G DK: 228.81 ( 497.12 Rajhenavski Rog, Pečka): 148.2 Ptice pragozd nih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev Mirko PERUŠEK* Izvleček Peru šek, M.: Ptice pragozdnih ostankov Rajhe- navski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V članku je prikazana vloga ptic v pragozdnih ostankih Rajhenavski Rog in Pečka ter v enem tipu gospoda~kega gozda Kočevskega Roga. Obravnava njihovo številčnost in vrstno sestavo ter razporeditev po prehranjevalnih in gnezditve- nih habitatih. Opisana je povezava med lesno zalogo in pticami. Ključne besede: pragozd, ptice 1. UVOD Pragozdni ostanki so delna podoba sta- nja obširnih pragozdov v preteklosti. Danes služijo kot raziskovalni laboratorij za pro- učevanje naravnih zakonitosti flore in favne gozdnega ekosistema. Gozdarji imamo pre- cej dobro raziskan njegov »drevesni« - rastlinski del, manj pa živalski. Med favno najdemo mnoge vrste, ki opozarjajo s svojo navzočnostjo na specifične razmere v eko- sistemu. Ptice spadajo med tisti del favne, ki hitro reagira na spremembe s spre- membo vrstne sestave in gostote. Ptice so ozko specializirane na posamezne ekolo- ške niše, ker so determinirane z genetsko fiksiranimi vedenjskimi vzorci in morfolo- škimi značilnostmi. Ptice v pragozdnih ostankih tako kažejo na razmere, kakršne bi morali vsaj nekoliko ustvariti in vzdrževati tudi v gospodarskem gozdu, da bi povečali in ohranili ekološko stabilnost gozda. Da bi spoznali ta del favne, smo spomladi leta 1989 popisali ptice v pragozdnih ostankih Roga. * M. P., dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Koče­ vje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slovenija. 322 G. V. 7-B/92 Synopsis Perušek, M.: The Birds of the Rajhenavski Rog and Pečka Virgin Forest Rests and their Oepen- dence upon the Condition of Forest Stands. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The role of birds in remaindens of the Rajhe- navski Rog and Pečka virgin forest and in one type of management forest in the Kočevski Rog (Slovenia) is shown. The abudance list of species and distribution in feeding and nesting habitats of birds are discussed. The relation between growing stock and birds is described. Key words: virgin forest, bird s 2. OPIS LOKACIJ Za popis ptic smo izbrali dve lokaciji v Rogu, in sicer v Rajhenavu (GG Kočevje) in v Pečki (GG Novo mesto). Prvi pragozdni ostanek je na prisojni strani Roga, velik 51 ha, drugi, velik 50 ha, pa na osojni, oba na nadmorskih višinah 800-920 m. Tla so apnenčasta in orografsko razgibana z mno- gimi vrtačami. V Rajhenavskem Rogu ·smo izbrali dve ploskvi: prvo v pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog, drugo pa v go- spodarskem gozdu, v oddelku 33 gopodar- ske enote Rog. V Pečki smo izbrali ravno tako dve ploskvi, vendar obe v pragozd nem ostanku - prvo v severnem delu in drugo v južnem. Vse imajo površino 20 ha. Fitocenološko spadajo ti gozdovi v zdru- žbo Abieti-Fagetum dinaricum. V gospodar- skem gozdu je več smreke, predvsem v mlajših razvojnih fazah. V pragozdnih ostankih je lesna zaloga visoka, v gospo- darskem gozdu pa precej nižja (preglednica 1). Severna ploskev v Pečki (PS) leži v delu, kjer je vetrolom pred leti podrl precej drevja, Preglednica 1. Lesna zaloga na popisnih lokacijah Lesna zaloga Pragozd Pečka (i 980) vzorčna metoda i .-26. d. st. Rajhenavski pragozd ( 1 985) polna premerba 2.