Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
V lij ubijani, dne 13. avgusta 1930.

DELO
Posamezna številka X Dm. '' 193	lieto IV.
-----****&------------------ 'O
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgpva ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Kongres narodneg:a delavstva
v Trbovlfah
Izvrševalni odbor
Narodno strokovne zveze v Ljubljani
vabi na
kongres
narodnega delavstva
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 16. avgusta 1981 ob lO. uri dop. v dvorani Sokolskega doma v Trbovljah
Dnevni red:
1.	Otvoritev kongresa.
2.	Pozdravi gostov.
3.	Gospodarski položaj in naša načela. Referent: tov. dr. Joža Bohinjec.
4.	Resolucije.
Popoldne ob 2. uri nogometna tekma za pokal NSZ
Ob 4. uri velika vrtna veselica z godbo, petjem in plesom
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1931.
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze v JLjublfanf Rudolf JTnvan,	Vladimir Kravos,
predsednik.	tajnik.
Dr. Joža Bohinjec, Davorin Stopar, Ivan Tavčar, Branjo Rupnik, Anton Varšek, Albin Tome,
člani odbora.
Trbovlje
Kongres Narodno-strokovne zveze
Kongres se bo letos vršil v Trbov» Ijah, v središču rudarskih revirjev. To ima svoj poseben pomen. S tem, da organizacija narodnega delavstva skli» cuje svoj redni letni kongres ravno v Trbovlje, hoče pokazati, da smatra or» ganizacija rudarsko delavstvo za svoj važen, ako ne najvažnejši sestavni del in pa, da se Narodno^strokovna zveza z vso resnostjo zaveda težavnega so» cialnega položaja, v katerem živi naš rudar. Kongres naj bo živ, vsakomur viden izraz tega dejstva. Na drugi strani pa naj kongres rudarskemu de* lavstvu pokaže, da za njim stoji moč* na narodna delavska organizacija, ka* tera je sposobna in voljna, da v do* slednji borbi za izboljšanje socialnega položaja delavstva tudi rudarju pribo* ri vsaj skromno človeško eksistenco, katere danes še nima.
Trbovlje so simbol in sinteza trpi je* nja industrijskega delavstva. Tu je str* njeno vse, kar karakterizira bedo de* lavstva —: slabe plače, praznovanja, slaba stanovanja, redukcije, številne nesreče in obolenja, mnogoštevilne družine, bleda lica otrok, sestradani očetje in matere. Nad vsem pa sedi črni kralj premog in vlada. Vlada strašno in grozno in nihče ne ve, kdaj pride še groznejše. Od premoga, od tega črnega blata, odseva vsenaokoli sama črna tema. Rudarska industrija je najjačja industrija, močna in neod* visna finančno, jaka po kapaciteti In razvojnih možnostih. Na to industrb jo je splošna gospodarska kriza vrgla le slabotno senco, dasi hočejo svet prepričati drugače. Rudarska industri* ja je pri nas dolgo vrsto let imela mo* nopoino stališče, živela je v najugod* nejših konjunkturah. Nobena druga industrija se ni tehnično z velikopo* teznimi investicijami tako izpopolnila in modernizirala kakor ravno ta pano* ga našega gospodarskega življenja. In vendar vidimo, da je ta panoga indu* strije najbolj občutljiva in da najizra* zitejše brani svoje profitarske cilje In da ves riziko krize stalno prevaljuje na druge, zlasti na rudarsko delavstvo z vsemi metodami modernega kapita* lizma. Rudarska industrija z vso silo svojih sredstev brani svoje interese In hoče, da se nje kriza ne dotakne. TPD s ponosom trdi, da obratuje s svojim lastnim kapitalom, kar menda ne dela niti ena druga industrija, njene divi* dende so znašale 35, 30 in 25 Din, kar tudi pri drugih industrijah ni slučaj in se morajo zadovoljevati z znatno manjšim dobičkom. V letu 1930. izka* zuje TPD nad 32 milijonov dobička, dejansko pa je ta dobiček za točno 32 milijonov večji; kajti družba je od vrednosti strojev in naprav odpisala 18 milijonov, za ravno toliko vsoto pa so bile izvršene nove investicije. Z za* dovoljstvom ugotavlja letno poročilo TPD, da »je i v tej smeri v minulem letu bilo storjeno mnogo dobrega«. Družba odpisuje vsako leto ogromne vsote, kar z načeli normalnega bilan* siranja ni v skladu. Čisti dobiček druž* be znaša skoro petkrat več kakor vse izplačane mezde delavcem. Letno po* ročilo ugotavlja, »da skupni iznos bi* lance ne kaže velike razlike napram
PRIJAVA.
Predvsem se takoj prijavi podružničnemu vodstvu in sporoči svoje želje, ki jih imaš zaradi hrane in stanovanja. Obenem si preskrbi izkaznico za polovično vožnjo.
IZKAZNICA ZA POLOVIČNO VOŽNJO.
Vsak udeleženec dobi pri odbornikih podružnice izkaznico za polovično vožnjo. To izkaznico naj vsak na odhodni postaji da pri blagajni žigosati. Na kongresu se bodo pri vhodu izkaznice žigosale in ravnotako jo je treba dati žigosati na postaji v Trbovljah. Kdor ne bi imel izkaznice, naj potuje brez nje, dobi jo v Trbovljah na kongresu pri vhodu.
VOZNI LISTKI
Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji celo vozno karto in jo daj žigosati z mokrim žigom. Vozno karto ne sme v Trbovljah oddati, ker je veljavna za povratek. Kdor nima izkaznice, naj vseeno čuva vozno karto, izkaznico dobi v Trbovljah. Na vozne
1. 1929.«, toda kljub temu smo pred kratkim morali doživeti dejstvo, da je družba znižala minimalne plače za ce* lih 5 odst. in da je poslabšala tudi dru* ge prejemke rudarjev. Rudar denarja ne dobi na roke. Vse gre v konzum In za skromne dnevne potrebščine. Poleg tega je rudar do grla zadolžen, kamor* koli se obrne. Pri tem stanju stvari niti malo ne moremo govoriti o kultur* nem življenju rudarjev. Kongres na* rodnega delavštva v Trbovljah bodi veličasten protest proti vsem krivi* cam, katere mora prenašati rudar in njegova družina — ob sijajnem dobič* ku družbe in ob drugače dobrem nje* nem gospodarskem stanju.
