 SIT/m2 Cene veljajo do odprodaje zalog. Velika izbira ploščic za kuhinje in sanitarije raznih velikosti in barv (uvoz Italija) Kopalnica EVA \ Cement (vreča) 94.490 SIT \ 645,00 SIT TVS kabine Apno (vreča) 15.800 SIT 450,00 SIT WC školjke \ Mivka (vreča) 4.874 SIT 360,00 SIT Velika izbira daril ZaMiklavža, Božič in Novo leto! čeki + krediti + kartica AKTIVA Pr°ST0R|\|q PARKIRIŠČE! 11 ju •fi? Pooblaščeni prodajalec traktorjev Universal 445 DTC, 453 DT, 45 forte ■■ zaliMji p« ziiizaiiili cenah! '&? Dobava takoj! " 791-142 ugodni KREDITI ALI LEASING TRGOVINA ROSANA Zi&Ar Metlo. s.p. Vas vabi v svojo prodajalno: - v [ENTJURJU, Ljubljanska cesta 1, nasproti Alposa I Za Vas smo pripravili VELIK MIKLAVŽEV NAKUP otroške trenerke od 1.600,00 SIT dalje jeans in žametne hlače po najugodnejših cenah bunde: otroške že od 3.500,00 SIT pižame otroške že za 1.390,00 SIT puloverji,mikice otroške flanela srajce samo 1.200,00 SIT kape, šali, trakovi... jeans hlače moške od 2.750,00 SIT dalje moške flanela srajce od 1.380,00 SIT dalje trenerke odrasle samo 2.250,00 SIT mikice, polpuliji, puliji, tunike, srajce Spodnje perilo: - spodnje hlače za odrasle samo 190,00 SIT\R0SANA! - spodnje hlače za otroke samo 140,00 SIT ženske hlačne nogavice Polzela samo 115,00 SIT ženske hlačne nogavice debelejše samo 450,00 SIT tenis copati, igrače Dragi MIKLAVŽ, pričakujemo te v trovini TRGOVINA j/VieUarv IN RADIO - TV SERVIS Metka in Ivo SUPOVEC s.p. Valentina Orožna 8, Šentjur Tel.: 063/741-304, mobitel: 0609/642-959 Hitroi' PLAŽiLO" \ {____„______ i avdfrvideo tehnike Traktorji Šentjurske NOVICE ŠE VEDNO VOLITVE 1; v, lL S: If f (f :■»■ 1 f 1' 1 :l! 11 ■ ('S | 1 jf !f I :■ |: i; J :l tj; 12 f i|i iEI Predvolilna kampanja: plakati gor, plakati dol Čeprav menda plakati nimajo kaj dosti vpliva na odločanje volivcev, jih tudi ob letošnjih volitvah ni manjkalo. Plakatno najbogatejši sta bili levi stranki LDS in Združena lista, ki sta nas takorekoč ves mesec pred volitvami obilno zasipali s svojimi propagandnimi izdelki. Tudi kvaliteti plakatov in dobrim fotografijam kandidatov ni bilo kaj oporekati. Priznati Jima je treba tudi, da sta zlasti v Šentjurju, poleg tega da sta okupirali takorekoč ves plakatiranju namenjen prostor, postavili tudi precej lastnih panojev. Zlasti LDS je bila glede slednjega zelo delovna. V zadnjem tednu volilne kampanje je postavila celo več umetelno sestavljenih mogočnih kompozicij plakatov - tudi po 20 jih je bilo spetih skupaj. Očitno se vladna LDS kopa v denarju. V slabo pa ji štejemo, pravzaprav kar vsem strankam po vrsti, da so ostali na ravni stereotipa z nasmejano fotografijo in niso ponudili ničesar svojega, lokalnega. LDS je bolj reklamirala Drnovška kot Artnaka. SLS, SKD in SDS so bile plakatno bolj skromne in so nas s svojimi izdelki obdarile" šele v drugi polovici volilne kampanje. Druge manjše stranke, z izjemo Demokratov, ki so svojega kandidata Brečka s Ponikve precej vztrajno "limali", so bile komaj opazne. Lepilci plakatov so bili razmeroma strpni. Nekoliko so s svojo kulturo" izstopali Jelinčičevi, ki so svoje Plakate brezobzirno lepili preko drugih. Se bolj brutalni so bili lepilci plakatov Slovenskega foruma Ljerke Bizilj (oziroma Žareta Sotlarja), ki so noč pred volilnim molkom prelepili vse plakate, ki 80 bili nameščeni na njim simpatičnih mestih. Trganje plakatov, kije bilo že v preteklosti Priljubljena rekreacija, se je letos očitno ovzpelo na organizirano raven, entjurčani so bili razmeroma strpni in so Pravo plakatno poplavo, ki je postala resnično že nadležna, dobro prenašali. Pravo nasprotje so bili Kalobčani: na Kalobju večina plakatov ni "preživela" niti urice ali dve. V Hruševcu so neznanci zdrobili v prah lične panoje s plakati SDS že prvo noč. Podobno je bila nanje alergična okolica Železniške postaje, ki pa Je sicer zelo dobro "prebavljala" vse konkurenčne "podobice". Hruševljani °čitno prenesejo le še krščanskega Jurija Malovrha, ki je menda tam edini uspel ostati na nogah malo dlje. Na Alposovi šupi v središču Šentjurja so priznali "domovinsko" pravico le Združeni listi in Florjanu Erjavcu. Še bolj sistematični so bili v KS Šentjur - okolica. Ti so se odločili ravno v tednu pred volitvami prebarvati avtobusna postajališča. Če bi strgane plakate tudi pobrali, bi jim tu in tam morda kdo še verjel, da so imeli zgolj dobre namene. Zanimivo je, da so okoliške hribovske vasi ostale plakatno takorekoč nedotaknjene. Glede same predvolilne kampanje je treba reči, da je bila zelo slabokrvna. Z izjemo bivšega ministra Jazbinška, kije s svojimi glasbenimi in tudi drugačnimi talenti v stilu izraelske bliskovite vojne požel simpatije planinskega in dobovskega konca, ostale stranke skorajda niso prišle do neposrednega stika z volivci. V pravem predvolilnem stilu, s peko kostanja, točenjem mošta in kuhanjem golaža seje odlikovala Združena lista. Če so šli kaj tudi na teren, ni znano. Vsaj slišati tega ni bilo. So pa volivce dobro "bombardirali" po pošti, a njihovi izdelki skorajda niso prestopili praga rožnatih obljub. Tudi njihova zadnja pošta "Veliko srce zate", z nazornim prikazom, kako obkrožiti na volilnem listku Združeno listo, so nekateri razumeli za podcenjevanje razsodnosti volivcev. SLS menda ni imela posebno burne kampanje, je pa imela prijeten zaključek v četrtek 7. novembra v hotelu Alpos. Roman Moškotevc Skupaj z Društvom govedorejcev in Društvom kmečkih žena, ki sta očitno del te stranke, so do zadnjega mesta napolnili restavracijo. Igral jim je 7. raj, častni gost pa je bil Janez Podobnik. Voditeljica Marjana Novak seje "soočila" z njihovim kandidatom Romanom Moškotevcem -Romčem, ki je temperamentno poskušal še enkrat prepričati svoje pristaše, da sta on in SLS najboljša izbira ta hip. Povedal je, da je kmetijstvo na psu (zato se bo on poleg trgovine ukvarjal s konji) in da gre kmetom slabše, kot jim je šlo v komunizmu (kar mu nihče ni zameril, ker je s svojimi 28 leti že takorekoč postkomunistično dete). Tudi rešitve je nakazal: kmetom več državnega denarja, podjetnikom pa zastonj zemljišča, na katerih bodo postavili svoje firme in ustvarili nova delovna mesta. Morda ga je le nekoliko preveč zaneslo v podjetniške vode in so ga nekateri iz kmečkih vrst že malo postrani gledali. Od njihovih pisnih materialov sta mi prišli v roke le dve zloženki, ki se mi nista zdeli nič posebnega. Tudi LDS - ovci so se večer pred volilnim molkom lepo zabavali v hotelu Alpos. "Štimungo" je držal Marjan Kopitar (dobro je povedal kar precej starih vicev), plesali so po taktu "krščanskega" Specter sounda, v boljšo voljo pa jih je (precej neuspešno) poskušala spraviti Alenka Pintarič. Harmonikarju Bohorču je pomagal tudi Osrečki. Za popestritev večera so iz Casinoja Ljubljana pripeljali plesni par, ki nam je nazorno pokazal , kako se pleše. Zlasti plesalka s seksi pomanjkljivo garderobo, je bila deležna vse primerne moške pozornosti. Tik pred polnočjo, pred nastopom volilnega molka, je njihov poslanski kandidat Artnak ukazal postaviti na vsako mizo liter Hajnškovega mošta, pa nisem prepričan, da so njegov ukaz res izpolnili, ker se mi zdi, da so nam popito pijačo (za vsak slučaj, če Artnak ne bi bil izvoljen in bi si premislil) zaračunali. Kar pestra zabava je bila, le da smo tisti, ki nismo bili njihovi, ugibali, dajihje stala najmanj dvakrat toliko, kot jim je zakon odmeril vsega denarja za predvolilno kampanjo. Sicer pa sije LDS poleg izjemno razkošne plakatne predstavitve prizadevala priti tudi neposredno do volivcev; po radiju smo slišali več povabil na predvolilne razgovore. Po besedah g. Artnaka, je bil odziv volivcev zadovoljiv, zlasti ugodno Šentjurske NOVICE ŠE VEDNO VOLITVE so ga presenetili na Prevorju, kjer so napolnili dvorano v gasilskem domu. Kacin je prišel tudi v Šentjur V svoj volilni voz so vpregli tudi ministra Kacina, ki seje z njimi in z gasilci na hitro roko sestal v gostilni Bohorč. Socialdemokrati so dali prednost predvolilnim razgovorom po manjših krajih, a je bil odziv precej klavrn. Tudi "okrogla miza" v skupščinski dvorani z zanimivim gostom mag. Faturjem iz Ljubljane na temo ekološke ogroženosti Celjske kotline, je ostala domala v "družinskih" socialdemokratskih okvirih. Dr. Božidar Brudar, župan Jesenic, je imel razgovora na Ponikvi in na Planini na temo, kako priti do svoje občine. Na Ponikvi je šlo precej po zlu, na Planini pa je bil odziv presenetljivo dober. Na večini srečanj so svoje goste počastili z Jagrovim SDS pecivom ter se ob kozarčku vsaj dodobra napolitizirali. Privoščili so si tudi polurni predstavitvi na Štajerskem valu, kar jim je požrlo večji del kampanji namenjenega denarja. Zanimivo je, da je bila kampanja krščanskih demokratov zelo skromna in se dejansko sploh ni dalo zvedeti kaj delajo. So pa poleg kopije glasovalnega lista na zloženki, kjer so nazorno pokazali, katero številko morajo obkrožiti njihovi volivci, razposlali po občini tudi pošto predsednika Čokla z agitacijsko vsebino in navodilom, kako se izvolita SKD in Jurij Malovrh. Neposrednega obračuna med tekmeci skorajda ni bilo, večina se jih je skrivala za strankinim ugledom. Le Jože Artnak si je privoščil nekaj svojih specifičnih nižjih udarcev na račun