Leto IX. (Vol. IX.)	2. JUNA 1917.	Štev. (No. 11.)
Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu s prilogo "Slovenska Žena".
EUKRATIDA.
K. o. f. m.
(Dalje.)
s
Maksiniijan 11crkulcj imenovan za sovla-• larja Deoklecijanovega in sicer, da si je Deoklecijan ohranil vshodne dežele za se, Maksiniijan llcrknlej, da dobi zahodne pokrajine z glavnim mestom Milan."
"Od kod to ves? Ali je tudi Kast že to izvedel ?"
"Da še več vem! Vem, da je Maksiniijan Herkulej tvoj osebni prijatelj. Vem pa tudi, da je sklenjeno, da ti nikdar živ ne smeš iz Rrage Auguste!"
"Kako to? Se šališ, dobra Marcela?" "Ne šalim se. Pojdimo v sobano in vama povem vse."
I11 šli st> vsi trije v zasebno stanovanje ( Heomerovo, kjer jima je Marcela povedala vse, kar je čula sinoči."
"1'rokleti pes! Oteomero, ti si kriv, da ta pes še ni dobil zasluženega plačila. Le Marcela! Vesele novice sem zvedel iz Ki- iz spoštovanja do tebe sem se premago-pozdravi ves vesel Lupercij Marcflo, val, da nisem šel in prebodel tega kletega j(> l""ihitela na vse zgodaj k Oteomeru človeka, ki je v nesrečo celi-deželi." l">ve<lat, uaj j,. £n[a sjno£j.	"Lupercij, sin moj! Le pomiri se! Hva-
tudi jaz sem jih že izvedela, da je la ti, ako si se res samo iz Spoštovanja
O je Marcela vse to premišljevala in se pri vsem tem spomnila na groz'no pokvarjenost in krutost rimsko, kako drug drugega more, da se odstranjajo neljube °sebe na drugi strani pa se spomnila vse-tfa, kar je videla 11a Eukratidi, 11a ()teome-l u> kar je povedal škof pri službi božji, zamudilo se ji je pogansko življenje in ne-
jo je vabilo h krščanstvu. „ ''roti jutru še le je zatisnila trudne oči, '"da težke sanje so jo mučile, da je več-v spanju glasno zakričala, da je pri t'kla sužnja, prostežnica, vprašat,kaj ji je.
"Nič! Nič! le dalje spi!"
* * *
•\'einudomn ni(ir:mi ndnotovati. draua
do mene premagal! To me veseli." Seže mu v roke. "Sin moj, kolika tolažba za me, cla sem vsaj na eno srce dobro vplji-val. Prosim te, potrpi še nadalje. Kast je zaslepljen. Slej) je še, kakor sam bil jaz, kakor si še ti. Ne vidi solnca ljubezni, katero je posvetilo pred tristoleti tam v Palestini. Dela, kakor ga je naučilo grdo poganstvo. Kristjan ravna in misli drugače. Kaj ne da, sin moj, da se bodeš radi mene premagoval še dalje!"
"Toda pomisli, Oteomero, pomisli vendar! On je sklenil, da ugonobi tudi tebe in mene! Ali se naj pustim kar tako tebi nič, meni nič zavratno zaklati kakor kak boječi zajec? jaz, hrabri Lupercij? Ne! Ne! Preveč zahtevaš od mene!"
Razburjeno je vstal in šel parkrat gori in doli po sobi.
"Lupercij, tega ne mislim! Tudi jaz se bom varoval in sem hvaležen dobri Marceli, da je prišla povedat to zaroto. — I Iči, hvala ti tisočerna!" Segel ji je v roke.
"O, kako sem jaz nesrečna! Kako sem osamljena. Pri taki zveri moram biti in ga celo imenovati brata!" Zajokala je kot otrok.
"Marcela, potrpi. Vse se bode še spremenilo. Trpljenje je grenko, toda potrebno. O kako veliko srečo čutim vkljub svoji nesreči, ker sem kristjan! O križ mojega Kristusa, kako prijetno in lajšujoče zdravilo si za ranjeno srce! O Marcela, ko bi ti mogla spoznati! — Poglej koliko strašnih poskušenj sem jaz prestal zadnje mesece. Omagal bi! Moral bi omagati. Ko bi mi moja ljuba Kukratida ne kupila s svojo krvjo zdravila in tolažila sv. vero v Kristusa!"
"Da, Oteomero, občudujem te. Toda razumeti ne morem!"
"Prosi, prosi Boga luči, da spoznaš! In spoznala boš. Kukratida bo sprosila tudi tebi te milosti, o tem sem prepričan."
"Toda, Oteomero, kaj pa zdaj? To je poglavitno vprašanje." pretrga Lupercij navdušen govor Oteomera. "/.a me je dobro. Jaz odidem še danes popoldne. Kaj pa s teboj ?"