Trbovlje postajajo za nas simbol na* rodne zavednosti rudarskega delav* stva. Trbovlje leže v težki senci ma* terijelne bede, do nedavna pa so bile ovite tudi v rdeče zastave internacio* nalnega socializma. Rudar je moral v vseh povojnih letih težke borbe za svoj obstanek danes spoznati, da so* cializem internacionalnih socialistov ni bil sposoben ustvariti rudarju bolj* še življenjske pogoje. Rudar je bil predmet malih osebnih borb, služil Ja najrazličnejšim frakcijam, katere niso nastajale zaradi načel, pač pa zaradi malih osebnih razprtij in ambicij. Ru* dar ni bil živ del živega narodovega organizma. Stal je pasiven v narodnih borbah za priznanje avtoritete naroda in njegovih potreb. Rudar je bil izlo* čen iz stremljenja ustvariti v državi političen mir in s tem predpogoje za gospodarski in socialni napredek. Kdor je podčrtaval interese naroda In države, je moral biti v očeh rudarja fa* šist in pripadnik »žute« organizacije. Rudar se je moral vrteti v krogu no gativizma, ker pač nihče ni bil voljan ustvarjati pozitivno na osnovi realnih dajatev. — In tako je odporna in bor* bena sila rudarja padala. V tej slabo* sti je rudar moral postati žrtev kapi* talizma. — Danes se rudar vrača tja, kjer mu je pravi prostor: hiti v vrste narodno zavednega delavstva in hoče biti aktiven del naroda in države. V tej aktivnosti mu je edino zajamčen uspeh njegove borbe. V tej lastnosti bo rudar ustvaril prepričanje, da je dolžnost naroda in države, da ga šči* tita do skrajnosti pred vsemi napadi grobega kapitalizma.
Kongres v Trbovljah bo živa mani* festacija narodne misli med rudarji, manifestacija za interese naroda In države — s tem pa tudi manifestacija za upravičene težnje in zahteve rudar* jev. Iz temne doline bodo v dnehkon* gresa proti nebu šli plameni narodne zavednosti delavstva ter njegove vda* nosti državi: Kdor teh plamenov ne bo videl ali bo šel mrzlo mimo njih, bo storil velik greh na državi in na na* rodu.
Delavstvo iz vseh krajev države bo s svojo prisotnostjo na kongresu pod* črtalo resnico, da je narodno delav* stvo v državi najjačje in najsolidnejše organizirano in element, kateri mora biti vsestransko uvaževan, kadar gre za napredek naroda in države. Narod* no delavstvo stoji tu v gostih množi*
I cah, ono govori jasno in odločno.
karte pazite. V Trbovljah jih dobro shranite, ker jih pri povratku potrebujete.
NAJBOLJŠE ZVEZE Z VLAKI
Udeleženci kongresa iz Ljubljane se odpeljejo z vlakom v nedeljo zjutraj ob 7.27 uri, v ta vlak vstopajo vsi oni udeleženci na tej progi tako n. pr. Vevčani v D. IM. v Polju ob 7.36, Litij-čani ob 8.14, Zagorjani ob 8.35. Ta vlak dospe v Trbovlje ob 8.42, torej četrt ure pred sprevodom
Mariborski vlak odpelje ob 5.30, v ta vlak vstopajo tudi Celjani ob 7.25. Rimske Toplice ob 7.48, Zidani most ob 8.35, Hrastnik ob 8.46. Ta vlak dospe v Trbovlje ob 8.46.
'Gorenjci morajo potovati že v soboto ponoči, ker v nedeljo nimajo prave zveze. Skupen odhod z Jesenic je v soboto zvečer ob 18.35, v Kranju se pridružijo tovariši iz tamkajšnje podružnice. Iz Kranja odpelje vlak ob 19.34 uri, iz Medvod pa ob 20.05. Vlak dospe v Ljubljano ob 20.28. Gorenjci nadaljujejo pot proti Trbovljam ob 0.30 in dospejo v Trbovlje ob 2.22 zjutraj.
Tam jih počakajo določeni reditelji.
iDolenjci morajo tudi odpotovati v soboto zvečer in sicer z vlakom iz Kočevja ob 17.36 in dospejo v Ljubljano ob 20.40. Zjutraj Ob 0.30 nadaljujejo pot z Gorenjci.
Notranjci potujejo v nedeljo zjutraj z Vlakom, ki gre iz Logatca ob 6.18 in dospe v Ljubljano ob 7.11, priključijo se takoj udeležencem, ki se odpeljejo ob 7.27 iz Ljubljane.
Kdor ne bi vedel za najprikladnejši vlak iz svojega kraja, naj povpraša na kolodvoru. Povsod mora dobiti točne podatke.
VODSTVA IZLETNIKOV
Vsaka podružnica je imenovala za svoje udeležence posebnega vodjo. Ta imej skrb, da imajo vsi izkaznice in da se vsi pravočasno zberejo na kolodvoru. Tudi v Trbovljah naj se skupine drže bolj skupaj in ostanejo pod vodstvom svojega vodje. Vodja naj pri prihodu v Trbovlje javi število udeležencev tajniku tov. Kravosu.
PRIHOD V TRBOVLJE IN UVRSTITEV V SPREVOD
Takoj po prihodu mariborskega vlaka ob 8.46 se zberejo vsi udeleženci pred trboveljskim kolodvorom kjer bo kratek pozdrav predsednika tamkajšnje podružnice tov. Korena. Po pozdravu se članstvo po navodili hrediteljev uvrsti v sprevod. V sprevodu se bo korakalo v štiristopih.
SPREVOD
Na čelu sprevoda gre rudniška godba, za njo zastave, potem gostje iz Čeho-slovaške in drugih banovin v spremstvu članov Izvrševalnega odbora, nato člani podružnic v štiristopih. Članstvo domačih trboveljskih društev gredo v sprevodu pred člani podružnic. Sprevod gre do rudniškega doma. Tam bo pozdrav trboveljskega župana, nakar krene sprevod do Sokolskega doma.
REDITELJI
Sprevod bodo aranžirali posebni reditelji. Vsakdo naj sledi navodilom rediteljev. Pokažimo, da smo disciplini-rani in da se znamo pokoriti ukazom tovarišev rediteljev.
KONGRES
Takoj ob prihodu sprevoda do Sokolskega doma se vsi udeleženci po-
INarodno strokovna zveza nas tudi letos vabi na kongres narodnega delavstva. Sešli se bomo v Trbovljah. Na dnevnem redu je na čelu referat o gibanju narodnega delavstva in poročila posameznih organizacij o svojem delu, zatem pa skromna zabava.