-25. d. st. Gospodarski gozd (33) $kupna lesna zaloga Ziva lesna zaloga Odmrla lesna zaloga Živa LZ iglavcev Živa LZ listavec Odmrla LZ iglavcev Odmrla LZ listavcev + -posamezno tanjše odmrlo drevo tako da je presvetlitev velika. Na ploskvi sta dve večji vrtači in dve vodni kotanji. Južna ploskev v Pečki (PJ) obsega južno pobočje do vrha Pečke. Središče ploskve je dolina oziroma večja vrtača, v kateri sta jasa in vodna kotanja. (Podrobneje o pra- gozdnem rezervatu Pečka TURK, KASTE- LIC, HARTMAN 1985). Ploskev v pragozdnem ostanku Rajhe- navski Rog (PR). Teren je rahlo razgiban z manjšimi vrtačami. Prevladuje optimalna faza, terminalna pa se pojavlja poredko in le točkovno (HARTMAN 1987) Na ploskvi ni vodnih kotanj. Ploskev v gospodarskem gozdu (RG) oddelek 33 gospodarske enote Rog je pre- cej presvetljena. Delež iglavcev se zmanj- šuje zaradi sušenja jelke. Tri večje vrtače so bile na golo posekane in posajene s smreko, ki je za zdaj še v zeliščnem s loju. V eni vrtači pa je posajena smreka že v fazi gošče in letvenjaka. Prevladuje velika sestojna razgibanost z večjim deležem mlajših razvojnih faz. Skozi oddelek gre gozdna cesta. 3. METODE 3.1. Popisna metoda Za popis ptic sem uporabil kartirno me- todo (GEISTER 1980). Popisoval sem od meseca marca do junija, in sicer en dopol- danski in nočni popis v marcu, dva popol- danska, en večerni in en nočni popis v aprilu, tri dopoldanske popise in en večerni v maju ter en dopoldanski v juniju. Za en dopoldanski popis sem porabil 3-4 ure, za večerni in nočni pa 2-3 ure. Dopoldanski 1093 810 283 340 470 258 25 951 813 138 487 326 106 32 362 362 + 191 171 + o popis sem začel ob jutranjem svitu pred sončnim vzhodom, in sicer vsakokrat iz druge smeri, ravno tako sem menjal poti po ploskvi, ki so bile med seboj oddaljene 50 m (do 1OOm ob nočnem popisu). Ve- černe popise sem začel tri ure pred mra- kom, s podobnimi razdaljami ter smermi, in to za vrste iz družine drozgov ter za taščice. Nočne popise sem opravil po sredini naj- daljše poti po ploskvi ob pomoči kasetnega magnetofona, s katerim sem predvajal so- vje glasove, da bi le-te izzval. Na karto ploskve sem označil mesto vsake opazo- vane ptice in njeno obnašanje (petje, pre- plah, prelet, gnezdo itd.) . Vpisoval sem tudi vse osebke na robu in zunaj ploskve, ki sem jih dobro opazil. Težave so bile z nekaterimi težje opazljivimi vrstami zaradi nestalnosti petja in menjanja območja (npr. kraljički, drozgi, mali muhar). Pri orientaciji na ploskvah sem si poma- gal s karto merila 1: 5000 ter s kompasom. Ploskve sem imel označene s plastičnim trakom vsakih 50 metrov, na njih je bila zaporedna številka. Ploskev in oznake sem imel vrisane na karto. 3.2. Metode analize rezultatov Iz gostote posamezne vrste sem dobil dominanco vrst. Vrste s 5% ali večjo go- stoto so dominantne, z 2% do 4,9% subdo- minantne, pod 2% pa so influentne oziroma recendentne vrste. Analizo prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov sem naredil po TO- MIALOICU (1984). Po vrsti hrane in mestu prehranjevanja je razdelil ptice na vrste, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega izvo- ra, predatorje in na vrste, ki se prehranjujejo G. V. 7-8/92 323 Preglednica 2: Število parov posameznih vrst ptic na različnih ploskvah (na 10 ha) in njihova dominanca (v%) Pragozd Pečka Rajhenavski Gospodarski pragozd gozd Vrsta ptice s. pl. dom. j. pl. dom. dom. dom. 1. Ščinkavec (Fringilla coelebs) 12.0 14.6 11 .5 15.3 12.3 14.5 9.5 12.0 2. Rdečeglavi kraljiček (Regulus ingicapillus) 10.0 12.8 10. 