Malovrha in Kovača ter dokazoval, da sta se oba "umazala", on pa je garancija "poslanske čistosti". Zelo je razočaral šmarski Štajerski val, saj se je omejil izključno na komercialne in precej dolgočasne samopredstavitve strank in kandidatov. Lahko pa bi pripravil zanimiva soočenja, "dvoboje" in še marsikaj drugega, kar bi dvignilo našo predvolilno temperaturo, njim pa poslušanost. Tako pa smo bili obsojeni več ali manj na samovšečne zloženke, ki so nam jih domov poslali domala vsi resni in manj resni kandidati, ki so štartali na šentjurske volivce. Za najinovativnejšo smo ocenili zloženko SKD, vsebinsko naj bogatejša pa je bila zloženka SDS. Resnejšo nekorektnost si je privoščil kandidat Združene liste g. Erjavec, ki sije kot predsednik Sveta KS Šentjur mesto privoščil na račun meščanov lepo reklamo v obliki leporečnega prospekta. Ta sicer ni imel v sebi nič neposredno predvolilnega, a so ga kot takšnega vsi razumeli, ker je bil časovno naravnan na najobčutljivejši čas kampanje. Kaj od ponujenega so Šentjurčani sploh prebrali, j e drugo vprašanje. Nedvomno pa drži trditev, da smo Šentjurčani bili prikrajšani za temeljito predstavitev domačih kandidatov predvsem zato, ker nimamo pravega domačega medija. Šentjurske novice se tokrat niso izkazale, saj bi bilo prav, da bi volitvam posvetile posebno številko z vso tisto vsebino, ki nam je dejansko ostala prikrita. Zato smo več ali manj volili "televizijsko", Drnovška, Janšo, Podobnika itd., ne pa Artnaka, Kovača ali Moškotevca. Sicer pa takšna sta strankarstvo in ta naš proporcionalni volilni sistem! F. K. Upokojenci - šahisti na državnem prvenstvu Šahovska ekipa Društva upokojencev Šentjur, ki seje na regijskem tekmovanju uvrstila na državno prvenstvo upokojencev, to je med najboljših 14 ekip v Sloveniji, je kljub temu, daje zasedla 13. mesto, na državnem prvenstvu v Kranju dobro prestala svoj ognjeni krst. Turnir je bil namreč zelo močan, saj so v drugih ekipah igrali večinoma sami renomi-rani šahisti, od katerih nihče ni imel manj kot I. kategorijo. Šentjursko ekipo so sestavljali: Ciril Diaci, Branko Lorger, Štefan Arzenšek in Franc Gajšek. Rezerva je bil Stane Šumej. Šentjurčani so uspeli igrati neodločeno s Teznim, Kamnikom in Ljubljano NB, druga srečanja pa so večinoma izgubili s lesnimi rezultati. Z nekaj manj spodrsljaji in več sreče bi se lahko uvrstili celo v sredino lestvice. Za turnir na državni ravni lahko rečem, da so se naši šahisti dobro odrezali, za kar jim iskreno čestitamo. Še več kot dosežen rezultat pa je pomembno, da se v našem društvu vedno nekaj dogaja, kar nas zabava in nam popestri življenje. S. Šumej HOTEL ALPOS COMMERCE, HOTEL ALPOS ■ VALENTINA OROŽNA 4,63230 ŠENTJUR Cllp TEL.: 063/743-905,743-705, FAX: 063/743-619 Že veste, kje boste silvestrovali? Hotel Alpos vam ponuja prijetno zabavo z ansamblom Specter Sound, seveda ob izbranih jedeh in pijači! Ne pozabite /73 IGIGti/dCijs!!! jU(jj za novoletni ples! Šentjurske NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV Pokopališče širijo Kar nekaj kritičnih pripomb je prispelo na naš naslov glede urejanja šentjurskega pokopališča, zato smo poiskali vodjo investicije, tajnika KS Šentjur - mesto g. Gorazda Bebarja in ga prosili, da na kratko pove, zakaj gre: Ker je bilo očitno, da bo na šentjurskem pokopališču najkasneje v treh letih zmanjkalo razpoložljivih pokopnih mest, je Občina že leta 1993 sprejela odlok o razširitvi pokopališča. Profil d.o.o. iz Velenja je napravil projekt, julija letos pa je Upravna enota izdala tudi gradbeno dovoljenje. Lastniki pokopališča so KS Šentjur - mesto in KS Šentjur- okolica (po 40%) in KS Blagovna (20%). Te krajevne skupnosti so tudi investitorji razširitve pokopališča, ki se bo v nekaj letih razširilo za preko 11 000 m2 oziroma bo na njem prostora za 110 družinskih (240 x 250 cm), 170 kombiniranih (200 x 250 cm) in 240 žarnih (120 x 150 cm) grobov. Novo pokopališče naj bi zadostovalo vsaj za 50 let. G. Bebar, bodoča "božja njiva" je hudo razrita. Kaj se trenutno na njej dogaja? V skladu s projekti smo pričeli z navozom materiala za zasip koritaste vdolbine v sredini, napravili smo okrog 5 metrov debel nasip iz materiala, ki smo ga zastonj dobili na železnici in pri izkopu za dom upokojencev ter šolo v Ljubečni. Po sredini tudi že stoji 38 devet do dvanajst metrov dolgih betonskih pilotov, ki bodo preprečevali morebitno plazenje. Pripravljalna dela za zgornji del, ki naj bi po predračunu stala 21,5 milijona SIT, a jih bomo uspeli opraviti za 5 milijonov SIT ceneje, bodo vsak hip gotova. Sledilo bo zatravljenje in potem etapno dograjevanje posameznih delov pokopališča. Če bodo občina in vse tri krajevne skupnosti zagotovile potreben denar, bo pokopališče urejeno do leta 2000. In kako bo izgledalo naše pokopališče? Tu, ob novem delu pokopališča bo 9 etaž s po dvema vrstama grobov. Na vrhu, takoj pod parkiriščem bodo žarni grobovi, ki bodo tudi urejeni v prvi etapi. V drugi in tretji etapi bomo uredili zgornji del pokopališča, sledilo bo urejanje prečne poti, ki bo vodila do krožnega amfiteaterskega dela žarnega pokopališča. Nad žarnim pokopališčem bomo še prej, to je 4. etapa, uredili krožno ploščad za raztros pepela. Slednja je pravzaprav edina prava novost na pokopališču. To bo plato s premerom 16 metrov, v sredini bo stala obredna ploščad, okrog pa bo zelenica z zimzelenim grmovjem in drevesi. Na vrhu srednje poti bo razpelo, na križišču obeh poti bo stal vodnjak, spodaj pa je prostor rezerviran za obelisk. Pokopališče bo obdajala zimzelena živa meja. Pogrešam sodobnejši pristop k reševanju pokopaliških problemov. Mar v Šentjurju nismo zreli za pokopališki park s tratico, malimi spominskimi ploščami, brez ogromnih marmornih gomil? Se kar strinjam z vašim pomislekom. Toda to ni v moji pristojnosti. Občina je sprejela ureditveni odlok, projektant je naredil svoje, odbor za izgradnjo in gradbeni odbor sta več ali manj le izvajalca. Kdo so torej možje, ki nam krojijo naša posmrtna bivališča? V širšem odboru za izgradnjo pokopališča so: župan Malovrh, podžupan Pungartnik, Ratajeva z Občine, Gorjup in Tanjšek iz JKP ter Erjavec, Centrih, Cehner, Bebar in Peperko iz krajevnih skupnosti. Ali ste uredili odnose z Jazbinškovimi, ki menda še vedno ugovarjajo razširitvi pokopališča? Te zadeve urejajo na drugih ravneh, menda tudi na sodišču. Pri sami izgradnji se s tem problemom ne srečujem. Sicer pa bodo najbližji grobovi od Jazbinškovih še vedno oddaljeni najmanj 150 metrov. Menim, da bližnje stanovanjske hiše niso bistveno ogrožene. Hvala za razgovor! F.K. O aktivu kmečkih žena na Planini Gospa Ivanka Uduč s Planine nam je poslala lepo pisemce o delu planinskega Aktiva kmečkih žena, ki pa je žal na tričetrt končalo med Čipovimi zobmi (opomba: Čip je pes, ki varuje tudi uredništvo ŠN). Na osnovi ostankov tega pisma ter informacij iz drugih virov je nastal tale članek. Zakaj se tej ženski združbi reče aktiv in ne kako drugače je preostanek preteklosti, kot smo zvedeli. V kratkem se bodo preimenovale v društvo. Predsednica planinskega aktiva je že vrsto let gospa Marija Robič, ki prizadevno vodi to skupino okrog 30 kmečkih žena. Mentorica aktiva je mlada kmetijska svetovalka Anka Luskar, s katero so ženske menda zelo zadovoljne. Vsako leto organizirajo več tečajev, napravijo jih kar pri Robičevih doma. Letos so se naučile kuhati enolončnice, delati sire in peči različne vrste kruha. Posvečajo se predvsem tako imenovanim jedem naših babic, moderna kuha pa jih sploh ne zanima. Njihove stojnice so tradicionalna sestavina šentjurskega Jurjevanja in vseh planinskih krajevnih praznikov. Tu predstavijo svojo umetnost in jo seveda tudi poskušajo prodati. Posebnega zaslužka niti ne pričakujejo. Zadovoljne so, če se nabere toliko, da se odpravijo na izlet, ali se kako drugače poveselijo. Letos so šle s kolegicami iz Šentjurja v Prekmurje, svoje može pa so peljale na izlet proti Brestanici. Kakšne druge družabnosti na Planini tako nimajo. In njihove težave? Aktiv je razmeroma star, mladih gospodinj ne uspejo zadovoljivo pritegniti. Zgodi se tudi, da na njihovih "štantih" videvamo le zagnane starejše gospe namesto "komercialnih" mladenk v mini krilcih. Sicer pa je tudi med njimi samimi kar nekaj "fovšije", kar razumejo bolj kot vzpodbudo kot kaj drugega. Nekaterim tudi ni všeč, da se med kmečkimi ženami pojavlja vse več tržkih gospa. In za konec še Ivanka Uduč: "Iskreno se zahvaljujem za sodelovanje vsem, ki nas podpirate, zlasti še mentoricam in predsednicam. Družbi bomo dokazale, da smo sposobne in da je naše delo koristno. Vsem bralcem ŠN lepe jesenske pozdrave v imenu aktiva kmečkih žena s Planine!" Šentjurske NOVICE ZGODILO SE JE Dobrina: bogastvo odteka po potoku? tako rizično, da si ga lahko privošči le država. Če se bo našel ustrezen izvir vroče vode, po njegovem mneju težav s kapitalom ne bo več. V nedeljo, 3. novembra je bila v gasilskem domu v Dobrini zelo dobro obiskana javna tribuna v zvezi z dobrinsko termalno vodo. Poleg številnih domačinov, bilo jih je blizu 100, so se tribune udeležili tudi župan Malovrh in Marija Ratajeva z Občine, dr. Moser, Danijel Artiček iz Kamnika (sicer domačin), ter nekaj predstavnikov