Vsi, ki čutijo z narodnim delavstvom, so vabljeni na kongres. Prepričani smo, da tse bo veliko narodnega delavstva odzvalo vabilu ter da bo tudi ta ali oni naš javni funkcijonar prišel, da se pobližje seznani s težnjami in borbami onih, ki jim je usojeno, da služijo kruh v fabrikah, podjetjih in obrtnih delav-micah
V Trbovljah se bodo sešli preizkušeni borci za delavska prava, oni, ki smatrajo organizacijo za svojo življen-sko potrebo, oni, ki vedno nosijo v sebi misel in načrte, kako bi delavsko organizacijo še bolj razširili in ji pripomogli do največje moči in veljave. Sešli se bodo delavci, ki so vajeni in utrjeni v težkočah pri ustvarjanju organizacij; sešli se bodo delavci, ki imajo iživo vero v moč svojih idej in uspeh organizacijskega dela, ki ga vrše že desetletja.
Troje vidnejših delavskih pokretov imamo v dravski banovini in v državi sploh. Našega, ki ima za idejno izhodišče narodnost, pripadnost k jugosloven-skemu narodu, onega, ki se naslanja na mednarodni marksizem, in onega, ki služi političnemu krščanstvu.
Idejna raznolikost delavskega strokovnega pokreta je velika in zaenkrat o enotni delavski strokovni organizaciji ne more biti govora. Le pri velikih akcijah nastopajo strokovne organizacije solidarno, dočim so drugače med seboj v borbi. Ta medsebojna borba med strokovnimi organizacijami večkrat škoduje delavskemu pokretu, posebno takrat, kadar gre preko dopustnih meja, kadar ni resnicoljubna in kadar samo razdvaja delavske vrste ter ustvarja sovraštvo In umetna nasprotstva med posameznimi organizacijami.
Vsaka strokovna organizacija bi morala vedeti, da lahko le s poštenimi
dajo v dvorano, kjer se bo takoj pričelo kongresno zborovanje. Tudi v dvorani se je strogo držati navodil rediteljev. V dvorani je strogo prepovedano kaditi! V dvorani naj vlada mir in red.
SKUPNI OBEDI
Skupni obedi se bodo dobili v določenih gostilnah. Prijavljenci dobijo na-kazniod pri tov. Kravosu, kateremu naj se javi vodja skupine. Obedi so po 8, 10 dn 15 Din. Obedi bodo obilni in dobri. Pri glavnem skupnem obedu, kateremu bodo prisostvovali gosti in za katerega je določena cena 15 Din, bo svirala rudniška, godba. K temu obedu se lahko prijavi vsakdo brez razlike. Je to navaden obed in ne kak banket!
POPOLDANSKA NOGOMETNA TEKMA
Točno ob 2. uri popoldne se bo vršila odločilna tekma med klubi na igrišču S. K. Amater. V vseh sodelujočih klubih sodelujejo tudi naši člani. Tekmuje se za pokal podružnice NSZ v Trbovljah. Priporočamo vsemu članstvu, da si ogleda to zanimivo tekmo.
LJUDSKA VESELICA
Ob 4. uri popoldne se bo vršila zraven Igrišča SK. Amaterja velika vrtna ljudska veselica. Na veselici sodeluje rudniška godba. Na sporedu je petje, ples, amerikanski zapor itd. Čisti dobiček veselice je namenjen podpiranju brezposelnih in bolnih članov. Zato je dolžnost vsakega našega člana, da se udeleži veselice.
PRENOČIŠČA
Udeleženci, ki bi radi tudi preko nedelje prenočili v Trbovljah, se naj javijo tajniku Kravosu, ki jim bo nakazal sobo. Sobe je treba takoj plačati.
ODHOD
Večerni vlaki odhajajo na vse strani In so iz Trbovelj dobre zveze. Točen odhod vsakega vlaka bo pravočasno naznanjen na veseličnem prostoru. Vse potrebne informacije o odhodu vlakov dobite pri rediteljih ali tov. Kravosu.
PRAPORI
Podružnice, ki imajo prapore, naj pridejo na kongres s praporom.
Za vse udeležnike veljaj načelo: drži se danih navodil, da boš z izidom kongresa tudi ti zadovoljen.
sredstvi dobi svoje trajne in verne pripadnike. Z obrekovanjem svojega nasprotnika nikdar nihče ne bo poveličal sebe, kajti laž ima zelo kratke noge in blato, ki je bilo z zlobo vrženo na na-isprotnika, kmalu odleti nazaj na onega, ki ga je vrgel.
Baš narodni delavski strokovni pokret s'iši od svojih nasprotnikov večkrat očitke, ki temelje na neresnici in obrekovanju.
Naš nacijonalni program se primerja s fašizmom, akoravno vsakdo ve, da naš nacijonalizem ni nasilen in šovinističen in da se nikdar in nikjer nismo posluževali metod, ki bi količkaj sličile fašizmu. Res je, da smo vedno odločno nbsoiali fašizem kot poguben za narod in državo, fei ise ga poslužuje.
Posebno pri marksistih je prišlo v navado, da označijo vsak nacijonalni
Posetite vsi popoldamslko veselico v Trbovljah!
pokret že za fašističen, kot bi ne bilo nikjer na svetu nacijonalnega pokreta, ki ne bi bil istoveten s fašizmom. Vsak delavec, ki je pameten, ki čita in pozna razmere po svetu, ve, da je delavstvu v velikih državah nacijonalizem izhodišče strokovne, socijalne borbe in da delavstvo teh velikih držav noče imeti nobene skupnosti s proslulimi metodami italijanskega fašizma. Poglejmo samo veliki pokret nacijonalnega delavstva na Češkoslovaškem.Tudi mogočna delavska gibanja na Angleškem in Francoskem nosijo izrazito nacijonalno obiležje in se nihče še ni našel, da bi ta gibanja primerjal s fašizmom, kot se ju-gosloYenski delavski strokovni pokret ne more istovetiti s fašizmom, ki poleg vsega sploh ni delavski strokovni po-kreit, ampak izrazito politično gibanje enega samega naroda, v eni sami državi.
Za nas velja fašizem psovka in znali jo bomo vedno napram vsakomur primerno kvitirati. Tem odločnejše jo bo-
Navodila udeležencem kongresa v Trbovljah
Za resnico v strokovnem pokretu
mo zavrnili, ker je vedno izrečena brez najmanjše utemeljitve, prav samo zato, da izraža onemoglo jezo, ker se naša organizacija širi in ker ideje na-cijonalnega delavskega pokreta dobivajo vedno več pristašev.
Drugi zopet prihajajo z očitki, da naše strokovne organizacije niso svobodne, da ne morejo nastopati v borbi s kapitalisti tako kot zahtevajo interesi delavstva, ker so odvisne od pomoči posaaneznih ipoidjebniikov. Seveda se te trditve izražajo samo pavšalno, brez najmanjših dokazov. Želeli bi, da se vendar enkrat naši nasprotniki izrečejo konkretno in z imeni, da se lahko z njimi temeljito pomenimo.