5 13.9 8.5 10.0 9.8 12.4 3. Taščica (Erithacus rubecula) 11 .O 11.7 8.0 10.6 13.5 15.9 13.5 17.1 4. Stržek (Troglodytes troglodytes) 8.0 9.3 5.0 6.6 8.3 9.8 3.0 3.8 5. Menišček (Parus ater) 5.0 5.8 4.3 5.7 9.3 10.9 5.3 6.7 6. Dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris) 4.8 5.6 4.3 5.7 5.7 6.5 1.8 2.3 7. črnoglavka (Silvia atricapilla) 3.5 4.1 3.5 4.6 2.0 2.4 3.8 4.8 8. Kos (Turdus merula) 3.0 3.5 2.8 3.7 2.8 3.3 2.0 2.5 9. Brglez (Sitta eruopaea) 3.0 3.5 2.3 3.1 3.0 3.5 2.0 2.5 10. Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 1.8 2.1 2.0 2.6 1.5 1. 8 0.5 0.6 11 . Velika si nica (Parus major) 1.3 1.5 1.8 2.4 0.8 0.9 1.3 1. 6 12. Veliki detel (Dendrocopos major) 1.0 1.2 1.8 2.4 1.8 2.1 1.8 2.3 13. Močvirska sinica (Parus Palustris) 1.5 1.8 1.8 2.4 1.8 2.1 1.0 1.3 14. Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 1.0 1.2 1.5 2.0 3.5 4.1 4.3 5.4 15. Vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 3.0 3.5 1.5 2.0 0.8 0.9 6.0 7.6 16. Gorska sinica (Parus montanus) 1.8 2.1 1.3 1.7 0.8 0.9 1.0 1.3 17. Belovrati muhar (Ficedula albicolis) 2.8 3.3 1.3 1.7 +* 18. Plavček (Parus careuleus) 1.0 1.3 0.5 0.6 19. Kalin (Pyrhulla pyrhulla) 1.0 1.2 1.0 1.3 1.0 1.2 1.0 1.3 20. Cikavi (Turdus phylomelos) 1.3 1.5 0.5 0.7 0.5 0.6 1.5 1.9 21 . ~oja (Garrulus glandarius) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.8 0.9 0.5 0.6 22. Crna žolna (Dryocupus martius) 0.3 0.4 0.5 0.7 + + 23. Krivokljun (Loxia curvirostra) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.5 0.6 24 . Carar (Turdus viscivorus) 1.0 1.2 0.5 0.7 0.5 0.6 1.0 1.3 25. Kukavica (Cuculus canorus) 1.0 1.2 0.5 0.7 0.5 0.6 0.5 0.6 26. Troprsti detel (Picoides tridactylus) 0.8 2.1 0.5 0.7 0.5 0.6 27. Krekovi (Nucifraga caryocatactes) 0.3 0.4 0.5 0.7 0.5 0.6 28 . Grivar (Columba palumbus) + 0.5 0.7 0.3 0.4 0.3 0.4 29. Balkanski detel (Dendrocopos Hlfordi) 0.3 0.4 0.5 0.7 0.5 0.6 30. Pogorelček (Phoenicorus phoenicorus) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.5 0.6 31 . Sivi muhar (Miscicapa striata) 0.5 0.6 0.5 0.7 + 32. Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactila) 0.5 0.6 0.5 0.7 33. Kozača (Strix uralensis) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.3 0.4 0.1 0.1 34. Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 0.3 0.4 0.3 0.4 35. Krokar (Corvus corax) 0.3 0.4 0.1 0.3 0.4 36. Siva žolna (Picus canus) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.3 0.4 0.5 0.6 37. O lesk (Coccothraustes coccothraustes) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.5 0.6 38. Lesna sova (Strix aluco) 0.1 0.1 + 39. Mali muhar (Ficedula parva) -1- 0.8 0.9 40. Siva pevka (Prunella modularis) 1.0 1.2 1.0 1.2 3.0 3.8 41 . Mali detel (Dendrocopos minor) 0.5 0.6 42 . Čopasta si nica (Parus cristatus) 0.3 0.4 0.5 0.6 43. Čižek (Carduelis spinus) 0.5 0.6 44. Drevesna cipa (Anthus trivialis) 1.3 1.6 45. Mlinarček (Sylvia corruca) + 0.5 0.6 46. Srednji detel (Dendrocopos mediu s) + 47 . Kanja (Buteo buteo) + 48. Divja grlica (Streptopelia turtur) + 49. Pegam (Bombycilla garrulus) + so. Pinoža (Fringilla montifringilla) + + 51. Velika uharica (Bubo bubo) + 52. Škorec (Sturnus vu\garis) + 53. Zelenec (chloris chloris) + 54. Koconogi čuk (Aegolius funereus) + Vsota : število parov na 1 O ha 85.7 100% 75.3 100% 85.1 