"Za me, Lupercij, ne skrbi! Moji služabniki so vsi kristjani in na nje se toraj lahko zanesem. Raje bodo dali kri, kakor pa storili greh, se dali porabiti za umor. 1-mam jih pa vedno okrog sebe, tako da bode morilcu težko priti blizu mene."
"Ne! Edino pametno je, da grem takoj sedaj v njegovo palačo in mu zaderem ta meč do ročajev v njegovo kleto srce!"
"Lupercij, ne prelivaj krvi! Ne omadežuj si svojih rok s krvjo človeško! To ti ne bode prineslo sreče! Saj je Bog nad nami, ki bode maščeval krivico! Ti pa potrpi. Ti mirno odidi iz Braga Augusta. Midva z Marcelo se bova pa pazila. Ko bo pa mogoče, Boš pa govoril z Maksimija-110111 in odstavil bode Kasta. Dobili bomo moža, ki bode zacelil rane, katere je zadal Kast celi pokrajini. Seveda" — pristavi Oteomer« žalosten — "tega vsega sem jaz, edino jaz kriv. O Bog, prosim te, ne sodi me po grehih moje slepote!" Potok solz se je vi i 1 starčeku po velih licih.
Oba je pretresel prizor. Ce ne vem, kako bi bil Lupercij razburjen, te solze ga bi morale pomiriti. In res pomirile so ga.
"Ne jokaj, dobri Oteomero! Ne razumem te, vendar prepričan sem, da ti bode tvoj Jezus to odpustil!"
"() Lupercij, to je moje upanje. In rad dam kri svojo do zadnje kapljice, da bi izmi! prestopke svoje slepote".
(lovorih so še dolgo. Naredili so si na-tanjčne načrte za prihodnjost. Marcela bode strogo pazila na Kasta in čuvala, da prepreči vsako nakano umoriti < Heomera. Lupercij bode pa skušal \ Milanu pri Maksimijanu izposlovati, da bode dal Ku zitaniji drugega poglavarja.
"Lupercij, predno pa odideš, še' eno prošnjo imam do tebe", vstane < )teomero in prime Lupercija za obe roki, ki tudi vstane
"Oteomero, govori. Vsaka tvoja želja bo zame zapoved!"
"Lupercij, sin moj. Tebe je Kukratida ljubila, to veš. Toda, da je nisi dobil, bila jr kriva moja zaslepljenost. Za me se je darovala Kukratida! Da 1 >i meni izprosi-
lil luči svete vere, darovala je Bogu, to kar Je imela najdražjega — tebe!"
Lupercija je nekaj streslo.
"Da, Sin moj, vrjemi mi! Jaz vem, da si ti žrtev za me. Kakor je pa želela, da bi meni dobila to milost, tako je gotovo želela enake milosti tudi tebi. — Lupercij, Jezus je imel mater Marijo, katero je pustil na križu umirajoč vsem svojim privržen-vem kot svojo dedščino. "Ne bom vas zapustil sirot" je rekel. Vidiš, ta Mati Marija je tudi naša Mati. — Lupercij, ali bi 111 • hotel obljubiti, da boš vsaki večer, ko legaš spat, vzdihnil: "Marija, Mati križa-nega krščanskega Boga, sprosi mi spoznanja resnice!"--
"Čudna je ta prošnja, Oteomero. Ne
razumem je!"
"Da, čudna! Toda, prepričan sem, ako Jo boš držal ne bode dolgo, ko boš sam spoznal, da ni bila čudna, ampak krasna!"
"Na vse zadnje, če druzega ne prosiš, k«t to, to ti pa že lahko obljubim."
"Hvala ti, moj dragi Lupercij, luč mo-J1'1 oči, moja edina tolažba! Ti in ti" — prime še Marcelo za roke, "sta mesto mo-Je zlate Eukratide moja tolažba! O nebo, kako sem ti hvaležen za toliko tolažbo, v kazni, katero sem si sam nakopal! Kaj bi Jaz počel sedaj brez svete vere in vaju."
MATERINA SOLZA.
^niil se je iz gostilne pozno v noč on, bil toliko let veselje, sreča in ponos tvojih staršev- Kako je bil takrat priden, '<ako odkritosrčen in iskren v ljubezni do svojeev, a sedaj mu je pijača in slaba dru-Sc,na edino veselje.