Kjerkoli so doslej naše^ organizacije zastopale interese naših članov, so to storile odločno, brez ozira na desno ali na levo. Znani so celo primeri, da se je n. pr. v podjetju raje trpelo nam nasprotno organizacijo, samo zato, ker smo bili mi nepomirljivi zagovorniki delavskih pravic, dočim je nasprotna
organizacija na veliko škodo delavstva sklepala nepotrebne kompromise. Sedaj imajo pa prav isti kompromisarji drzno čelo, da nam očitajo mlačnost v zagovarjanju delavskih pravic, in da nam celo očitajo odvisnost od podjetnikov. (Večje nesramnosti si ne moremo misliti!
INacijonalni delavski pokret gradi na svoji lastni organizirani moči, se sam vzdržuje in ni od nikogar odvisen.
V veliko srečo delavstva bi bilo, ako bi se iz njegovih vrst izločili vsi zdraž-barji, vsi hujskači in vsi oni, ki mislijo, da lahko žive od samih klevet. Potem bo šele dobil pri nas strokovni pokret potrebno solidnost in spoštovanje v državi. Ako se pa to ne bo zgodilo, potem bo ves strokovni pokret delavstva vzel prav isti žalostni konec, kot so ga politične stranke, ki se tudi niso mogle dvigniti preko klevet in osebne politike do resnega dela v prid ljudstva in države.
Westfalsld otroci v domovini
Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji je organizirala letos izlet delavske dece iz Nemčije v naše kraje. Zveza je zbrala 200 otrok iz različnih krajev Nemčije ih jih je pod vodstvom izseljeniškega komisarja g. Deželića in predsednika Zveze g. Pavla Bolhe poslala v Jugoslavijo. Otroci so začetkoma avgusta dospeli na Jesenice, kjer jih je sprejel tajnik Narodnega izseljeniškega odbora tov. Kravos, ki jih je odpeljal na Bled. Na Bledu so se otroci spočili, si ogledali raj Slovenije in se naslednji dan odpeljali v Ljubljano, kjer so bili sprejeti prav prisrčno. Ljubljanska občina pa jim je priredila na kolodvoru zakusko, nakar so se otroci podali v razne kraje na enomesečno letovanje. Večina naših otrok govori prav lepo materni slovenski jezik, le mali del je onih, ki naš jezik sicer razumejo, pa ga ne govorijo. Upamo, da se ga v tem mesecu vsaj za silo privadijo.
Zvezi jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji, njenemu
predsedniku tov. Pavlu Bolhi in celemu odboru, posebej pa še vrlemu izseljeniškemu komisarju g. Berislavu Deželi-ču je treba res čestitati na vzorni ekspediciji otrok. Pripomnimo naj še, da je prišla v Jugoslavijo z izseljeniškim komisarjem tudi njegova simpatična gospa s sestro in očetom, ki so vsi posvečali na dolgi vožnji vso pažnjo našim otrokom. Vsi trije spremljevalci g. Deželića, ki so Nemci, so polni hvale in občudovanja za našo lepo zemljo. Ravno tako je poln hvale nemški zdravnik g. dr. Metzger, katerega je nemška vlada dodelila transportu. Tudi njemu gre priznanje za zasluge, ki jih ima, da je deca priromala zdrava v domovino.
Naši deci želimo vse najboljše v domovini, ravno tako vsem spremljevalcem. želimo le, da bi pri naših oblasteh in korporacijah bilo več zanimanja za prireditve te vrste in da bi to zanimanje pripomoglo, da bi prihodnje leto prišlo k nam večje število delavske dece iz Westfalske.
Organizacija in gospodarska kriza
Velik del našega delavstva ni organiziran. Te trditve ni potreba še posebej utemeljevati. Kar poglejmo naše tovarne po vrsti, pa bomo videli, da imamo veliko tovarn, kjer sploh nihče ni organiziran in da skoraj lahko na prste seštejemo ona podjetja v dravski banovini, kjer so organizirani delavci na-pram neorganiziranim v večini.
INe bomo rekli, da bi se že delavcem čisto dobro godilo s tem, ako bi bila njih organizacija boljše izvedena. Kajti današnja težka gospodarska kriza je prejak faktor, da bi že sama strokovna organizacija zboljšala delavčev položaj.
iRes je pa, da se delavcem v marsikaterem primeru ne bi godilo tako slabo,' če bi bili organizirani, če bi imeli za seboj moč, ki bi jih lahko uspešno zagovarjala in ščitila.
Preradi podjetniki pretirajo posledice gospodarske krize in hočejo vse svoje telžave prevaliti na delavca. Prav ta pretiravanja bi lahko močna strokovna organizacija izpodbijala in marsikje preprečila redukcijo plač ali podaljša-, nje delovnega časa, ki izhaja iz naslova gospodarske krize.
Znane so nam tovarne, ki imajo dovolj naročil ,in kjer tudi cene produktov niso padle. Navzlic temu se pa plače reducirajo, čdš, da je gospodarska kriza. Podjetniki torej izrabljajo gospodarsko krizo da si večajo dobičke!
Sicer je pa sploh krivično, da bi moral ravno delavec prevzeti na svoje rame vsa bremena gospodarske krize. Podjetja imajo dobre in slabe čase. Včasih se zasluži več, včasih manj, pridejo pa tudi časi, ko dohodek tovarne komaj krije režijo. Kadar imajo tovarne dobro konjunkturo, še nikdar niso same od isebe 'zvišale prejemkov delavcev. Delavci 50 prejemalil stare plače in naj je podjetje tudi zaslužilo veliko več, kot je pa samo pričakovalo. Dobiček iz teh dobrih časov bi morala imeti podjetja za ono dobo, ko kupčija ne cvete. Krivično pa je, da so podjetja dobiček dobrih časov molče spravila v žep, sedaj, ko so pa slabi časi, pa hočejo izpadek na dohodkih pokriti z,redukcijo delavskih mezd. Naloga organizacij bi bila, da bi na to dejstvo pod-
jetja opozarjala in branila delavce pred odtegnitvijo dohodkov, ki so za njihov življenski obstoj prepotrebna. Seveda bodo pa ta opozorila delavskih strokovnih organizacij šele takrat zalegla, če bo vse delavstvo organizirano in bo enotna volja vseh stala na braniku za dosedanje mezde in dosedanji delovni čas.