100% 79.1 100% število vrst grezdilcev 36 38 33 32 število vseh opazovan ih vrst 42 39 40 36 * + -vrsta ni gnezdilec zunaj gozda. Vrste, ki se prehranjujejo z nevretenčarji, je posebej razdelil glede na mesto prehranjevanja v gozdu - v krošnji, na deblu in pri tleh. Vrstno diverziteto na vsaki ploskvi sem izračunal s Shanon-Wienerjevim diverzi- tetnim indeksom D(S.W.) = -(SUM(Pi ln( Pi))), pri čemer je Pi relativna abundanca posamezne vrste (KOS 1988). Dominantno porazdelitev vrste v vsaki ploskvi sem dobil z indeksom domi- nančne porazdelitve (PIELOU 1984): ln = D(S.W.)/InS, kjer S pomeni število vrst. Naredil sem še grafično primerjavo med lesno zalogo in gostoto ptic. 4. REZULTATI IN DISKUSIJA 4.1. Splošno o pticah na ploskvah 4.1.1. število vrst in gostota parov Med posameznimi ploskvami ni večjih razlik v številu vrst in številu parov {pregled- nica 2). So pa razlike v vrstni sestavi, še posebej med ploskvami v pragozdnih ostankih in ploskvijo v gospodarskem go- zdu. V slednjem ni muharjev in število duplarjev je manjše. Negnezdilci ( +) so se pojavili po navadi le enkrat, in sicer največ meseca marca. Največ je bilo teh vrst na severni ploskvi v Pečki in na robu Rajhe- navskega pragozda. Povsod prevladujejo vrste iz reda pevcev, predvsem iz družin ščinkavcev, sinic, drozgov, muharjev . . . 4.1.2. Dominanca Dominantne vrste ptic v pragozdnih ostankih so: ščinkavec, tašč ica, rdečeglavi kraljiček, menišček, stržek in dolgoprsti ple- zalček . Prva dva sta po vrsti prehrane generalista s široko ekološko valenco, ščin­ kavec se prehranjuje predvsem v krošnji, medtem ko taščica v spodnjem delu - pri tleh. Rdečeglavi kraljiček in menišček iš- četa hrano na iglavcih - sta specialista, stržek pa pri tleh, tam, kjer je dovolj vlage. Habitat dolgoprstega plezalčka je na skorji . Iz najpogostejših vrst lahko sklepamo, da sta najštevilnejši vrsti v gozdovih ščinkavec in taščica, drugi pa nakazujejo, da je več hrane na iglavcih, veliko vlage in veliko površino drevesne skorje. V gospodarskem gozdu pa so številčnejši rumenoglavi kraljički in vrbje listnice, manj pa je stržkov in plezalčkov . Tu je na iglavcih še več hrane - večja je gostota vrst, ki se prehranjujejo na njih (oba kraljička in me- nišček), čeprav je manj iglavcev v lesni zalogi kot v pragozdnih ostankih. Vrbja listnica nakazuje mlajše razvojne faze, ki jih je precej več v gospodarskem gozdu. Razlike med pragozdnima ostankoma nastopijo pri subdominantnih vrstah. V Raj- henavskem Rogu so to: rumenoglavi kralji- ček, kos, brglez, močvirska sinica, kalin, siva pevka, veliki detel, grmovščica, črno­ glavka in v Pečki črnoglavka, kos, brglez, vrbja listnica, velika sinica, grmovščica, močvirska sinica ter belovrati muhar. V Pečki se zadržujejo vrste, ki živijo v mlajših razvojnih fazah (vrbja listnica) in v presvet- ljenem ter vlažnem gozdu (belovrati mu- har), medtem ko je v Rajhenavskem prago- zdu več velikih detlov, kalinov, rumenogla- vih kraljičkov in sivih pevk. V pragozdnih ostankih je več vrst detlov, v gospodarskem gozdu pa drevesnih cip (preglednica 2). Detli kažejo na več odmrlega drevja, dreve- sne cipe pa na močno presvetljene dele gozda. 