medijev. Za uvod smo si ogledali lesen bazen s čudežno vodo, kar naj bi predstavljalo "Grajsko zdravilišče", kot so v priložnostni zgibanki svoj izvir imenovali Dobrinčani. Presenetljivo je podoben "atomski mlakuži" v Marinih Zlakah izpred štirih desetletij, iz katerih so potem "čudežno" zrasle Atomske toplice. Uvodno besedo sta imela gospa Marija Drobne in Branko Recko, kot delovni predsednik zbora pa je nadaljeval Vinko Žlender. Dr. Moser je poročal o ugodnih analizah dobrinske vode, ki naj bi vsebovala kar enkrat več različnih rudninskih snovi kot na primer voda v zelo znanem avstrijskem Bad Kleinkircheimu. Po vsebnosti mineralov je povsem primerljiva z vodami iz vseh naših zdravilišč. Menil je, da bi utegnila resnično zdraviti razna kožna obolenja, krčne žile, odprte noge in podobno. Težava je v tem, da je voda s svojimi 15 stopinjami prehladna za kopanje. Glede prepričanja okoličanov, da je voda res zdravilna, pa je potrdil, da medicinska stroka njenih zdravilnih učinkov še ni preučila. Dr. Moser je prepričan, da bi bilo potrebno najti tistih 60 milijonov tolarjev, kolikor bi stala 1000 metrov globoka vrtina, ki bi morda prinesla na površje velike količine vroče zdravilne vode. Župan Malovrh je sicer obljubil, da bo občina vsako leto nekaj primaknila k raziskovanju tega vrelca, da pa sta vrtanje in iskanje vroče vode razmeroma draga in ekonomsko precej rizična posega. Soglašal pa je, da bi vrelec tople vode veliko pomenil za Dobrino, bodisi v smislu zdraviliškega turizma ali kmetijstva. Omenil je možnost pridelave sočivja v toplih gredah, kar pa so prisotni, ki so si zamislili v Dobrini predvsem zdraviliški center, kar preslišali. Vodja občinskega oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Marija Rataj, je povedala, da sta občina in država doslej vložili v dve vrtini 8 milijonov tolarjev, da pa rezultati tako v Dobrini kot v Brodah niso ohrabrujoči, ker je voda povsod hladna in bolj primerna za pitje kot za kopanje. Po predvidevanjih geološkega zavoda se vroča voda skriva morda okrog 1000 metrov globlje. Artiček Daniel, ki je bil predstavljen kot predstavnik kapitala in financ, je sicer lepo govoril, toda po njegovem mnenju je vrtanje I LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ŠENTJUR Vsem vodOšjam in vodCeem se v imenu ceCotnega vodCnega štaha zahvaljujem za veCidjo podporo, tj. ste mi jo iztjizaCi na voCitvafu _________________________________________Jožef Artnak Sledila je precej polemična razprava, v kateri je g. Bogolin ostro načel problematiko oskrbe Loke s pitno vodo. Svoje pomisleke pa so izrazili tudi Vidmar, Kokolj, Mastnak in drugi. Prisotni so se precej dolgo prerekali o tem kaj je njihova prioriteta, nazadnje pa so se sporazumeli, da bodo vzporedno peljali aktivnosti tako pri izgradnji vodovodnega omrežja kot izkoriščanju zdravilnega vrelca. Županje moral tudi obljubiti, da bo Občina poskrbela za preskrbo z vodo, če bi izkoriščanje vodnih virov v Hrastju slučajno prizadelo višje ležeče kraje. Sporekli so se tudi glede divjih odlagališč smeti. Kaže, da imajo težav s smetmi vrh glave in bo vodstvo KS le moralo poskrbeti za organiziran odvoz na celjsko deponijo. Precej dolga razprava seje končala z izvolitvijo dveh iniciativnih odborov. IO za izgradnjo vodovodnega omrežja bo vodil g. Bogolin, odbor za toplice pa gospa Danica Recko. Sklenili so tudi, da bodo ustanovili svoje turistično društvo, ki bo nosilec nadaljnih aktivnosti. Od občine pričakujejo, da bo sodelovala tako s proračunskimi sredstvi kot s svojimi strokovnimi sodelavci. Po dobrih treh urah je bila pri Reckovih "novinarska konferenca", ki pa seje zaradi krasne potice in drugih dobrot zame končala s težavami v želodcu. Domov grede sem v temi zaman poskušal najti vrelec zdravilne vode, da bi preiskusil njeno učinkovitost. _______________________________________________________F. K. Pripojitev Banke Noricum k Banki Celje V petek, 15. novembra je zbor Banke Celje potrdil pogodbo o pripojitvi Banke Noricum k Banki Celje. Banka Celje si je že dalj časa prizadevala povečati svoj tržni delež, zanimalo jo je zlasti ljubljansko območje. Možnost organizirati v Ljubljani svojo podružnico so ocenili za manj ugodno, zato so se odločili za drugo pot. Banka Celje, kije bila že od julija letos večinski lastnik ljubljanske Banke Noricum, je zdaj naredila še korak naprej. Banka Noricum bo odslej organizirana kot glavna podmžnica Ljubljana s samostojnimi službami. Pomembnejši pogodbeni določili o pripojitvi sta točki , ki govorita o prevzemu vseh delavcev Bance Noricum (okrog 50), ki imajo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in točka, ki določa menjalno razmerje delnic Banke Noricum za delnice Banke Celje in sicer 1 : 2,68. To pomeni, da vsakemu manjšinskemu delničarju Banke Noricum pripada za 1 delnico Banke Noricum 2,68 delnice Banke Celje.__________________________________ Civilna zaščita v novih prostorih V petek, 22. novembra, sta župan Malovrh in poveljnik civilne zaščite občine Šentjur Jože Štiglic slovesno prerezala trak skladišča, ki ga je občina najela pri JKP Šentjur. Vanj bodo uskladiščili vso namensko opremo, ki je zdaj razmeščena po različnih skladiščih. Dogodku, ki sam po sebi ni kaj posebnega, so občinski možje posvetili presentljivo merico pozornosti, kar morda pomeni, da je vloga službe zaščite in reševanja spet v porastu._______ Šentjurske NOVICE ZGODILO St )t 1 Martin zamudil na Ponikvo Ne, ni kriv sveti Martin, krive so volitve. Bolj po resnici povedano, Ponkovljani so ga odpovedali ter naročili za teden dni kasneje kar sami. Tako so letošnji Martinovi dnevi potekali od 15. do 18. novembra. Kot je povedala podpredsednica Turističnega društva Ponikva gospa Vrečko, so letošnjo Martinovo razstavo namenili spominkom. Želeli so najti nekaj domačega in so zaprosili za pomoč domače in tuje ustvarjalce. Kar se je nabralo in še marsikaj drugega so pokazali na razstavi. Nekaj od razstavljenega se je dalo tudi kupiti. Takoj ob vhodu v dvorano je imel svoj kotiček šolski likovni krožek. Šolarji, pod vodstvom svoje mentorice Špele Kotnik, ki je tudi sama razstavljala nekaj svojih del, so prijetno presenetili tako z domiselnostjo kot tudi kvaliteto svojih izdelkov. Poleg slikarij na steklo Alenke Kovačičeve in Mojce Sitarjeve, ki ju poznamo še z lanske razstave, so bili opazni še aranžmaji in prti gospe Drame in izdelki etnografa Komelja iz Celja. Aktiv kmečkih žena, ki ga vodi gospa Tinka Masten, je svojo mizo bogato obložila z dobrotami naših babic. Sadni kruhi, mlinčevka, ocvirkovka, zavihanka in druge potice so vabili izpod prozornega papirja. Nekaj posebnega so bili razstavljeni izdelki iz lesa Janeza Šibala s Ponikve. "Takorekoč vse leto sem se po malem pripravljal na Martinove dneve", je povedal in pokazal tri do potankosti ■zdelane senene voze in dve volovski vpregi."Saj naši otroci sploh ne vedo več, kako smo včasih delali!" In resje bilo kaj videti. No vozu je bilo čisto vse pravo, od verig, pravega "žlajfa" do para volov, od katerih je imel eden celo odlomljen rog, tako kot tisti, kije pred 50 leti vozil žito za obvezno oddajo iz Slatine. Tudi na stare ure so se spomnili in kakšnih dvajset najlepših primerkov obesili na steno. Martinovih dnevov sevda ni brez vina in napitnic. Domača dekleta so ob otvoritvi nekaj domačih povedala z odra, praktično pa so se te zadeve preiskušale ob mizi, kjer je 14 ponkovških vinogradnikov "častilo" s svojim letošnjim pridelkom. Le spominski kozarec si si moral kupiti, ponkovške "kelnarce" pa so potem poskrbele, da se kozarec ni osušil. Če omenim še nastop - koncert miniaturnega mešanega pevskega zbora, zbora pod vodstvom Tončke Langus; imenoval sem ga kar "9 + 4" (Ponkovljani nastopajočih namreč sploh ne predstavljajo, ker se menda vsi poznajo med seboj); - bi bilo za prvi večer to skoraj vse. Sobotni večerje bil namenjen 760 letnici ponkovške fare. Dvorana se je spet napolnila in pozorno prisluhnila kanoniku Viljemu Pangerlu, ki je Ponkovljanom razlagal zgodovino njihove fare. Govoril je zelo lepo, povedal pa ni nič novega. Sledil je Slomškov recital, za konec pa je kar precej številnejši mešani pevski zbor, verjetno je bil cerkveni, zapel eno bolj resnobno pesem. Eni so se še ustavili ob razstavi starih cerkvenih ponkovških listin, drugi pri pokušnji vin, večina pa je zavila kar proti domu. Kakšne posebne Martinove prešernosti ni bilo zaznati. Nič kaj bolj pestro ni bilo niti v gostišču Sorčan. Ponkovški Martin ne le daje zamudil, tudi spremenil se je močno. Na boljše, ali na slabše? Kakor za koga. Nedelja na Ponikvi je bila meglena a kljub temu živahna. Z dolgimi bršljanovimi kitami, ki so v dolgih lokih visele s stropa, okrašena farna cerkev je bila polna. Maševal in pridigal je dr. Stres, menda Šušterjev naslednik. Tudi o volitvah, državi in skrbi predvsem kristjanov za skupno dobro, je nekaj povedal. Pred cerkvijo je bilo več stojnic s "trompetengoldom", ki pa niso zbujale takšnega zanimanja kot Vovkov Gustl na stojnici turističnega društva. Pekel je kostanje, prodajal bučnice, ocvirke in ponujal super domači kruh in ob tem bil še pripravljen razdreti tudi kakšno duhovito. Tako smo mimogrede zvedeli tudi za poreklo