In še nekaj prepogosto opažamo. S silno naglico reducirajo podjetniki delavcem mezde, upravni svetniki delniških družb in ravnatelji pa dobivajo iz podjetij še naprej dosedanje dohodke in se jim, navzlic gospodarski krizi, še celo zvišujejo. Ako so že potrebne redukcije režijskih stroškov, potem naj
Važno opozorilo vsem udeležencem! Ker vsled kratkega časa ni bilo mogoče razposlati vsem izkaznic za polovično vožnjo, naj se udeleženci br^z ižkaznic odpeljejo v Trbovlje. Na kolodvoru kupite celo karto in jo dajte žigosati z mokrim žigom. S to karto in z izkaznico, ki jo dobite na kongresu v Trbovljah, imate brezplačen povratek domov. Potujte torej brez izkaznic in jih dobite v Trbovljah.
sorazmerno utrpe na svojih dohodkih vsi brez izjeme, kdorkoli je udeležen pri podjetju. Zakaj bi morali samo delavci nositi vse breme težkih gospodarskih časov? Zakaj bi morali ravno samo delavci izgubljati dohodke, ko so že doslej živeli trdo in slabo ter niso imeli niti skromnega kruha za vsakdanjo prehrano? Oni, ki so pa imeli vse, naj pa ostanejo pri starih prejemkih? Kaj bi neki utrpeli, če bi se odrekli lu-ksusu in tudi nekaj dali, da podjetja lažje prebrodijo čase gospodarske krize? Zopet bi morale delavske organizacije voditi točne račune o prejemkih delničarjev tn ravnateljev in opozarjati na potrebo redukcije njihovih prejemkov,
če se prihaja z zahtevo, da se plače delavcev znižajo. V času gospodarske krize mora vse delavstvo zanimati, kakšne dobičke dela podjetje, da izplačuje visoke dividende in prekomerne plače maloštevilnim vodilnim organom, dočim delavci dostikrat z enotedenskim delom zaslužijo komaj za en dan življenja.
Kot je pa močna delavska organizacija potrebna v obrambi pred podjetniki, tako pa ne moremo delavske organizacije pogrešati tudi s stališča ožje samopomoči. Kadarkoli zaide delavec v težave, nujno potrebuje svetovalca, nekoga, ki mu pomaga vsaj prvi trenutek. Organizacija je poklicana, da vzdržuje to samopomoč, bodisi s posredovanjem za novo službeno mesto ali pa
s podporami, da v najhujših urah ne ostane delavec brez sredstev na cesti. Koliko je neorganiziranih delavcev, ki so želeli imeti kje obrambo in pomoč in ki so zatrjevali, da ostanejo izven strokovnih organizacij. Nekateri so se potem res organizirali, drugi so pa ostali izven strokovnih organizacij, pozabljajoč na težkoče, ki so nastale ravno vsled tega, da so bili v dneh brezposelnosti brez organizirane zaščite.
Prav posebno v današnjih časih je torej potreba po močni strokovni delavski organizaciji na vse strani utemeljena. Ni dovolj, da samo vzdihujemo vsled gospodarske krize, potrebno je tudi misliti na samobrambo, ki je ravno v strokovnih organizacijah najboljša in najmočnejša!
0 naši neodvisnosti nihče ne dvomi
Marksisti se zadnji čas trudijo, da bi prikazali svoje strokovne organizacije kot svobodne, proste vsakega vpliva ipodjetniikov. V tem njihovem prizadevanju jih ne oviramo. Sami bodo vedeli, zakaj se morajo posebno truditi, dokazati delavcem, da niso v odvisnosti raznih generalnih direktorjev. Njihov trud po dokazilu neodvisnosti skoraj gotovo izvira od tod, da jim delavstvo ne veruje več, da stoje popolnoma na svojih lastnih nogah. Prav je, da to nevero svojih organizirancev korigirajo, saj odvM od tega njihov hiti in nebiti.
Odločno pa moramo zavračati, da v obrambi, ko dokazujejo svojo neodvisnost, kažejo na druge strokovne organizacije, češ, te pa so odvisne, kot da bi bilo s tako šablonsko trditvijo že dokazano, da so marksistične strokov-
ne organizacije neodvisne. Marksisti naj le lepo razčistijo med svojimi pristaši in za svoje organizacije vprašanje odvisnosti in neodvisnosti in naj puste pri miru n. pr. nacionalne strokovne organizacije, katerim nihče ne očita in tudi dokazati ne more, da so od kogarkoli odvisne.
Za Narodno-strokovno organizacijo vemo, da se vzdržuje izključno iz članskih prispevkov in da kadarkoli intervenira za svoje člane, stori to odločno in stvarno, ne oziraje se na mnenje in želje faktorjev, ki ne delajo v skladu z delavskimi interesi. Prav vsled svoje odločnosti je Narodno-strokovna zveza med delavstvom na najboljšem glasu in se prav vsled te njene lastnosti pokret nacijonalnega delavstva vedno bolj širi.
Kuluk
1. Uslužbenski davek po našem davčnem zakonu.
Ko je izšel leta 1928. zakon o neposrednih davkih, smo napravili prvi resen poizkus, da bi porazdelili davčna bremena na poedine sloje prebivalstva pravično. Ta poizkus idealu moderne davčne tehnike, ki temelji na progresivnem obdavčenju dohodkov, ne odgovarja. Vkljub rastočim stopnjam našega osnovnega davčnega zakona imamo pri nas v glavnem proporcionalno obdavčenje dohodkov. Vsaj kar se delavcev in nameščencev tiče, nam tega ne bo težko dokazati.
Pred .nami leži knjiga »Naša .narodna privreda i nacionalni prihod«, — delo odličnih strokovnjakov, stoječih na visokih uradnih mestih. V njej so ocenjeni vsi dohodki našega narodnega gospodarstva za leto 1927 z 80 milijoni, dohodki delavcev, privatnih in javnih nameščencev pa z 10 milijoni dinarjev. Razmerje je bilo takrat, kakor 1:8. Danes se je to razmerje vsled padanja cen, kateremu plače niso v istem razmerju sledile, nekoliko spremenilo. Še vedno pa dohodki od plač sigurno ne dosegajo eno šestino našega narodnega dohodka. Po letošnjem budžetu znašajo vsi dohodki od direktnih davkov 1570 milijonov dinarjev. Ena šestina od tega je 260 milijonov dinarjev. S to svoto je budžetiran tudi iznos uslužbenskega davka. Pri tem je treba imeti pred očmi še dejstvo, da ostaja baš v tej kategoriji vsled pomanjkljivosti davčnega
aparata in velikega števila davčnih ob-vezancev neobdavčenih, kakor v drugih kategorijah. Če se dosega tu vkljub temu proporcialen davčni efekt cele skupine, morajo biti obdavčeni poedinci z državnimi davki bolj nego proporcionalno. V banovinah, kjer je davčni aparat najdovršenejši, prihajamo v resnici do rezultaov, ki so za delavce in nameščence še neugodnejši. Ako so predpisali n. pr. v Dravski banovini leta 1929 delavcem in nameščencem 47 milijonov državnega davka, kmečkim posestnikom 35 milijonov, industriji, trgovini in obrti pa 73 milijonov, smemo izreči utemeljeno domnevo, da so bili taki rezultati le tako dosegljivi, da so bili obdavčeni dohodki od plač dejansko z večjim odstotkom, kot drugi dohodki. Naj ne ugovarja nihče, da je to nemogoče, ker davčne stopnje pri večjih dohodkih vendar rastejo. Taki rezultati so tu. Pojasniti se dajo s tem, da se dajo dohodki od plač eksaktno meriti. Pri drugih dohodkih pa je davčna podlaga običajno manjša, kakor resničen dohodek.