4.1 .3. Razdelitev vrst po redovih Prevladujejo vrste iz reda ptic pevk - na vseh ploskvah v podobnem razmerju (pre- glednica 3). Preglednica 3: Razdelitev gnezdilcev glede na red pevcev in druge redove (v %) Red Skupaj Pevci Nepevci Pečka S 100 78 22 Ploskev PečkaJ RP RG 100 100 100 77 73 82 23 27 18 Za 1 O% odstopa ploskev v gospodar- skem gozdu (RG), kjer je več ptic iz reda pevcev. V pragozdnih ostankih so detli, sove in druge težje vrste, ki odstotek nepev- cev zvišujejo. Za svoj obstoj potrebujejo debelo propadajoče drevje. 4.1.4. Indeksi Shanon-Wienerjev diverzitetni indeks in indeks dominančne porazdelitve ne kažeta G. V. 7-8/92 325 večjih odstopanj med posameznimi plos- kvarni (preglednica 4). Preglednica 4 : Vrednosti Shanon-Wienerje- vega diverzitetnega indeksa in indeksa domi- nančne porazdelitve Sh-WI indeks Indeks dom. p. Ploskev PS PJ AP AG 2,38 3,02 2,77 2,86 0,83 0,83 O, 79 0,83 To nam pove, da je v ptičjih populacijah ravnovesje in da ni izstopajočih nenormal- nosti. 4.2. Razdelitev po habitatih 4.2.1 . Prehranjeval ni habitati ptic Največ vrst išče nevretenčarje v krošnji {1 /2), kar pomeni, da je v tem delu gozda največ nevretenčarjev. Med ploskvami je največja razlika v gostoti ptic, ki se prehra- njujejo na skorji (grafikon 1 ). V gospodar- skem gozdu jih je za polovico manj, saj je v pragozdu več odmrlega drevja in večja površina skorje. 4.4.2. Gnezdi/ni habitati ptic Na vseh ploskvah imajo ptice gnezda številčno približno enako razporejena po vertikalni strukturi gozda, torej v krošnji, v duplih in pri tleh (grafikon 2). Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu znižuje delež vrst, ki v njih gnezdijo (1/4), več je gnezdil- cev pri tleh, ker je več površine brez drevja, več je podrasti, grmovja in mladja. Vrste, ki se prehranjujejo v krošnji, večinoma gne- zdijo pri tleh in v duplih . 4.3. Ouplarji Ptice stalnice v glavnem gnezdijo v du- plih, prehranjujejo pa se največ v krošnjah in na skorji. Na popisnih ploskvah so neko- liko različne vrednosti gostote parov, najbolj odstopa ploskev v gospodarskem gozdu {preglednica 5) . Primarnih duplarjev (de- tlov, žoln) je ena petina, drugi so sekundarni duplarji. Ptice duplarice sem razdelil na tri kategorije glede na minimalno debeli no su- šic, ki jih lahko uporabijo za duplo in s tem za gnezdenje (preglednica 6). 326 G. V. 7-8/92 Grafikon 1: Prehranjevalni habitati ptic 100 o;. 50,8 47,8 46, 5 49,8 ·--·NK PJ PS RP RG ploskev Legenda: P - predatorji vretenčarjev V - vegetarijanci, prehranjujejo se predvsem s popki in semeni NK - hrano iščejo na listih in iglicah, drevesnih vejicah ter (ali) v zraku NS - prehranjevanje na skorji ali pod njo NT - prehranjujejo se na tleh ali v zeliščnem s loju Z - prehranjujejo se zunaj gozda PJ - južna ploskev v Pečki PS - severna ploskev v Pečki AP - Aajhenavski pragozd RG - gospodarski gozd Prva kategorija votli sušice in še živa drevesa 3. in 4. debelinske stopnje, druga devesa 5., 6. in 7. debelinske stopnje, tretja pa drevje nad 7. debelinsko stopnjo. V prvi so manjše vrste (sinice, brglez, plezalčka, muharji), ki se prehranjujejo v krošnji in na skorji ter lahko uporabljajo manjša dupla oziroma sušice tretje in četrte debelinske stopnje. Teh dupel je največ, in sicer 85%. V drugi kategoriji so primarni duplarji (detli in žolne), ki gnezdilno duplo naredijo v deblih večjih dimenzij- pete debelinske stopnje in več ter jih je v skupnem 18%. V tretjo kategorijo spadajo sove, le-te uporabljajo za gnezdo debele sušice (pre- lomljena debla ali pa večja dupla črne žolne), teh je le 2%. Taščice in drozgi v pragozdu včasih gnezdijo tudi v duplih, ki jih izdolbe črna žolna. Najbolj so v Grafikon 2: Gnezdil ni habitati ptic 1QQ•J. . PJ PS RP RG ploskev Legenda: K - gnezdilci v krošnjah rastlin, višjih od 1,5 m D - duplarji, ki gnezdijo v duplih na glede na višino G - talni gnezdilci, gnezdijo na tleh ali na rastli- nah do 1 ,5 m višine gozdu dobrodošle debele sušice, kajti te imajo lahko po več dupel- dupla v »nads- tropjih «. 