odličnega vina, ki ga je točil: "Prašek smo naročili v Plivi, voda je pa domača." Tudi razstavni prostor v dvorani je bil ves čas živahen. Mlada prodajalka spominkov se je pohvalila, da ji posel odlično gre: "Kupujejo šopke gospe Drame, slikarije Mojce Sitarjeve, no, vse gre. Koliko smo kasirali pa še ne vem. Bomo prešteli zvečer." F. K. Kdo so bili naši "udbovci"? Potem ko je Demokracija objavila seznam tistih Šentjurčanov, ki so se leta 1990 znašli na listi sodelavcev Službe državne varnosti, se je v Šentjurju pričelo panično iskanje tega časopisa. Tudi pozivov, naj spisek za božjo voljo objavimo tudi v ŠN, ni manjkalo. Da si to ne upamo storiti, nam je bilo tudi očitano. To slednje ne bo držalo. Morda je res le to, da spisek pravzaprav sploh ni več tako hudo aktualen, saj smo za tovrstno spodaj navedenih gospodov več ali manj vedeli tudi že prej. Pa poglejmo! Vodja PC SDV Šentjur je bil Mladen Romih iz Trnovelj, njegovi podaniki pa so bili: - Marjan Božič (rojen 1943) iz Šentjurja, - Franc Cehner (1946) z Botričnice, - Marjan Dobcršck (1947) iz Doropolja, - Marjan Drame (1950) iz Gorice pri Slivnici, - Rastislav Godler (1946) iz Šentjurja, - Vinko Jagodič (1956) s Ponikve, - Jože Jevševar (1950) iz Šentjurja, - Branko Potočnik (1954) s Ponikve, - Anton Šumej (1933) iz Vrbnega, - Zvonko Leskovšek ( 1953) iz Šentjurja Ste zvedeli morda kaj novega? Šentjurske NOVICE ZGODILO SE JE Is.;: Srečanje šentjurskih vinogradnikov Če upoštevamo le količino, pridelamo v Sloveniji v svetovnem merilu zelo malo vina. Po raznolikosti in kakovosti pa nič ne zaostajamo za najslavnejšimi vinorodnimi državami. Od prvih let po drugi svetovni vojni se je slovensko vinarstvo razvijalo predvsem v prid kakovosti. V Sloveniji smo uspeli obuditi vrsto avtohtonih sort, združiti sodobno tehnologijo s tradicionalnimi postopki predelave, oživiti vrsto idealnih vinorodnih leg in jih zasaditi z vrhunskimi sortami. Predvsem pa so postali nosilci kakovosti in raznolikosti mali vinogradniki, ki ljubeče skrbijo za majhne vinograde in jim za dobro kapljico ni žal truda. Med slednje lahko štejemo marsikaterega izmed šentjurskih vinogradnikov. Mnogi med njimi so tudi dobitniki medalj z raznih ocenjevanj vin. Najbolj znan in uspešen med njimi je pravgotovo g. Aci Urbajs, ki se lahko pohvali predvsem s pridelavo vin vrhunske kakovosti. Kar nekaj vin iz pozne trgatve in suhega jagodnega izbora iz njegove kleti je bila ocenjena z vrhunskim priznanjem na vinskih sejmih. Za pridelavo takšnih vrhunskih vin je prav gotovo potrebno mnogo znanja in truda. Za pozno trgatev se začne trgatev najmanj 14 dni po uradnem pričetku trgatve. Pri suhem jagodnem izboru pa pustijo grozde na trtah do pozne jeseni, da se na njih razvije plemenita plesen. Poškodovane jagode se osušijo in sladkor se še dodatno skoncentrira. Izkušnje, ki sijih človek pridobi z dolgoletnim vinogradništvom in kletarjenjem so vsekakor odličen vir informacij. Tega se je zavedal tudi župan g. Malovrh, ki je dal pobudo za srečanje šentjurskih vinogradnikov na Rifniku pri g. Urbajsu. Povabljeni so bili vsi boljši proizvajalci vin na našem področju, med njimi tudi Kolar, Zdolšek, Hajnšek, Ivanuša, Čoki in drugi ter seveda tudi uradni šentjurski viničar g. Aci Urbajs. Srečanje je bilo uspešno. Vinogradniki so pridno postavljali vprašanja in si izmenjavali izkušnje, pri čemer jim je z marsikaterim nasvetom pomagal tudi g. Vojko Grdina iz svetovalne službe. Skupno so tudi ugotovili, da je doseganje vrhunske kvalitete bržkone želja skoraj vsakega vinogradnika, ni pa potrebno, da bi sedaj vsi šli v pozno trgatev. G. Urbajs seje za to vrsto pridelave odločil, ker je bilo v Šentjurju na tem področju najmanj ponudbe. Urbajsovi so pred sedmimi leti na južnem pobočju Rifnika obnovili star, zapuščen vinograd, ki meri malo več kot 0,5 hektara. Gojijo le bele sorte: chardonnaya in kernerja je skupno 2000 trt, laškega rizlinga pa 700 trt. Področje je precej strmo, kar vsekakor otežuje obdelavo. Herbicidov ne uporablja, vinograd je zatravljen in poln čebel. Tudi škorci so včasih radi gostovali v njegovem vinogradu in zobali sladke jagode. Njihova druščina je lahko štela tudi do 3000 članov, ki se niso preveč ozirali na nezadovoljstvo in nasprotovanje lastnika ob njihovem obisku. Mreža, ki prekriva celoten vinograd, pa jim letos uspešno preprečuje podobne gostije. Trte so malo obremenjene, kar je skupaj z izgubo vode v grozdnih jagodah, vzrok za majhen pridelek (letos pričakujejo približno 2000 litrov). Seveda pa se s z izgubo vode poveča sladkor in ekstrakt v grozdju. Pri Urbajsovih čakajo s trgatvijo do pozne jeseni, kar daje vinu posebne značilnosti: relativno nizko kislino, ekstrakt in alkohol sta visoka, ostanek nepovretega sladkorja zgladi okus, cvetica je zelo nežna. Za res vrhunsko kvaliteto je treba včasih trgati še posebej pazljivo in preprosto s poizkušnjo jagod ločiti dobre grozde od slabih. Pojavljajo se tudi razlike med spodnjim in zgornjim delom vinograda (v vročem letuje spodnji del boljši in obratno). Mhmm, bolje kot čisti kisik Pri Urbajsovih je kvaliteta dokazana. Na kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni so prejeli zlati medalji za chardonnay -jagodni izbor in kerner - pozna trgatev. Na vinklem sejmu v Ljubljani pa so dobili srebrno medaljo za tropinovo žganje. In kakšen je letošnji pridelek? G. Urbajs gaje ocenil kot dobrega. Trgatev je opravil zelo na hitro 10. novembra, zaradi napovedanega slabega vremena. Chardonnay in kerner bosta s skrbno predelavo dosegla kvaliteto pozne trgatve, laški rizling pa žal ne. Pri slednji sorti je bilo letos veliko grozdja, a zaradi presušenosti zelo malo vina. Tudi po mnenju večine je laški rizling letos razočaral. No, vse te skrbi so se precej razpršile ob gostoljubnosti g. Urbajsa in g. Hajnška, ki sta prisotne pogostila s prigrizkom in seveda z izbrano kapljico. Vinogradniki sami so bili s srečanjem zadovoljni. Izrazili so željo po organizaciji podobnega srečanja še pri ostalih proizvajalcih vin v Šentjurju, kar bi jim nudilo tudi priložnost, da medsebojno bolje spoznajo vinograde na različnih legah v Šentjurju. Navdušili so se tudi nad predlogom, da bi v okviru Jurjevanja organizirali vinogradniški dan s promocijo svojih vin, strokovnim vodenjem, degustacijo in ocenjevanjem domačih vin. Ker so med člani pevskega zbora Skladateljev Ipavcev tudi vinogradniki, se je žvenketanju kozarcev kaj kmalu pridružila tudi pesem. Barbara Gazvoda ZGODILO SE JE Strpnost med nami Vrtec v Šentjurju praznuje svojih 30 letin v okviru obeležja praznovanja te obletnice so bile organizirane že marsikatere prireditve in dejavnosti, veliko pa jih bo še na sporedu skozi celo leto. Prav gotovo ste opazili risbice na trgu pred trgovino Resevno in pred občino, morda ste si ogledali tudi lutkovno Predstavo Kužek Tobija v izvedbi lutkovnega gledališča Fru Fru iz Ljubljane, vsekakor pa ne smete zamuditi Lego delavnice v kulturnem domu februarja naslednje leto in vseh ostalih spremljajočih prireditev. V počastitev tridesete obletnice organizirane predšolske vzgoje v občini Šentjurje bila v torek, 19. novembra ob 17. uri izvedena tudi okrogla miza: Strpnost med nami. V dvorani Skupščine občine Šentjur so se zbrale mamice in nekaj redkih očetov ter vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo predšolskih ali šolskih otrok in jih ta tematika zanima. Moderatorje bila ga. Zora Ketiš, ravnateljica šentjurskega vrtca. Pri vodenju razgovora staji bila v pomoč priznana slovenska strokovnjaka prof. Ana Četkovič Vodovnik, do pred kratkim ravnateljica vrtca Anice Černejeve in dr. Ivan Štuhec, dr. teologije in profesor na Teološki fakulteti. Dr. Štuhec je v uvodnem nagovoru podal zelo provokativno razčlenitev pomena besede strpnost. Strpnost kot modna beseda, katere vsesplošno veljaven pomen je vzdržnost. Koren besede pa je trpnost, trpeti. Vendar, ali je dovolj, da so starši m vzgojitelji do otroka samo strpni, ga trpijo, prenašajo? Mar ni osnova našega odnosa z otrokom aktivnost, ki se z njegove strani kaže v nenehnem spraševanju? Beseda strpnost se v takšni inteipretaciji res kaže kot pomanjkljiva. Različnost ne bi smeli samo trpeti temveč jo celo spodbujati in spoštovati drug drugega, saj si brez drugačnosti ne bi imeli kaj dati. Tudi prof. Vodovnikova je potrdila strpnost kot najbolj aktualno temo tega časa. V ospredje je postavila predvsem družino kot najbolj subtilno celico. Vlogi vzgoje v vrtcu in šoli Je dala drugoten pomen. Še posebej se je razvnela ob opisu patriarhalnosti nekaterih družin - brezpogojna avtoriteta očeta in vloga žene in matere kot kuharice in perice. Ker sebe večinoma vrednotimo vedno v odnosu z drugim in na njem vidimo svoj lastni obraz, je začetek vselej pri samemu sebi. Dr. Štuhec je kot alternativno rešitev ponudil mašo, ki pomaga njemu pri odnosu z njegovimi sostanovalkami, sestrami uršulinkami. Zaradi vsakodnevne jutranje maše se nikoli ne uspejo toliko skregati, da se zjutraj ne bi mogli gledati, trpeti. Zanimivo je opisal tudi odnos nekaterih staršev, ki imajo otroka za svojo lastnino: "Otrok ne sme biti naša last. Mora biti drugačen. Otrok nimamo zase in jih nimamo pravice imeti. Otrok je dar in