Pri tem položaju čl. 97 zakona, ki govori o samoupravnih dokladah, že ni več koncesija v smislu idealnega progresivnega obdavčenja, kakor je bilo to mišljeno, temveč komaj korektura, da se doseže proporcijonalno obdavčenje dohodkov od mezd in plač, Ta člen — citiramo ga doslovno, ker se bomo nanj še sklicevali, se glasi:
(Dalje prihodnjič)
Mar.-strokovna zveza
Vabilo na delegatsko zborovanje Narodne strokovne zveze, ki se vrši v soboto, dne 15. avgusta 1931. točno ob 4. uri popoldne v društveni sobi pri »Božiču« v Trbovljah. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo verifikacijskega odseka. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitve: a) Izvrševalne-ga odbora (predsednika, I. podpredsednika, I. tajnika in I. blagajnika), b) upravnega odbora, c) nadzorstva. 7. Predlogi: a) upravnega odbora, b) razni. 8. Slučajnosti. — Pri vstopu v zboro-valno dvorano je oddati legitimacijo s polnim imenom in žigom podružnice odn. organizacije, katero delegat zastopa. Brez legitimacije vstop ni dovoljen. — V Ljubljani, dne 20. julija 1931. — Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze: Rudolf Juvan, 1. r. t. č. predsednik. — Vladimir Kravos, 1. r. t. č. tajnik.
Navodila delegatom za delegatski zbor NSZ v Trbovljah
Prihod v Trbovlje.
Vsi delegati, določeni za delegatski zbor, morajo urediti svoj prihod v Trbovlje tako, da so najpozneje ob 4. uri v Trbovljah. Zbirališče delegatov je v društvenem lokalu pri Božiču. Od tu gremo v zborovalnico na delegatski zbor, ki se prične v soboto 15. L m. točno ob 16. uri.
Skupna večerja
Delegati bodo imeli skupno večerjo pri Božiču, kjer se bo vršil zvečer tudi pozdravni večer, katerega priredi podružnica Trbovlje gostom na čast.
Prenočišča
Podružnica je poskrbela za zadostno število prav cenenih prenočišč. Prvenstvo do prenočišča imajo oni, ki so prijavili prihod po vprašalni poli in zahtevali prenočišča.
Kandidati za upravni odbor
Delegati naj poskrbijo, da jim podružnični odbor naznači kandidate za upravni odbor. Te kandidate bodo prijavili na delegatskem zboru.
Jesenice
Podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah poziva tem potom vse svoje članstvo, da se v kar največjem številu udeleži kongresa v Mariboru. Na zadnji plenarni seji nam je tov. Kravos obrazložil velik pomen letošnjega kongresa, zato je naša dolžnost, da pokažemo svojo zavednost in gremo v Trbovlje. Trboveljčani so vsakič pokazali svojo zavednost in prihiteli na vse kongrese v velikem številu, vrnimo jim obisk in pojdimo k njim, da pozdravimo trpine v kraljestvu črnega dijamanta. Prijave sprejemajo vsi odborniki. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri odbornikih.
Ustanovni občni zbor podružnice v i	Medvodah.
V nedeljo 9. t. m. se je vršil dopoldne ob 10. uri ustanovni občni zbor podružnice NSZ v Medvodah. Občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan, se je vršil v Vašah. Takoj ob otvoritvi občnega zbora je tajnik Kravos govoril o Nar. strokovni zvezi in delavskem položaju. Po njegovem res lepem referatu se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik tov. Čeme Alojzij, podpredsednik tov. Gaber Mihael, tajnik tov. Bertoncelj Janko, blagajnik tov. Križaj Ivan, odborniki tov. Bukove Franc, Karmel Fr. in Gabrovec Alojzij; namestnika Peternel Franc in Zorman Franc; nadzornika tov. Schmidt Mihael in Tratnik Feliks. Po volitvah se je razpravljalo o položaju v tovarni tanina, kjer je delavstvu reducirana plača za 10 odst. Delavstvo bo kategorično odbilo vsako znižanje mezde, ker v tej tovarni znižanje ni 'utemeljeno. Novo podružnico iskreno pozdravljamo!
Maribor
Delavstvo tovarne Freund, ki je bilo preje skoro kompaktno organizirano pri marksistih, se je organiziralo v NSZ. Odbor podružnice se v polni meri zaveda prevzete dolžnosti in smo tako imeli v Mariboru že dva sestanka, na katerih je poročal tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Delavci so odkrito povedali, da so več kot preveč siti demagogičnih fraz marksistov in njihovih protinarodnih akcij ter pristopajo zato v vrste nacionalnega delavstva. Podružnica NSZ v Mariboru se resno pripravlja za udeležbo na kongresu. Vzlic težki krizi bo tudi letošnja udeležba s strani Mariborčanov zadovoljiva. Odbor poživlja še vse one, ki se še niso prijavili, da to store čimprej. Prijave sprejemajo vsi odborniki. Odhod udeležencev na kongres je v nedeljo ob 5.30 z glavnega kolodvora. Kdor se je prijavil, mora nepogojno' na kongres.
Jesenice
Ravnateljstvo ne da nobene prave izjave, da-li misli skleniti z delavstvom kolektivno pogodbo ali ne. Oni, ki so imeli svojčas veliko besedo, so utihnili in tako ne vemo, pri čem da smo. Podružnica NSZ je na svoji zadnji plenarni seji sklenila naprositi Izvrševalni odbor NSZ, naj intervenira pri generalnem ravnateljstvu v nekaterih zadevah in naj ob tej priliki tudi povpraša, kaj je s kolektivno pogodbo. Izvrševalni odbor NSZ je na svoji seji sklenil ugoditi tej želji in je odposlal spomenico na generalno ravnateljstvo KID. — Podružnica se pridno pripravlja na kongres in se je letos javilo prav lepo število udeležencev. Vsi udeleženci odpotujejo z Jesenic že v soboto zvečer z vlakom ob 18.35 in počakajo v Ljubljani nočni vlak, ki gre iz Ljubljane ob 0.30 uri. V Trbovlje dospejo zjutraj ob 2.22 in jih bodo tam čakali reditelji, ki jih odvedejo do društvenega lokala. Odbor apelira tudi tem potom na vse članstvo, da se udeleži kongresa v kar največjem številu. Jeseničani moramo pokazati, da smo med najzavednejšimi člani. Za nas velja parola, kdor le more in je službe prost, pohiti v Trbovlje.