4.4. Prvi popis Ob prvem popisu v mesecu marcu so bili selivci, klateži in ptice stalnice. številčnost in gostota ptic na popisnih ploskvah se precej razlikuje. Pestrost in število ptic je v pragozdnih ostankih večja kot v gospodar- skem gozdu (preglednica 7) . Iz tega lahko sklepamo, da je pragozd s starim in odmrl im drevjem pozimi bogatejši s hrano za ptice, kot presvetljen gospodarski gozd, kjer so večja tudi temperaturna nihanja. Gozdne ptice so večinoma majhne, zato imajo rela- tivno veliko površino in zato so toplotne izgube pri njih večje. V pragozdu je tesnejši sklep in zato bolj konstantna temperatura, poleg že omenjene večje količine hrane. 4.5. Redke vrste Specifične razmere na posameznih plo- skvah zaradi orografije, drevesne sestave, presvetljenosti, deleža razvojnih faz in šte- vila odmrlih dreves ustvarjajo ustrezne ha- bitate za vrste ozke specialiste .' Med redke vrste spadajo: balkanski in triprsti detel, mali muhar, belovrati muhar in pogorelček- torej vrste, ki se zadružujejo v pragozdnih ostankih. Balkanski detel je nova opažena vrsta v Sloveniji, triprsti detel je redkejši gnezdilec iglastih gozdov, mali muhar je že bil opazovan pri nas, vendar gnezditev še ni potrjena, belovrati muhar je gnezdilec vlažnih nižinskih gozdov v seve- rovzhodni Sloveniji in v Krakovskem gozdu, pogorelček pa je gnezdilec v severnem Preglednica 5 : Število duplarjev in njihova gostota po ploskvah (št. parov/1 O ha) Ploskev število vrst Gostota Primarni duplarji Sekundarni duplarji duplarjev duplarjev štev. vrst gostota štev. vrst gostota Pečka južna pi. 13 23,6 5 3,6 13 20,0 Pečka severna pi. 17 25,3 6 3,2 11 22,0 Rajhen. pragozd .. 15 26,7 3 2,8 12 23,9 Rajhen. gospod. g. 10 15,3 2 2,3 8 13,0 Preglednica 6: Razdelitev ptic duplaric glede minimalne debeline drevja, ki ga še lahko uporabijo za duplo (gostota = št. parov na 1 O hektarjev) Kategorija debel l. kategorija 11. kategorija Ploskev štev. vrst gostota štev. vrst gostota Pečka južna pi. 11 13,6 Pečka severna pi. 10 21,7 Rajhen. pragozd 11 23,6 Rajhen. gosp. gozd 7 12,9 Skupaj 83,0 % Preglednica 7: Gostota in število vrst ob prvem popisu Ploskev Pečka S Pečka J Gostota parov/1 O ha 56,3 49,8 št. vrst/ploskev 24 20 5 6 3 2 3,6 3,2 2,8 2.3 15,3% Rajh. prag. 34,6 22 111. kategorija štev. vrst gostota 2 0,4 1 0,3 1 0,3 1 0,1 1,7% Rajh. gosp. gozd 22,8 15 G. V. 7·8/92 327 delu Slovenije. Iz opazovanja manj pogo- stih vrst lahko sklepamo, da gozdni ostanki služijo kot zatočišče za redke vrste. 4.6. Lesna zaloga in ptice 4.6.1. Primerjava med lesno zalogo, gostoto in pestrostjo ptic V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je nekoliko višja gostota ptičjih parov kot drugod, vendar nekoliko manjša pestrost. Gostota ptic in pestrost v gospodarskem gozdu bistveno ne izstopata (grafikon 3). Lesna zaloga pa je bistveno manjša - predvsem odmrlega drevja. Grafikon 3: Lesna zaloga gozda in gostota ter število vrst ptic. LZ št vrst gostota, ~ha (št parov na 10ha) 900 90 800 80 700 70 600 60 500 50 400 40 JOO 30 200 20 