mu moramo pustiti, da se osamosvoji. Hvalimo se s tem, da smo prerasli sužnjelastništvo. Figo smo ga prerasli! Samo na nekem drugem področju se nam to ponavlja." Negativno so ocenili tudi nesodelovanje očetov pri vzgoji otroka, a seje v njihov bran takoj postavila dr. Kaladjiski, ki meni, da se situacija popravlja. Dostikrat prideta v ambulanto z otrokom oba starša ali pa celo samo oče. Gospodje so se sedaj očitno čutili izzvane, čeprav so bili prisotni v teh obtožbah izvzeti, in so se kaj hitro vključili v debato. G. Krč: "Strpnost pade na izpitu v odnosu s svobodo." Drugi gospod, ki se žal ni predstavil, je vse prisotne dame, ki so omizje pripravile, zelo pohvalil: "Fantastično!" Gospod župnik iz Šentjurja se z njimi ves čas ni povsem strinjal, ker meni daje človekova narava v osnovi nagnjena k slabemu in ves čas potrebujemo nekoga, da nam pove, kaj je narobe. To je bržkone tudi njegova vloga. Vsekakor seje pogovor lepo razvil, mnogo lepih in globokih misli je bilo izrečenih, ki bodo marsikoga od prisotnih pripravile do tega, da bo malce razmislil tudi o svojih dejanjih. V prihodnje pa se boste podobnega omizja morda udeležili tudi vi. Ne bo vam žal. Barbara Gazvoda Bobovo hoče cesto Konec prejšnjega meseca so imeli občani Bobovega delni zbor občanov. Zbrali so se pri Smoletovih ter sklenili, da je dovolj odlašanja z izgradnjo njihove ceste Ostrožno - Bobovo. Napisali so odločni zapisnik, ga poslali svojemu predsedniku Sveta KS Ponikva g- Vrečkotu, županu Malovrhu in Šentjurskim novicam. Iz zapisnika povzemamo, da so zahtevali, da se v skladu z referendumskim programom takoj pristopi k asfaltiranju 2,8 kilometrskega odseka njihove ceste. Smatrajo, daje njihova cesta tako ogrožena - ob malo večjih deževjih je tudi poplavljena in morajo otroci prečkati progo prav na najnevarnejših mestih - da zavračajo prednostno listo asfaltiranja cest v KS Ponikva. Tudi kriterijev za sainoudeležbo niso pripravljeni priznati, ker v 20 letih samoprispevka na njihovem območju ni bilo ničesar storjenega. Od KS tudi pričakujejo, da bo iz naslova pomoči demografsko ogroženim preko šentjurske občine pridobila dodatna sredstva za to cesto. Ker v zapisniku ni niti besedice o tem, da bodo na primer zaprli progo Zidani Most - Maribor ali kaj podobnega, skorajda ni verjetno, da se bo tamkaj kmalu kaj premaknilo. FRIZERSKO LEPOTNI STUDIO SILVA PINTARIČ MILOŠA ZIDANŠKA 10 A 3230 ŠENTJUR TEL.: 063/743-172 NOVOST: vrHunstja CičiCa za malje-up cosm? novi 6arvni predvi za (ase modnifi barv SENT/URCANI PO SVZTU . m S potepanja po ZDA Potovanje po ZDA je za mnoge skrita želja, ki tli in čaka na prvo iskrico, da lahko vzplamti. Mnogim ostane to le skrita želja in prav tem so namenjeni utrinki z mojega potovanja. Morda pa bodo koristili tudi tistim, ki se tja odpravljate. Ko se človek odloči za takšno potovanje, je najbolje da vse dobro premisli in načrtuje že precej časa pred odhodom, saj tako prihrani veliko denarja, na poti pa je L.A. Downtown tudi mnogo bolj sproščen. Vsega pa kljub temu največkrat ne utegneš predvideti, kar se ti seveda maščuje. Tako se je zgodilo tudi meni. Potovala sem z italijansko letalsko družbo, od katere niti v "normalnih" razmerah ne moreš pričakovati točnosti, ustrežljivosti ali okusne hrane, kaj šele v času stavke. Prav zaradi te je moje potovanje ves čas viselo v zraku. No, potem ko smo ne vem kolikokrat obkrožili Rim ter preleteli skoraj vso Italijo, smo po sedemnajstih urah letenja le prispeli na osrednje letališče v Los Angelesu. Najboljši razgled na letališče se nudi prav z letala, saj le tako lahko spoznaš, kako velik je celoten letališki kompleks. Razteza se na površini, ki je približno enaka mestu Celje. Imela sem občutek, da se bom v množici ljudi kar izgubila, a me je množica kar sama usmerila do organov mejne kontrole. Prijazne, vendar zelo uradne uslužbenke so nas hitro razvrstile v dve ločeni koloni, v domačo in v turistično. V vrsti lepo čakaš, dokler ti mejni policaj ne da znamenja, da lahko pristopiš k njemu, pregleda ustreznost dokumentov in kar je posebnost, tudi kaj vpraša. Zanimalo gaje, če imamo pri nas vojno,, koliko časa nameravam ostati, koliko denarja imam in če imam povratno letalsko karto. Iz izkušenj vem, da je najbolje biti čimbolj sproščen in naraven, saj se le tako izogneš raznim manj prijetnim vprašanjem. Sledi pregled prtljage, nato si poiščeš potovalne kovčke na tekočem traku in si zaželiš dobrodošlico v Los Angelesu. Los Angeles - Mesto angelov Mesto, ki so ga prvi naselili Spanci leta 1781, je po svojih razsežnostih, naseljenosti (s predmestji ima 15 milijonov prebivalcev) in znamenitostih res vredno ogleda. Prvo kar sem opazila, je velika razlika med središčem mesta, imenovanim Down town, z visokimi poslovnimi stavbami, kjer velja pravilo, da višje kot imaš poslovni prostor, več veljaš, ter nizkimi hišami in skladišči, ki se kot obroč vijejo okoli mesta. Na eni strani so navadnim smrtnikom nedostopne četrti Beverly hillsa in Bel Aira, kjer živijo znane filmske osebnosti, sodniki, lastniki multinacionalk, športniki..., na drugi strani pa je revščina vietnamskih, mehiških, kitajskih in črnskih priseljencev. Tuje tudi leglo kriminala - in rasne nestrpnosti. Prav kriminal in pa ekološke težave so vzrok odseljevanja prebivalcev in stagnacije mesta. Razvoj mesta temelji na proizvodih postindustrijske družbe, na filmski in TV industriji ter na letališčnih, pristaniških in cestnih povezavah. Ceste so izjemno široke in večpasovne. Pasovi so med seboj ločeni z izbočenimi kroglicami, tako da premik z enega pasu na drugega krepko čutiš. Kaj kmalu sem opazila, kar se je kasneje pokazalo kot ameriško pravilo, da se v avtomobilih vedno prevaža le en sam človek. Za vozila z najmanj dvema potnikoma in za avtobuse imajo celo poseben vozni pas. Mesto je prepredeno s številnimi podhodi in nadhodi, kar mu daje skorajda vesoljski videz. V poznih popoldanskih in večernih urah ždi na teh prehodih množica brezdomcev in beračev, ki jih uspešno preganjajo privatni agenti raznih družb, saj se njihova prisotnost ne sklada s podobo centra, v katerem se pretakajo ogromne vsote denarja. Mestne znamenitosti so tudi univerza UCLA, Univerzal studios, plaža Santa Monica, ogromni kompleksi veletrgovin, ulice zvezd, homoseksualcev, lezbijk, prostitucije in kriminala. Ob mojem bivanju v Los Angelesu je bila glavna atrakcija sojenje OJ. Simpsonu. Ravno na dan mojega odhoda so ga razglasili za nedolžnega. V času branja razsodbe je ves Los Angeles dobesedno zastal. Le policaji, ki jih je bilo povsod polno, so bili v polni pripravljenosti. Takšen in še mnogo drugačen je Los Angeles, v katerem te vsake toliko časa malo potrese in pretrese, kar mu daje še poseben draž. Naslednjič vas popeljem v San Diego in na TOP GUN. Barbara E. Leskovšek Obvestila matične službe Poročili so sc: Zoran Radakovic in Katja Žurej iz Celja, Alojz Hribernik iz H ruševca in Petra Ok-lopdžija iz Celja. Umrli so: Nada Jernej (60) iz Šentjurja, Kristina Lorbek (63) iz Šentjurja, Anton Cizerl (53) iz Šentjurja, Ana Mlaker (85) iz Podgaja, Jožef Škrabel (90) s Ponikve, Mateja Kavka iz Veti ruže, Franc Vovk iz Loke pri Žusmu, Slavka Papinutti (66) iz Celja, Uršula Tanšek (79) iz Vodul, Franc Bukovnik (91) s Ponikve, Frančiška Marčinko (72) iz Straške gorce, Jožefa Zorko (72) iz Šentjurja. Istem svojo knjigo Pred precej časa sem nekomu posodil knjigo Anike Wambrechtsammer "Za staro pravdo", ki mi veliko pomeni. Ker sem pozabil komu, te prosim, dragi prijatelj ali prijateljica, da se spomniš na svojo obveznost do mene ter mi jo vrneš. Iskrena hvala! Ivan Pungaršek, Planina Za gotovino kupujem delnice raznih podjetij izjavne prodaje. Tel. 0601 64 608. Šentjurske NOVICE VINKO /AGODIČ: SPOMINI in^nnn^ Vinko Jagodič: taksen je bil naš čas (18. nadaljevanje) Z ustanovitvijo POZD Tajfun smo vzorčno realizirali Kardeljevo zamisel iz nove ustave. Občina je kot svoj delež prispevala odpis neplačanih obveznosti obeh obrtnikov, zaradi česar je v občinskem proračunu nastala vrzel v višini 80 milijonov din. Izvršni svet in uprava sta me zadolžila, da ta problem rešim v Ljubljani. Izpad smo uspeli pokriti tudi s pomočjo Franca Šifkoviča, mojega prijatelja in predsednika IS Kranj, ki je bil predsednik tudi posebne republiške komisije, imenovane za pregled občinskih proračunov. POZD Tajfun je postal zanimivost, ki sojo hodile gledat delegacije iz vse Jugoslavije. Za 1. maj smo imeli dogovorjeno tovariško srečanje na Kozjanskem. Ker je bilo slabo vreme, sem ostal doma. Proti večeru so me iznenada poklicali iz državnega protokola in mi sporočili, da pride naslednji dan Tito obiskat MDB na Planino. Takoj sem odšel na Planino. V Šentvidu je bil le vodja mladinske akcije Vogrič Zlatko in nekaj mladincev, zaradi težav z domom v Šentvidu smo namreč prihod brigad za nekaj dni odložili. Zadolžil sem Vogriča, da je pripravil raport, predsednika Občinske ZSMS pa, daje zbral nekaj domačih mladincev, ki smo jih oblekli v brigadirske uniforme. Vse seje odvijalo takorekoč tajno predvsem zaradi nervoze službe zavarovanja. Ob enajstih zvečer smo imeli še zadnji sestanek na občini, ob štirih zjutraj pa sem sestavljal svoj pozdravni govor. Točno