Poziv stavbinskim delavcem!
Odbor odseka stavbinskih delavcev poziva tem potom vse članstvo, da se
v kar največjem številu udeleži kongresa NSZ v Trbovljah. Naš odsek gre v Trbovlje s svojo častiljivo zastavo. Naša dolžnost je, da nas bo čimveč na kongresu. Zbirališče vseh udeležencev našega odseka je v nedeljo zjutraj ob po! 7. uri pred Delavsko zbornico. Od tu gremo s praporom točno ob 7. uri na kolodvor. Naj nihče ne ostane doma. Stroški niso veliki in ne boste zapravili prav nič več kakor doma. Vzemite s seboj svoje družine.- Pokažimo .svojo zavednost in ljubezen do svoje zastave. Vsi pod zastavo in v Trbovlje na manifestacijo narodno zavednega delavstva. — Predsednik.
Organizacija dimnikarskih pomočnikov
se udeleži korporativno kongresa NSZ v Trbovljah. Zbirališče dimnikarskih pomočnikov je v nedeljo 16. t. m. ob pol 7. uri pred glavnim kolodvorom. Glavni reditelj dimnikarskih pomočnikov je tov. predsednik Juh. Vsi vzemite kroje s seboj, ker bomo korakali za rudarji v sprevodu. Vzemite s seboj svoje družine. Naj nihče ne manjka! Pokažimo svojo solidarnost z vsem delavstvom. Odbor poziva članstvo, da se sigurno udeleži kongresa. Udeležba je častna dolžnost vseh nas.
Odsek uslužbencev cestne električne železnice
poziva vse člane, ki so v nedeljo 16. t. m. službe prosti, da se priključijo oficijelnim zastopnikom odseka in gredo na kongres NSZ v Trbovlje. Odhod ljubljanskih udeležnikov je z glavnega kolodvora ob 7.27. Kdor le more, naj gre v Trbovlje. — Predesednik.
Jesenice
Pred 14 dnevi se je hudo ponesrečil odbornik in zastavonoša podružnice NSZ na Jesenicah tov. Andrej Vidic. Ko se je peljal s kolesom z dela proti domu, je na ostrem ovinku kolo odreklo in je padel tako nesrečno, da mu je umetno zobovje zdrknilo v grlo. Vidic se je tudi sicer občutno poškodoval in so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Zahvaljujoč hitri zdravniški pomoči, je naš dragi tov. Vidic izven vsake nevarnosti in na potu okrevanja, želimo mu, da bi se mu zdravje kmalu povrnilo in bi lahko zopet čil in zdrav posvetil svoje moči našemu pokretu.
Ljubljanskim članom Narodne strokovne zveze!
Podružnica Narodne strokovne zveze v Ljubljani poziva vse ljubljansko članstvo, da se polnoštevilno udeleži kongresa v Trbovljah. Ljubljančani se zberemo pol ure pred odhodom vlaka pred kolodvorom. Vlak odhaja točno ob 7.27, do takrat bodite vsi na kolodvoru. Pridružite se zidarski skupini, ki gre v Trbovlje s svojim praporom. Nihče naj ne ostane doma, pokažimo svojo zrelost in discipliniranost. NSZ nas kliče samo enkrat letno na kongres, zato moramo ta klic tembolj vpoštevati. Vsi in vse na kongres. — Predsednik.
Kongresni znaki.
O priliki kongresa v Trbovljah se bodo prodajali posebni kongresni znaki, članstvo in vse ostale udeležence prosimo, da si kongresni znak nabavijo. Kongresni znaki se bodo prodajali po 1 dinar komad, kovinski in kongresni znaki skupaj pa 5 dinarjev. Naj ne bo na kongresu nihče brez kongresnega znaka.
Javen shod narodnih rudarjev v Trbovljah
Podružnica Narodne strokovne zveze je sklicala za v ponedeljek 3. t. m. javen rudarski shod v vseh prostorih gostilne Božič. Shodu je predsedoval podpredsednik podružnice tov. Dornik.
Na shodu je poročal strokovni tajnik tov. Kravos o mezdnem pogajanju pri Trboveljski premogokopni družbi. Poročevalec je ostro žigosal nastop TPD, ki je prvič z diktatom znižala mezde rudarjem. Rudarji kaj takega ne bodo dopustili in morajo v protest temu činu zbrati vse svoje sile v strokovnih organizacijah, ki naj postanejo močne in po-
tem gredo znova v borbo za zboljšanje rudarskega položaja. Govornik je potem obrazložil zapisnik pogajanj.
Govorili so še predsednik tov. Koren in Štruc. Tov. Koren je predlagal sprejetje resolucije, ki se izreka proti diktatu TPD in poziva merodajne činitelje, naj v teh težkih časih zaščitijo rudarje. Resolucijo so sprejeli zborovalci soglasno in z velikim navdušenjem.
Javna shoda narodnih rudarjev v Zagorju in Lokah.
Narodna strokovna zveza je priredila v nedeljo 2. t. m. dva javna shoda in sicer v Zagorju in Lokah pri Zagorju. Oba shoda sta bila nenavadno lepo obiskana. Na njih sta poročala tov. Koren in Štruc iz Trbovelj o diktatu TPD, ki je v najtežjih časih sramotno znižala rudarjem plače. Oba govornika sta ostro nastopila proti TPD. Ob koncu so zborovalci soglasno sprejeli resolucije na kr. vlado v Beogradu.
Narodna strokovna zveza za rudarje.
Po neuspelih pogajanjih med rudarji in TPD je Narodna strokovna zveza povsod v revirjih TPD priredila javne shode, da zasliši mnenje rudarjev. Na vseh shodih so rudarji pokazali enotno misel in voljo in naprosili NSZ za posredovanje pri kr. vladi.
Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze je na svoji zadnji seji razpravljal o položaju v Trbovljah in sestavil obširno spomenico na predsednika vlade g. Petra Živkoviča, kateremu je s spomenico poslal tudi na shodih sprejete resolucije. V spomenici je NSZ obrazložila g. predsedniku vlade današnji težak položaj v revirjih TPD in ga opozorila na nevarnost, ki obstoja v teh revirjih z ozirom na diktat TPD. NSZ je prosila predsednika vlade, naj zastavi vse svoje sile, da TPD prekliče diktat o znižanju mezd. NSZ je v svoji spomenici na predsednika vlade poudarila, da so rudarjem plače že itak znižane s tem, da se dela v rudnikih samo s skrajšanim delovnim časom in je nekaterim vzet več kot polovičen zaslužek.