100 10 o Pečko RP- Rajhenavskl pragozd RG- RoJhenavskl go sp gozd RP RG živa L Z ~ l1stovcl ~ 1gtavci 1 odmrla LZ li slovci 1glavc1 O go~tota ptiC 1 it vrst Iz grafikona 3 vidimo, da pride v pra- gozdnih ostankih več skupne lesne za- loge na en par ptic kot v gospodarskem gozdu (m3/1 par). Na drevju je več žuželk in drugih nevretenčarjev, ki jim ptice urav- navajo številčnost. Pragozdni ostanki so bolj v ravnovesju, saj živi v njih manj drobne favne; vendar je gostota ptic kljub temu zelo visoka - zaradi robnega vpliva gospo- darskega gozda. Pragozdna ostanka Raj- henavski Rog in Pečka imata premajhno površino, da bi delovala kot pravi pragozd -z velikim številom vrst ter majhno gostoto (npr. Tomialovic 1984). 328 G. V. 7-8192 Slika 1: Jelka v »drugem" življenju nudi zavetje in hrano mnogim nevretenčarjem, pticam, g/jivam itd. Slika 2: Brglez prilagodi velikost vhoda v gne- zdilno duplo 1ako, da si »obzida" vhod. 4.6.2. Ptice - indikatorji Ptice zelo dobro kažejo razmere v pre- hranjevalni verigi . Glede na njihovo vrstno sestavo in gostoto lahko sklepamo na koli- čino njihove hrane- žuželk, malih sesalcev itd. Dober primer za to so npr. kraljički in meniščki, ki iščejo nevretenčarje pretežno na odraslih iglavcih, zato je zanimivo, koliko kubičnih metrov lesne zaloge iglavcev pride na en par (grafikon 4) . Grafikon 4 : Količina žive lesne zaloge iglavcev na en par meniščkov in obeh kraljičkov J11par 300 200 100 r--- p RP P- Pečka RP- Rajhenavski prag. RG· Ra jhenav. gosp. gozd ploskev RG Iz grafikona 4 vidimo, da je najbolj >>sta- bilen« Rajhenavski pragozdni ostanek, kjer so te vrste ptic redkejše glede na lesno zalogo iglavcev; slabše je v Pečki, kjer jelka zelo slabi, njen delež pa ·se zelo hitro znižuje. V najslabšem stanju je gospodarski gozd, kjer je največ kraljičkov in meniščkov glede na živo lesno zalogo iglavcev, kar lahko pomeni , da to drevje slabi in s tem privablja razgrajevalce - žuželke in druge nevretenčarje ter zato tudi ptice, ki se z njimi prehranjujejo. Druge najbolj tipične bioindikatorske vrste so npr.: dreves na cipa - indikator presvetljenosti v gospodarskem gozdu, be- lovrati muhar - indikator vlage in žuželk v zraku, detli - indikatorji terminalne faze in s tem odmrlega drevja, sekundarni duplarji - indikatorji števila dupel, itd. Glede na njihovo prostorsko, časovno, vrstno in številčno pojavljanje lahko skle- pamo na razmere v gozdu. Slika 3: Triprsti detel najde na odmrlih drevesih primeren prehranjevalni in gnezdilni habitat. Slika 4: Odmrlo drevje - sopotnik pragozda in nujnost za obstoj mnogih rastl inskih in živalskih vrst. (Vse slike -foto: Mirko Perušek) G. V. 7-8/92 329 5. SKLEPI Povsod prevladujejo vrste iz reda ptic pevk, nekoliko bolj v gospodarskem gozdu. V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je bilo več vrst pozimi, ker so tam ugodnejše prehrambne razmere. Na vseh štirih plo- skvah je bila v gnezditvenem obdobju po- dobna pestrost in gostota ptic. Dominantne vrste so iste na ploskvah v pragozdnih ostankih, podobna pa je tudi njihova gosto- ta, razlike so pri subdominantnih in intluen- tnih oziroma recendentnih vrstah. Med dru- gimi ploskvami se najbolj loči ploskev v gospodarskem gozdu, kjer so razlike že pri dominantnih vrstah. Sicer pa med plo- skvami ni posebno izstopajočih razlik, na kar kažeta tudi Shanon-Wienerjev indeks in indeks dominantne porazdelitve. Največ ptic išče hrano v krošnjah (1 /2) . 