ob 10. uri seje kolona s Titom in Jovanko ustavila pred gasilskim domom. Pred šolo smo ga pozdravili improvizirana enota mladine in jaz v imenu občinskega vodstva. Ogledal si je solo in ugotovil, da smo jo zgradili z razmeroma malimi denarji. Jovanka si je ogledala kuhinjo. Bila je očarana nad kmečko vprego, ki je Titovo kolono pričakala nekje ob cesti. Šele kasneje sem zvedel, da so bili to Slivničani, ki so prišli s slovesne otvoritve ceste Tratna - Slivnica. Zakusko v grajski kašči je kljub naglici iznajdljivo pripravila Janja Doberšek. Po enournem klepetu so visoki gostje odšli proti Lisci. V noči z 20. na 21. junij je bila načrtovana vaja TO z vpoklicom rezervistov. Ob 1808 uri seje zatresla zemlja. Potresni sunek, ki mu je v naslednjih dneh sledilo še 30 šibkejših, je bil jakosti 7,4 po Mercallijevi lestvici. Po telefonu in s pomočjo milice sem bil seznanjen s poročili o škodi. Ob pol dveh zjutraj sem bil na občini z namenom, da spremljam vpoklic rezervistov. Vse je bilo na nogah in na cesti je bilo živahno kot sredi belega dne. Vpoklic in formiranje enote smo kljub temu nemoteno izvedli. Ob pol šestih zjutraj je že zasedal svet za obrambo in civilno zaščito, sledila je seja z medobčinskimi in republiškimi organi v Rogaški Slatini. Prav na začetku seje je v stekleni dvorani spet močno zanihal veliki lestenec, kar je bil zadosten razlog, da smo se takoj preselili na varnejšo lokacijo. 22. junija sva s predsednikom vlade ing. Marincem pregledala stanje v vsej občini. Skupaj s Šmarčani smo ustanovili poseben °dbor, ki sva ga vodila s predsednikom šmarske občine Joškom Lojenom, republika pa je za sanacijo po potresu zadolžila ministra za urbanizem ing. Borisa Mikuša. Za pomoč naši občini je bila zadolžena Ljubljana. V Loki smo že 29. septembra odprli montažno osnovno šolo, na Ponikvi pa pričeli z gradnjo klasične šole kljub nasprotovanju Sergeja Kraigherja. Zgradili smo tudi zdravstveni dom na Planini. V vrtcu, odprtem leta 1973, smo imeli nekaj kadrovskih težav. Sugeriral sem prof. Jan Mileni, da se prijavi na razpis. Konfuzno razpoložene delavke v vrtcu je niso sprejele brez oviranja. Značaj umirjene novoimenovane direktorice je stanje polagoma umiril. Modernizacijo ceste Sele - Ponikva je omogočil ing. Bogdan Knez z obrazložitvijo, da gre za potrebe prevoza sadja s plantaž. Sam tega nisem mogel storiti, ker sem bil Ponkovljan. Zanjo je Občina najela kredit iz kmetijskega programa Ljubljanske banke, kar pa je skušal ovirati direktor Hmezada ing. Veljko Križnik, s katerim sva imela več konfliktov (združitev kombinatov, klavnica...). 16. avgusta smo imeli poskusno avtobusno vožnjo na Kalobje. Naju z direktorjem Izletnika je pričakalo krajevno vodstvo, povabili so nas v gostilno Erjavec in med tem v kratkem času odeli ves avtobus v cvetje. Progo je Izletnik kmalu nato uvedel. 1. septembra smo slavili 100 let Gasilskega društva Šentjur. Ob tej priliki sva postala z ing. Grdino častna člana društva. Najbrž pa je bila to le trenutna pozornost, saj me od takrat niso povabili na noben zbor več. Nesoglasja v občinskem vodstvu so eskalirala na različnih nivojih. Leto 1974 ocenjujem za eno od najbolj napornih. Kljub mnogim funkcionarjem sva vso breme nosila s predsednikom Izvršnega sveta. Leto 1975 Zaradi ugodnejšega zbiranja sredstev v občini je bilo potrebno spremeniti čim več obratov v temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Z direktorjem Ingrada ing. Marjanom Prelcem sva se tako dogovorila tudi za lormiranje TOZD Ingrad. To seje zgodilo ob dogovarjanju za graditev novega dela osnovne šole v Šentjurju, zaradi te gradnje sta Ingradu in odgovornim v občini grozila kazenski postopek in zaporna kazen, ker smo gradnjo izvajali brez finančnega pokritja. Moral sem se angažirati vse do najvišjega republiškega vodstva, da je direktor SDK Franc Knafelc zadržal ovadbo inšpektorja Leiča. V okviru gradnje šol je nastala zamisel, da se v Dramljah šola ne gradi. Višje razrede naj bi prešolali v Šentjur. Tak predlog sem ob samem začetku odločno zavrnil, ker sem bil prepričan, daje za Drameljčane nesprejemljiv. Nikakor nisem žele spodbuditi podobnega nezadovoljstva kot je nastalo ob podobnem problemu v Dobju. _____________________________________________(se nadaljuje) Čestitke ob izvolitvi v državni zbor Dolgoletni sodelavci in prijatelji iskreno čestitamo g. županu Juriju Malovrhu ob ponovni izvolitvi v državni zbor. Prepričani smo, da se bo dobro sodelovanje med občino in slovenskimi železnicami še okrepilo. ____________________Delavci prometnega vozlišča Celje F. KOVAČ: ZAPORNIŠKI ZAPISI Kdor ni nosil še okov... (3. nadaljevanje) Dobil sem vojaškega branilca po službeni dolžnosti. S službenim branilcem, njegovo ime sem že zdavnaj pozabil, sem imel en sam razgovor. Zelo prijazno mi je razložil, da se je seznanil z mojim primerom in da so vse pridobljene informacije o meni zelo spodbudne itd., nakar sem ga z velikim upanjem vprašal, če je torej tudi on prepričan, da sem nedolžen. To sicer ne, je dejal, toda zagotovil mi je, da ne bo tako hudo, kot se meni zdi. Kaj več kot 3 do 4 leta zagotovo da ne bom dobil. Zdaj se mi je pa resnično sesulo moje rahlo in s tolikšno muko vzpostavljano psihično ravnotežje. Vsa moja resnica in vera, ki sem ju pestoval v sebi, nasproti sodne mašinerije nista pomenili čisto nič. Čutil sem, da sem na koncu, da teh strahovitih pritiskov, ki so me mrcvarili zadnje tedne, ni mogoče preživeti, niti en teden več, kaj šele morebitnih nekaj let! Predstavljal sem si pač, daje zapor po obsodbi enak temu peklu v preiskovalni samici. Odslej sem apatično ždel v svoji celici, prenehal sem šteti zaporniške dneve, stražarji so iz moje celice nosili nazaj v kuhinjo nedotaknjene krožnike. Zmogel sem še nekaj hinavščine ter pisal domov kolikor toliko spodbudno pismo, bratu pa prav obupanega, s prošnjo, da mi takoj priskrbi odvetnika, kajti sicer bom zagotovo zgnil v sarajevskih vojaških zaporih. Kmalu zatem sem dobil obisk, čeprav so bili obiski v preiskovalnem zaporu izključeni. Prišel je bratov sodelavec, sicer trgovski potnik, toda prvoborec z visokim partizanskim činom, kar mu je verjetno odprlo vrata v grbaviški zapor. Seveda ga nisem prej nikoli videl in čeprav mi je v uvodnem pozdravu povedal, da je moj stric itd. ter z velikim ogorčenjem večrat ponovil vso zgodbo svojega iskanja po sarajevskih kasarnah in zaporih, ga nisem uspel prepoznati za svojega. Pustil mi je velik paket močnih cigaret Ibar, ki sem jih potem v samici začel pridno kaditi. Njihov učinek je bil neverjeten. Še danes se dobro spominjam, kako so napetosti, s katerimi sem preživljal vse tiste dneve, po pokajeni cigareti izginile. In se seveda kmalu nato spet vrnile. Apatija ter zavračanje hrane sta vendarle napravila ustrezen vtis na zaporniške oblasti. 20. januarja 1965 so me prestavili v skupno sobo. Človek si ne more predstavljati, kaj pomeni družba še dveh podobnih sotrpinov! Po prvih tipajočih previdnih kontaktih smo razvili prave debatne dneve in drug drugemu potožili svoje muke in težave. Kako lep je lahko nenadoma svet, pa čeprav je to le ena sama jetniška soba, če v svoji nevolji nisi sam! Pa ne le to, po mizi seje valjal kup časopisov in knjig. In še šah! Naključje je hotelo, da smo ga igrali vsi trije, in tudi po moči smo bili približno enaki. Dobesedno Havaji! Gojko Narandič, umirjemi in kontrolirani 30 letnik iz Slavonske Požege, je bil neformalni sobni starešina. Obsojen je bil zaradi špijonaže na 7 let strogega zapora. Po zaporu se je že valjal 8. mesec in je čakal na pravnomočnost sodbe. Njegove dogodivščine s potepanja po svetu, ki jih je znal slikovito pripovedovati brez konca, so bile pravi balzam za v jetnišnico uklenjene mlade duše. Denarje potreboval in ko je nekoč nekje v Franciji vzel nekaj denarja, vedno je trdil, daje šlo za borih 200 dolarjev, z obvezo, da bo malo pogledal, kako je z ruskimi raketnimi oporišči ob Jadranu, se je že takoj na italjansko -jugoslovanski meji srečal z vojaško policijo in kmalu nato z vojaškim sodiščem v Sarajevu. Maks Veber iz Kamnika je bil njegovo pravo nasprotje, vedno nasmejan, ekspolziven in pripravljen na vsakršno neumnost. Bil je pravo sonce v tisti turobni jetnišnici. Njegov prestopek je bil domala švejkovski: po slabem letu vojaščine mu je le - ta šla toliko na živce, da sta s kolegom sklenila, dajo bosta predčasno zaključila. Maks je bil planinec in dober poznavalec Kamniških Alp, pa zato sploh ni imel skrbi, kako priti čez mejo. S prijateljem sta vse lepo izračunala ter lepega dne s puškama na ramah odkorakala s straže proti železniški postaji. Že po nekaj sto metrih ju je čakala zaseda vojaške policije. Nikoli nista zvedela, kdo ju je izdal. V zaporu je bil že tretji mesec. Zakaj so čakali s sodnim procesom, seje pokazalo nekoliko kasneje. Skratka, bili smo lepa in razmeroma srečna triperesna deteljica, dva politično problematična Slovenca in vohun. Narandič je imel 7 let že v žepu, Vebru je zaradi dezerterstva grozilo 5 let, pa se nista živci rala, zakaj naj bi se torej žrl jaz, ki bom, kolje kazalo, prišel skozi še najbolj poceni? Tako enostavna je bila tolažba, ki mi je tisti hip povsem zadoščala. Fizičnega nasilja