Konferenca zastopnikov rudarjev v Ljubljani
Pretekli teden se je vršila v Ljubljani konferenca vseh strokovnih organizacij in zastopstva II. rudarske skupine. Na tej konferenci se je obravnaval položaj v revirjih po diktatu TPD. Sklenilo se je, da izdela Delavska zbornica spomenico na vlado in opozori na resen položaj v revirjih. Delegat NSZ je na konferenci povedal, da je NSZ že odposlala spomenico na predsednika vlade, kar se je z odobravanjem vzelo na znanje. Spomenico, ki jo bo izdelala Delavska zbornica, bo predsedstvo Delavske zbornice izročilo v deputaciji g. banu Dravske - banovine s prošnjo, da jo izroči na pristojno mesto. Obenem se bo g. bana naprosilo, da se tudi sam zavzame za trboveljke rudarje.
Prihod naših westfalskih prijateljev na kongres
Zveza jugoslovanskih delavskih podpornih društev v Nemčiji je poslala na letošnji kongres svoje delegate. To našo najmočnejšo organizacijo bodo na kongresu zastopali tovariši Pavel B o 1 -h a, predsednik Zveze, in Nikolaj š e n t-j u r c, blagajnik Zveze. Oba tovariša sta prišla v domovino z izseljeniškimi otroci, ki so prišli na enomesečni oddih v domovino. Tovariša zastopnika bratske Zveze iskreno in toplo pozdravljamo.
Ali se stavbinskemu delavcu res ne more zboljšati položaj.
Stavbinskemu delavstvu v Ljubljani se ne godi ravno najboljše. Stavbeniki so znali z njim lastno politiko znižati plače stavbinskega delavca. Posebno nizke plače imajo navadni stavbinski delavci. Da se njih stanje zboljša, so se stavbinski delavci organizirali in potom organizacije vložili na Zadrugo stavbinskih mojstrov zahtevo za zboljšanje mezd. Pa se znajo gospodje že tako izmikati in se izgovarjati na vse mogoče načine, da odložijo pogajanja o ure* ditvi mezdnega vprašanja na čas po se-ziji. Podjetniki so si na jasnem, da je
najboljše sredstvo za ohranitev sedanjega stanja, izigravanje delavstva. Mi pa smo mnenja, da traja vsaka igra le nekaj časa. Naj ne mislijo gospodje, da se bo dalo z delavci vedno igračkati. Prišli bodo časi, ko bo treba z delavstvom drugače postopati. Danes se delavec na nečuven način izrablja in prav nič ni sram podjetnikov, da si na račun slabiča kopičijo bogastvo. Ali teh gospodov res ni prav nič sram? Ali res nimajo ti gospodje nobene vesti in srca ? Ali ne pomislijo, da se jim utegne vse povrniti. Največji bogatin je preko noči postal berač in si v potu svojega obraza služil kruh. Kako pa gospodje, če bi kdo izmed vas prišel zopet v položaj, da bi moral zopet delati ? Ali bi vam bilo prav, če bi moral delati za 1 dinar in 50 par na uro. Ne čudite se majhni številki, so res v Ljubljani delavci, ki delajo za Din 1.50 na uro. To se pravi, da mora pošteno garati 10 ur, da si zasluži 15 dinarjev. In veste kako se živi s 15 dinarji na dan? Ali bi se kdo izmed gospodov, ki oblačijo in vedrijo pri Zadrugi, zadovoljil s 15 dinarji na dan. Na to pomislite, gospodje, in ne bodite čisto brez srca. Saj ste vendar sinovi te domovine in ne kaki tujci, ki so do našega delovnega naroda brez vsakega srca. Če vas ni sram, je nas za vas. Stavbinsko delavstvo pa poživljamo, da
Udeležite se finalne tekme v Trbovljah!
se še bolj oklene svoje organizacije in da se zaveda, da je le v organizaciji moč in sila. Dokler ne boste močno in enotno organizirani, se bodo gospodarji igrali z vami. Narodna strokovna zveza vas poživlja, da se organizirate vsi do zadnjega. Ko bo vaša organizacija močna, bomo spregovorili z vašimi gospodarji drugačno besedo. Danes jim lahko rečemo samo to: sram vas bodi, da izkoriščate domače delavstvo na tak grd način.
Slike s slavnosti posvetitve prapora NDO
so gotove in prav lepo uspele. Dobijo se v tajništvu NSZ za ceno 5 dinarjev po komadu. Ker imamo slik še prav malo na razpolago, se je z naročilom požuriti. Slike se izročijo le proti denarju. Na naročila brez denarja se ne bomo ozirali.
Nepotrebno razburjanje
Marksisti se zelo razburjajo radi našega hitrega napredovanja v revirjih. Prav posebno jih bole naši številni shodi, ki so vselej močno obiskani in na katerih pade marsikatera pikra na njihov račun. Nam je zelo žal, če moramo včasih povedati tudi kaj takega, kar ni marksistom všeč. Pozabiti pa ne smejo, da nam dajejo ravno oni materijal v roke. Mi jim sedaj samo vračamo to, kar so nam svojčas posodili. Naj se spomnijo nekaj časa nazaj, pa pridejo do zaključka, da postopamo z njimi še predobro. Časi se menjajo. Danes smo mi na srečnem položaju, da predstavljamo večino v revirjih in to naše marksiste boli. V zadnjem času se je lotila taka bolezen tudi predsednika čobala. Mi ne bi hoteli starega moža vznemirjati, pa je sam kriv, če se razburja. Mi mu le želimo, da bi mu razburjenje ne škodovalo. Imamo ga radi in se zanj resno bojimo. Za sodruga Arha nam ni veliko, če bi mu jeza škodovala, Čobala bi bilo pa le škoda. Torej pozor, nič razburjanja, hladnokrvno preko vsega.
»Delo« leži marksistom v želodcu.
Ko sem bil zadnjič v Mariboru, mi je nekdo pravil, kako so rohneli gospod bivši narodni poslanec marksistične barve, ki je pri nekem delavcu videl »Delo«. Kar rdeč je postal ko kuhan rak in nahrulil delavca, češ, kaj pa imaš od tega, če čitaš ta list. Od našega člana je dobil pošten in temeljit odgovor. Pa ne samo v Mariboru, povsod je naš list gospodom sodrugom trn v peti. Nas to zelo veseli in nam dokazuje, da smo na pravi poti. Naši člani naj poskrbijo, da dobi naš list v roke vsak pošten delavec. iCe ga bo večkrat bral, bo spoznal škodljivce delavskega pokreta in z njimi obračunal, kakor so to storili delavci v tovarni Freund.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec, — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.