90% ptic se hrani z nevretenčarji. Na plo- skvah so podobna razmerja zastopanosti ptic glede mesta prehranjevanja, odstopa gospodarski gozd, kjer je manj vrst, ki iščejo hrano na skorji. V krošnjah, v duplih in pri tleh imajo gnezdilne habitate ptice, zastopane v podobnih deležih, odstopa plo- skev v gospodarskem gozdu, kjer je za polovico manj gnezdilcev v duplih in več pri tleh. Med duplarji so pretežno ptice stain ice, le-te uporabljajo različno velika dupla - največ je manjših vrst ptic duplaric (85 %). V mesecu marcu je v pragozdnih ostan- kih dvakrat toliko ptic kot v gospodarskem gozdu. V času gnezdenja so posamezne vrste samo na nekaterih ploskvah . Pragozd ni ostanki služijo kot zatočišče red- kejšim vrstam, npr.: balkanskemu in tro- prstemu detlu, malemu in belovratemu muharju, pogorelčku ter kozači . Primerjava med lesno zalogo, gostoto in številom vrst pove, da je v gospodarskem gozdu relativno več ptic (več ptic na m3 LZ), iz česar bi lahko sklepali , da je gospo- darski gozd manj stabilen oziroma živi v njem več nevretenčarjev in porablja več energije na kubični meter lesne zaloge (večja entropija). Ptice spcialisti so dobri bioindikatorji sta- nja v cenozi . Kraljička in menišček nakazu- jeta, da na iglavcih živi največ nevretenčar- 330 G. V. 7-8/92 jev v gospodarskem gozdu in najmanj v Rajhenavskem pragozdnem ostanku. Več odmrlega drevja v pragozdnih ostankih na- kazujejo detli, vlago belovrati muharji, bu- kov gozd s tesnim sklepom krošenj mali muhar, vrzelast gozd in močno presvetlje- nost v gospodarskem gozdu drevesna cipa ter kozača ustrezen gnezdilni habitat. Pragozdna ostanka Rajhenavski Rog in Pečka z ornitološkega vidika nista prava pragozdova. Zaradi majhne površine je v obeh močno izražen robni vpliv, na kar kaže visoka gostota ptic. THE BIRDS OF THE RAJHENAVSKI ROG AND PEČKA VIRGIN FOREST RESTS AND THEIR DEPENDENCE UPON THE CONDITION OF FOREST STANDS Summary ln spring 1989, the census of birds in the remaindens of the Rajhenavski Rog and Pečka virgin forest and in one management forest was made. The mapping method was used. 45 spe- cies of birds were established. The average density was 82 pairs of birds per 1 O hectares. Passeriformes were dominant in all plots. There were not many ditferences in density but the number of nest holders was in the virgin forest by 50% higher than in the management forest . ln spring, new species appeared at a diffe_rent time in different plots. Some rare species, e.g. Dendrocopos Lilfordi , Ficedula Parva, Ficedula Hipoleuca were observed . ln the virgin forest, the density of birds per growing stock was lower in comparison with the management forest. LITERATURA 1. GEISTER, 1. , 1980 : Slovenske ptice, Mladin- ska knjiga, Ljubljana HARTMAN, T. . 1987 : Pra- gozd Rajhenavski Rog, Gozdni rezervati Sloveni- je, VTO gozdarstvo, BTF Ljubljana. 2. KOS, 1. , 1988 : Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopo- da), Mag. delo, VTO biologija, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana. 3. PIELOU, E. C., 1984: The interpretation of Ecological Data, a Primer on Classification on Ordination John \(Viley- Sons, Toronto, str. 263. 4. TOMIALOIC, L., 1984: Birds of Bialowieza National Park, Acta Ornithologica, str. 241-310. 5. TURK V. , KASTELIC A., HARTMAN T. , 1985 : Pragozd Pečka, Gozdni rezervati Slovenije, VTO gozdarstvo, BTF, Ljubljana.