tako ali tako nad menoj niso nikdar izvajali in takoj, ko sem uspel vzpostaviti svoje notranje ravnotežje, težav skorajda ni bilo več. Hrane smo imeli dovolj, vsak dan smo dobili na mizo Borbo, iz razemroma dobro založene zaporske knjižnice pa smo si izbirali literturo po mili volji. V času enega meseca do glavne razprave sem čital vse "živo". V veliko uteho so mi bila zlasti vsa dosegljiva dela E.M. Remarqa. Prvič v življenju sem se lotil celo Marxovega Kapitala. Seveda sem dobro preštudiral tudi jugoslovanski Kazenski zakon, kar pa mi ni niti najmanj pomagalo, da bi dojel, zakaj sem prvazaprav v ječi. Povsem jasno mi je postalo, da gre v mojem primeru za čisti mišljenjski delikt, za svobodo misli in govora, ki sta mi deklarativno seveda bila zakonsko zagotovljena, v resnici pa seveda takoj najostreje sankcionirana, ke se pač nista ujemala s splošno veljavno miselnostjo oziroma doktrino ZKJ. Počasi sem tudi začel razumevati, kaj se v pravno - formalnem smislu z menoj sploh dogaja in tudi, kakšno bo nadaljevanje moje zgodbe. Morda mi je prav to spoznanje precej pomagalo, da sem se počasi le začel postavljati na svoje noge ter si ustvarjati svoj "jaz", ki ni bil več odvisen od sistematičnega zapostavljanaja predvsem s strani stražarjev in tehničnega osebja. Počasi mi je postalo povsem jasno, da gre le za utečen postopek lomljenja osebnosti, katerega del so tudi stražarji - vojaki, ki seveda v bistvu nimajo nič proti meni. Resda so bile med njimi precejšnje razlike, nekaterim seje na očeh videlo, da pač opravljajo svojo službo in nič več - ti so nam v primerih, ko so bili brez nadzora tu in tam dopustili tudi kakšno naklonjenost - drugi pa so enako očitno izžarevali svoj gnev nad nami in poskušali uveljavljati svojo večvrednost. Čeprav smo s svojimi stražarji komajda spregovorili kakšno besedo, smo jih precej dosledno razdelili med "naše" in "njihove" in seveda skrbno skrbeli za "vojno" z "njihovimi". (se nadaljuje) šentjurske LUCIjlNA REPORTAŽA NOVICE . • ••• ••• . . .. ••• • • ••• ■■ ' ... • •• ■ v ’ ' ...• v•.• • >. Lucija po volitvah Zelo sem razočarana nad volitvami! Tako lepo je kazalo za posel, potem pa nič iz tega. Kandidati pa taki! Sploh nisem dobila priložnosti, da bi se prodala. Ko je moje težave opazil urednik, je še on spustil svojo ceno, kar meje tako prizadelo, da sem sklenila volitve bojkotirati. Ko pa tudi moj bojkot ni nikogar ganil, sem posegla po zadnjem orožju in napovedala svoj glas za Grosovega Bukija. Zakaj pa ne, saj je pri nas nekoč zmagal celo Ivek iz Negove, pa se zato svet ni podrl. Tako sem Prišla na volišče čisto svobodna in neodvisna. No čisto tako res ni bilo, kajti ko sem šla mimo plakatnega bojišča na Mestnem trgu, sem se počutila takorekoč posiljena in sem se v hipu odločila, da moj glas pač ne bo padel na tako ceneno reklamo, kot so nasmejane fotke mojih potencialnih predstavnikov v Državnem zboru. Zakaj se ti tipi pravzaprav sploh tako režijo? Da se ne režijo prav meni? Obrnila sem se že proti domu, ko sem se spomnila, da v volilnem odboru sedi tudi novopečeni blondinec iz sosednje ulice, ki bi lahko nehote Jzdal mojo volilno abstinenco, kar bi seveda utegnilo še kako škoditi moji profesionalni karieri. Resje bil tam in ko mi je Prijazno izročil glasovnico, sem se počutila zelo pomembno. ^ mojih rokah je usoda domovine, sem si rekla, seštela vse številke svojega rojstnega datuma, jih delila s svojo srečno številko ter tako dobila pravo številko svojega kandidata. Res, da še nisem nikdar slišala zanj in za njegovo stranko tudi ne, toda če so zvezde pokazale tako, boljše izbire za Šentjur ne more biti. No potem, čez dva dni, ko sem videla volilne rezultate, se mi je posvetilo, da je podobno volilno tehniko uporabila tudi velika večina drugih državljanov. Z ozirom na to, da o politiki nimam veze, niti nisem bila preveč presenečena, daje zmagal krščanski Jure, čeprav je volitve izgubil. Teh zadev okrog čudežev res nisem nikoli prav razumela. Če pa se spomnim naukov svoje babice, so prizadevanja, da bi vse razumeli, le plod človekovega napuha. Vsaj tega greha nimam! Konec naslednjega tedna sem preživela na Ponikvi, kjer naj bi, po urednikovem zatrjevanju, prav tiste dni šla v klas Ponkovška kultura. V petek so imeli razstavo "Čas beži", menda imenovano po razstavljenih dragih stenskih urah. Nič ne bom kritizirala, ker so se tamkajšnje punce verjetno krepko oznojile, preden jim je uspelo, kar jim je uspelo. Fotografirala sem Tončkin zborček, katerega pevski program je bil obrat-nosorazmeren z njegovo velikostjo, ampak fotka je zanič, ker ga na njej ni mogoče najti. Podobno sem zafurala sobotno fotografiranje drugega, številčnejšega zbora, ki pa je bil tako sramežljiv, da se je spokal z odra še preden sem uspela nameriti nanj svojo službeno mašino. Moram pa pohvaliti zelo Pestro garderobo nastopajočih; videlo seje, da gre večinoma za sproščene ljudi, ki so na oder pritekli kar v kavbojkah in drugih podobnih domačih oblačilih in niso komplicirali z nevemkakšnimi prazničnimi gvanti ali celo narodnimi nošami. Realizem je tisto, kar cenim: oder naj bo takšen , kot je življenje. Po dolgem času sem si spet enkrat ogledala naše šentjurske košarkarje, ki se presentljivo dobro držijo v slovenski A2 ligi. Zlasti meje zanimalo, če so res tako grdi, kot sem jih videla naslikane v njihovem biltenu. Ne, sploh niso tako grozni. Igrajo pa kot naviti, kar pa ni nič čudnega, saj jih organizirano spodbuja vesel šentjurski otroški vrtec. Le še Zora Ketiševa manjka. Lepo je gledati kako fantje s Kozjanskega na čelu s Huseinom Kahvedžicem hladnokrvno polnijo nasprotnikov koš. Včasih za kakšno minutko med njimi zaigra tudi kateri od avtohtonih Boštjanov ali Matjažev, ki pa sploh niso tako super. Imam pa namen gospodu Laporniku, kije pri košarki "bog i batina" zakuhati lepo godljo, ker so mi njegovi pazniki kratili moje ustavne pravice. Vsi so lahko lepo plačevali vstopnice po 500 tolarjev, jaz, kot ženska, pa sem očitno tamkaj manjvredna in so mi zaračunali le 300 SIT. Sicer pa s honorarjem za to rubriko še tega stroška ne bom uspela pokriti in bo morda resnično najbolje, da to kršenje temeljnih človekovih pravic lepo pozabim. To soboto sem gledala še študente, ki so gostili ponkovške košarkarje. Tako lepo zaliti so se mi zdeli (Sem mogoče opazila tudi zasnove trebuščkov?). Toda gospodu Zorcu s Ponikve ni bil nihče dorasel, niti po trebuščku in še manj po doseženih koših. Po grobosti pa še najmanj. Ampak zmagali so pa le naši, kar se pri tapravih Kemoplastovcih pravzaprav nikoli ne zgodi. Rekli so mi, da naj še nakaj napišem o strpnosti, ki stajo na šentjurski okrogli mizi najglasneje razlagala dva duhovnika. Normalno, kje pa naj bi drugače prišla do besede, ko verouka še vedno ni na šolskem urniku! Ampak, ker nisem bila zraven, me vse skupaj figo briga. ______________________________ Vaša Lucija Opravičilo Opravičujem se, ker sem v prejšnji številki ŠN zamenjala gospoda Kukoviča in Hajnška. Gospod, ki je kopal jamo za modro kavčino, je bil Anton Kukovič in ne Martin Hajnšek. Pohvala policistom iz Šentjurja V torek, 12. novembra mi je bil odpeljan z dvorišča traktor IMT 539. Storilec je prišel na moje dvorišče, odklopil prikolico ter se z vso hitrostjo odpeljal. Z osebnim avtom sem pohitel za njim, ga poskušal ustaviti, a mi ni uspelo. Poklical sem Policijsko postajo Šentjur in jim povedal kako in kaj. V treh minutah so policisti uspeli izslediti storilca, ga ustaviti in mu traktor tudi odvzeti. Zahvaljujem se šentjurski policijski postaji in vsem, ki so ta dogodek spremljali. Posebna hvala gospodom Lipovšku, Arzenšku, Masteku, Malgaju in Krivcu. Policijski postaji Šentjur želim, da imajo še naprej tako usposobljene in vestne policiste, kot jih imajo sedaj! Vili Zagajšek, M. Dobje “novice $port i Športni direktor KMN Juventus Marjan Budiša o odpovedi v L ligi Zakaj ste po osvojitvi naslova državnega prvaka odpovedali tekmovanje v 1. slovenski ligi? Ta odločitev ni bila lahka, vendar je prevladala, ker nismo imeli možnosti trenirati in igrati domačih tekem v (telovadnici) Šentjurju. Kje bo KMN Juventus igral v tej sezoni? V letu 1997 bomo začeli igrati v najnižjen tretjem rangu, to je v Medobčinski ligi Celje, kjer dopuščajo igranje malega nogometa tudi v manjših telovadnicah. Je to telovadnica v Hruševcu? Ta telovadnica ustreza kriterijem celjske medobčinske lige in tudi 2. slovenske lige MN. Poptrebno bo le zaščititi semaforje in luči, zarisati igralne črte in postaviti gole. Vaši načrti? Začeli bomo z akcijo evidentiranja nadarjenih igralcev, ki bi v prihodnje lahko nadaljevali tradicijo državnega prvaka. V svoje vrste vabimo dečke od devetag leta starosti naprej, srednješolce in študente, kakor tudi aktivne in ambiciozne mlade igralce. Za njih bomo po kategorijah in pod strokovnim vodstvom organizirali treninge in jih vključevali v tekmovalno ekipo. Pisne prijave z osebnimi podatki sprejemamo na naslovu: KMN Juventus Šentjur, C. na kmet. šolo št 2, Šentjur(mobitel 0609 647 071). KK Kemoplast doma nepremagljiv Članska ekipa Kemoplast Šentjurje v šentjurski dvorani Hruševec v soboto, 16. 