Kakor je prišel domov, tak se je vrgel v Postelj. Objokanih oči ga je gledala "'ati, pa spregovorila ni, saj ni bilo var-n°. le nova solza >e je utrnila in molek J(' hitreje premikal med suhimi prsti.
o^leknila je pred Tolažnico žalostnih in in jokala.
pa ni spal, vse je slišal, vse videl, j'' domolila, je stopila k postelji in •jaguila če/, navidezno spečega, in dve VMh'! solzi st;i padli na obraz izgubljenc-
Solznih oči se je ločilo popoludne pri-ladiji troje src. Lupercij je še dolgo mahal s svojim robcem iz ladije, ki je hitro rezala morske valove proti Rimu.
Oteomero in Marcela sta se žalostna vrnila v palačo, kjer je ostala Marcela celi večer-
"Lupercij se je odpeljal danes z ladijo", prisopihal je morilec Lupercijev k Kastu. "Vse je šlo po vodi!"
"Lupercij se odpeljal? Slišim prav?" odgovori Kast osupnjen. Prebledel je.
"Potem sem jaz izgubljen".
"Ne boj se, Kast. Treba bode poslati koga za njim, da mu ali tam zamaši usta, ali pa da ga očrni pri cesarju."
"Toda ne pozabi, Maksimijan je že potrjen sovladar. Dobil sem danes uradno sporočilo. Maksimijan in Lupercij sta pa osebna prijatelja."
"Pusti meni! Daj mi samo denarja in v 8 dnevih, ko gre prihodnja ladija, odidem za njim."
"Prijatelj, kolikor hočeš, samo pomagaj mi!"
"Živela svoboda! Živela Venera! Še se bomo dobro imeli. Kast, naš prijatelj mora ostati poglavar Luzitanije! za to bom skrbel jaz!"
(Dalje prih.)	,
ga, pa iskreno ljubljenega srna in sta žgali kakor živ ogenj v globini nehvaležnega srca. Misel: moja mati me tako iskreno ljubi, toliko trpi in žrtvuje zame in jaz jo tako kruto žalim, — ta misel jc razdevala njegovo dušo; sram in kesa-nje se je vzbudilo v njegovem srcu in dozorevalo v vesele sklepe.
Ko se je drugo jutro sestal z materjo, jo je prosil odpuščanja in ji je obljubil, da postane drug človek. Držal je besedo in je bil zopet ponos in veselje svoje mater.
Toliko premorejo solze dobre, pobožna matere, ki moli za izgubljenega sina. Angeli jih nabirajo v zlate posode in nosijo pred usmiljenega Boga, od tam pa prinašajo milosti za ubogega, izgubljenega o-troka,
Enketa o narodnih domih.
(Dalje.)
NARODNI DOM.
Vsaka naselbina potrebuje dandanes kraj, kjer se narod izobražuje, kjer je knjižnica, kjer so sobe za zabavo, kjer je dvorana za razne prireditve, kjer imajo društva svoj dom.
Toda ti narodni domi morajo biti pa v resnici narodni domi, kjer se "narod" čuti doma, kjer se dela in skrbi za narod, kakor se dela in skrbi v vsaki družini za o-troka.
Zlasti so taki narodni domi potrebni nam tukaj v Ameriki. Tu gre za tri stvari pri naših narodnih domih:
1.	Za ohranenje našega milega slovenskega jezika,
2.	za ohranenje naše svete vere in za našo izobrazbo.
Ko smo prišli sem v to novo domovino, prinesli smo v srcu sv. vero, v ustih ina-terni jezik. To dvoje je toraj last naroda, sta naša dragocena zaklada, katera smo se odločili že pri prihodu, da jih bomo skušali ohraniti.
Da si pa vsi1 to ohranimo, treba, da delujemo skupno in složno in enotno. \ era in katoličanstvo ni nikaka stranka, ni ni-kaka politika. To je podlaga edino pravega narodnega delovanja. Zato pa tudi duhovščina ni nikaka stranjka. To so učitelji življenja.
Zato nam pa treba v vsaki naselbini samo en narodni dom, kajti nihče ni doma na dveh krajih. Vsakdo ima en dom. Tako je tudi za pravega Slovenca samo en dom; ki pa mora biti razdeljen v tri oddelke :
1. Cerkev,
j. šola,
3.	dvorana, z društvenimi sobami.
Rev. J. Š.
v
Na vprašanje: "Ali naj zidajo amer. Slovenci narodne dome?" je težko odgovoriti popolnoma nepristransko.
Kjer je vec društev, cerkev ter veliko slovenskih družin, posebno pa mladine, tam je potreben nekak "dom", kjer naj bi se shajala društva pri sejah, kjer bi mladeniči našli ob večerih pošteno zabavo. Naša možka mladina potrebuje zabave. Kam naj gre jo iskat? Kakor vidimo gredo po angleških dvoranah, po "pool-room"-ih, Ice cream parlorih ! Česa se tam nauče, to imamo priliko opazovati vsaki dan. Naša dekleta hočejo plesati. Ako ga jim ne damo mi, gredo ga iskat drugod največkrat po raznih slabih, zakotnih dvoranah.