11. zabeležila svojo četrto zmago v A2 Slovenski košarkarski ligi. Proti ekipi Brežice je zmagala z rezultatom 85 : 76 in tako v domači dvorani že drugič zapored z devetimi točkami razlike (Kemoplast: Krka; 80 : 71). Šentjurčani so ves čas tekme vodili, le proti koncu so nasprotniki malce znižali razliko v rezultatu. Zmaga je ostala v Šentjurju in ekipa Kemoplast je s tem potrdila svojo nepremagljivost na domačih tleh. V gosteh jim je dosedaj uspelo zmagati le enkrat in sicer proti ekipi Gradbinec Radovljica. Najboljši strelec tekme zadnjega kola je bil pri domačih Husein Kahvedžic (19), sledila pa sta mu Bojan Sušin (15) in Igor Zorko (15); najboljši strelec ekipe Brežice pa je bil Boris Antolovič (22). Svoje prve točke na letošnjih članskih tekmah je dosegel tudi Peter Maček (4), ki je proti koncu tekme stopil v igro. Najboljši strelci (po 7. kolu) ekipe Kemoplast si sledijo v identičnem vrstnem redu kot na zadnji tekmi: 1. Kahvedžic' 118 točk (povprečje 16,8), 2. Sušin 104 točke (povprečje 14,8) in 3. Zorko 103 točke (povprečje 14,7). B.G. Ob finsko prvenstvo mladih na Ponikvi Na OŠ Ponikva se je 28 mladih šahistov in šahistk iz občine Šentjur spopadlo med sabo v borbi za prvake občine v vseh starostnih kategorijah deklic in dečkov. Najboljši so bili: deklice in dečki do 10 let : Jernej Andreja (Šentjur center), deklice do 12 let: Dura Daniela (Ponikva), dečki do 12 let: Smole Matej (Hruševec), dečki do 14 let: Guček David (Planina), deklice do 16 let: Leber Lidija (Ponikva), dečki do 16 let: Jernej Simon (Šentjur center) pred Novak Lukom (Slivnica) in Vnučec Borisom (Ponikva). S policijske postaje Prometne nezgode V mesecu oktobru seje zgodilo 54 prometnih nezgod. Policisti so opravili tudi štiri poostrene nadzore, pri čemer so se osredotočili predvsem na problem alkoholiziranosti voznikov. Rezultatjebil21 odvzetih vozniških dovoljenj. Dne 14. 10. 1996 ob 08:10 uri je v Podgaju prišlo do prometne nezgode s telesno poškodbo. 24 - letna voznica osebnega avtomobila Jožica R., doma iz Podgaja je z vozilom zapeljala iz vozišča. Pri tem je na vozilu nastala manjša materialna škoda, Jožica pa je utrpela zlom dlančne kosti. Kazniva dejanja Obravnavanih je bilo 29 kaznivih dejanj, med katerimi so ponovno prevladovala kazniva dejanja tatvine in goljufije, kar prav gotovo ne govori v prid Šentjurčanom. Najbolj razvpit primer je kriminalna druščina avomobilskih tatov pod vodstvom Matjaža Podmiljška. Tudi Šentjurčani imamo dva osumljena med njimi. Med hišno preiskavo 7. 11. 1996, ki sojo izvedli na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Celju, so policisti v garaži Gregorja K. našli Grand Cherookee, dele Renault 19, motorje vozil znamke Clio, R 19 in Ford - vse ukradena vozila. Našli so tudi večjo količino delov ukradenih vozil in registrske tablice - očitno nekakšen avtomobilski Jaka Razparač. Komplete ključev in prometna dovoljenja pa je "hranil" Žiga G., pri katerem je bila ravno tako izvedena hišna preiskava. V zvezi s prej omenjenimi predmeti, ki so bili zaseženi med hišnima preiskavama, vodijo preiskavo kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Celje. No, na srečo niso vsi tatovi tako zahtevni. Nekateri se zadovoljijo že z dvema meglenkama rezervnim kolesom. Šentjurčan Milan H. je od 27. 10. 1996 kljub temu oškodovan za 200.000,00 SIT. Javni red in mir Policisti so obravnavali 18 kršitev javnega reda in miru. Glede na mesec poprej je bilo manj kršitev v zasebnih prostorih. Vsekakor pa bo vredno premisliti, preden se človek odloči za obisk pizzerije v Šentjurju. Prejšnji mesec so v podobnem prostoru veselo žvenketali kozarci, tokrat pa se je v pizzeriji Rene začela vsa zadeva z nedolžnim pogo- vorom. Milan L. in Zvonko O. sta se 13. 10. 1996 okoli 19:30 ure najprej pogovarjala, malce prepirala in nato še stepla, kot je to navada med dobrimi "prijatelji". Ker so Zvonkovega "sogovornika" odpeljali v Bolnico Celje, je ta pogovor nadaljeval z Martinom D.. Skupaj sta bržkone le na glas razmišljala o paru, ki je vstopil okrog 22:00 ure, Tanji G. in Borisu M.. Dvojica očitno ni bila na isti valovni dolžini, zato se je kaj kmalu razvil vsesplošni pretep. Pa nič hudega, če odštejemo telesne poškodbe, ki so pri tem nastale. Vsi skupaj bodo svoj "razgovor" v miru nadaljevali pri sodniku za prekrške. Dne 29. 10. 1996 okoli 16:30 ure je v Bukovju prišlo do nesporazuma glede zemlje med Ano K. in Silvestrom J.. Ker besede niso dosegle svojega namena, je Silvester vzel v roke močnejši argument - bližnji kol za trse. Tudi po tem, ko je bila Ana zaradi telesnih poškodb že odpeljana v Bolnico Celje, je Silvester še vedno argumentiral, zaradi česar je bil odpeljan v prostor za iztreznitev. Zaradi poškodb, katere je prizadejal Ani, pa se bo zagovarjal tudi na sodišču. Kdo ve, če bo prinesel kol s seboj? Barbara Gazvoda Šentjurske NOVICE } ZA RAZVEDRILO VEJ NAqitAdNA KrižanIca št. 4f Nagrade za križanko št. 42 (knjigo 100 let socialdemokracije) podeljuje SDS Šentjur. Po pošti jo bodo prejeli Bogdana Ferlež iz Šentjurja, Marija Vovk s Planine in Ivanka Dečman Iz Šentjurja. Spoštovani g.urednik! Najprej čestitke za vaših 20%, čeprav je rezultat bolj moja zasluga, ker sem volila SDS! Da pa je notri prišel krščanski Jure s 15%, ni moja krivda. Človek pač zna! In da ste videli, kako so naši, tisti iz SKD in SDS, na voliščih pazili drug na drugega! Tako zelo, da so na Podobnikove čisto pozabili. In ko so zvečer prešteli glasove in so Janšatovi trikratno pohodili Peterletove, je bil g. Miha tako žalosten, daje šel mimo Beznice naravnost domov. Škoda, da se ni ustavil, bi vsaj videl, da tam visi na steni še edini živi planinski udbovec, kar je seveda še en razlog več za samostojno občino. Kaj vse bi dali Dobjani, da ga imajo! Ali bo kaj z našo planinsko občino, pa težko rečem. Na tistem predvolilnem razgovoru z jeseniškim županom, sem iz trga bila tam čisto sama. Nič čudnega, da se sedež planinske občine seli v Šentvid. Sicer pa, odkrito povedano, bom z volitvami zadovoljna, če se bo zdaj po novem morda le zgodilo, da bosta naši Poštni uradnici vsaj za ščepec bolj prijazni. Ena kot druga sta namreč tako našpičeni, kot da sem jima jaz kriva, da imata takšno službo. Grozno mi je nerodno, ker se moram spet opravičevati. Zadnjič sem zapisala, da so naš župan za krajevni praznik za muziko zapravili kar lepe denarce, pa to sploh ni res. Muziko smo res imeli, ampak Plačali je pa nismo nič. Plačal jo je gasilec Riko, kar je lepo od njega, ni pa lepo, da zdaj hoče na ta račun obogateti. Preden bo dolg iztožil, mu bo namreč nateklo toliko obresti, da mu drugo leto sploh ne bo treba na gradu s "Staro pravdo" afne guncat. Tista o asfaltu pri dveh svetnikih meje koštala buške na levem očesu, kajti eden od njiju mi je z direktom dokazal, daje resnica drugačna in ker je obljubil, da bo dokazni postopek ponovil, če se koj ne opravičim, to kaj rada takoj storim. Kaj pa ta Mančekov pjeb delaje pa nekaj krasnega. Za svoje jelene in divje prašiče je ogradil toliko travnikov, da jagrom ne bo preostalo drugega, kot da svojo hostno žival v štale privežejo in jim sploh ne bo treba več v hosto na jago hoditi. In sam minister Miha Jazbinšek, ki je na predvolilnih shodih veselo mlatil njegove klobase, mu je menda iz Ljubljane za to mučenje živine prinesel take denarje, da se človeku zmeša. Kaj bi šele Miha nosil na Planino, če bi bil res izvoljen! Moji najboljši prijateljici, katere ime pa ne smem zapisati, se je zadnjič zgodil grozen kiks; rekla je, da imajo gospod Užmah lepša jajčka kot gospoda župnik, kar ni povzročilo le vala ljubosumja, temveč je hudo škodilo tuda farovškim kuram, ki jim zdaj grozi kruta smrt. Do prihodnjič lepo pozdravljeni! Vaša Pepca LAHKO BI BILO RES Mestni svet v boju za poslanca Tik pred volitvami je Mestni svet počastil svoje podanike z zgibanko "Krajevna skupnost Šentjur mesto", ki se je lepo vklopila v tovrstno predvolilno literaturo. Predsednik, kije hkrati tudi kandidiral za Združeno listo, se bo moral kar krepko potruditi, da bo prepričal svoje podanike, da ni zlorabil njihovega zaupanja. Ponudba Občinska LDS, ki je takoj po volitvah opazila, da slike njihovega kandidata izginjajo s panoji vred, ponuja Artnakovim oboževalcem v zameno za panoje njegovo fotografijo v naravni velikosti. Pohitite, ponudba je številčno omejena! "Morilec" Na zadnji seji Občinskega sveta je svetnik LDS Artnak zagrozil, da ne bo šel izza mikrofona, dokler Svet ne sprejme njegovega predloga. Artnaka njegovi kolegi očitno dobro poznajo in niso tvegali šentjurskega "sindroma Hvalice": nemudoma so prekinili razpravo in izglasovali Artnakov predlog. V slabem je tudi nekaj dobrega Po volilnem debaklu SKD, bo sonce morda le posijalo tudi na predsednika krajevnega odbora SKD s Planine g. Tovornika, ki je doslej zmrzoval v gosti Romihovi senci. OPTIKA GLEŠČIČ s BORIS GLEŠČIČ - J Šentjur, UL Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028 Poslujemo vsak dan od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 10. ure. NUDIMO VAM: - strokovno računalniško kontrolo vida - računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel - očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: - fotosenzibilna - bifokalna Pl«*‘il°^0V - multifokalna (z garancijo) rtC« v6<