Za vse to pa je primerna samo cerkvena ali šolska dvorana. Taka dvorana je nujna potreba vsake slovenske naselbine.
Narodni dom pa ločen od cerkve, sam za se, je pa samo zbirališče brezvercev, in odpadnikov in raznih propalic.
Dandanes kriče po narodnih domih samo socijalisti in brezverci.
Sicer pa, kje se je še kak Narodni dom obnesel? Kjer pa vsaj životari radi tega, ker ga pošteni možje vzdržujejo in imajo večino pri odboru, kakor 11. pr. v I'ittsburghu, tam že še za silo nekako gre. — V l.a Salle se samo prepirajo za narodni dom, v (.'ollinwoodlt SO se tudi začeli, v Uevelandu se že tudi in to bo povsodi.
Da se bodo ti narodni domi tudi slabo rentirali, je jasno. Koliko stroskov ima že navaden hišni posestnik z malo hišo. Treba popravkov, treba osebe, ki ga čisti, treba takse, vodo, elektriko plačati. Večinoma se zida 11a velik dolg. Lahko je napisati na papir velike številke, češ, toliko hode neslo. Toda, ali pa bode v resnici — je pa zelo dvomljivo.
\ moralnem oziru bode dom zelo slabo
vpljival na mladino. Pijančevanje, igranje, ponočevanje se bode gojilo, ker bode salooner, ki bode imel prodajo pijač v domu, hotel delati dober business. Ali bodo očetje radi videli, da bodo njih sinovi zahajali tja? kjer se bode pilo, veliko pilo? Kjer se bode nemoteno shajala vsa sodrga okolice? — Ako bode katoličkanj pošten amerikanski slovenski mladenič, se bode sramoval iti tja; ako bode pa šel, ga bodo pa pokvarili.
Ali se bode jezik ohranil po domih? Nikdar ne! — To more doseči samo slovenska šola- Kjer ni šole, je narodni dom neumnost.
Za društva bode tudi slabo. Ze sedaj vsa boljša društva skušajo dobiti zboro-valne dvorane za svoje seje, kjer ni sa-'°ona, da jim ni treba pri vsaki seji zapravljati za baro. Tam se bode pa pri vsaki seji tudi pilo. Tako se bodo društveniki "avajali k pijančevanju.
Sicer pa poglejmo narodni dom v Ljubljani! Ali je res narodni dom? — To je samo dom slovenske frakarije in falira-n'li ekzistenc.	Rev. J. T.
' <♦> <♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦:• >»:■ •:♦>
Soudan, Minn, številki 5. ste poslali med čitatelje '"sta Ave Maria vprašanje, kaj si mislimo " slovenskih narodnih domih. Moje mi-slenje je sledeče: V naselbini, kjer je za-, 'losti naših rojakov za vzdržavanje ali Plačevanje cerkvenih stroškov, bodi cer-'v0r prva ali prvi narodni dom. Ako se vi-('i- da bode naselbina rastla, in da bode deI(» stalno, naj se napravi takoj šola, se-veda slovenska katoliška šola, potem, ka-d.ir je ves (|,i)jr plačan na cerkvi in šoli n,'j se misli na narodni dom, ki naj bode v tesni zvezi s cerkvijo in šolo', to je, da v 'Meni preveva, kakor v cerkvi ali šoli, versl<i narodni duh. Ako ni na taki podla-potem ni pravi narodni dom, ampak je P'avi narodni grob. Dokrtzov imamo že ' da kjer niso narodni dotni na katol-Podlagi, da nimajo zveze s cerkvijo, '1,1 Je razprtija med narodom. Tam po-.l|" m govora o kakšnem napredku, ker Jedna stranka drugi nagaja kolikor more. pa taki dotni niso pravi za naš slo-
venski narod, vidimo iz tega, ker se najbolj potegujejo zanje tisti, kateri nasprotujejo najbolj cerkvi.in šoli. Da se pa lahko tudi brez narodnih domov samo s cerkvijo in šolo izhaja in napreduje v vsakem oziru, imamo tudi dokazov. Vzemimo na primer naše rojake v Joliet-11, naj stareja slovenska naselbina. Imajo lepo cerkev in šolo, a narodnega doma nimajo in vendar bolj napredujejo v vsakim ožini, kakor katera druga slovenska naselbina. I11 zakaj napredujejo? Zato ker so složni, ker delujejo z roko v roki, s svojo častito duhovščino in si mislijo: "kar je nas starejih, imamo itak vso pamet skup, kar je pa mlajših,naj se pa v šoli izobražujejo". Se nekaj. Kjer nimajo še svoje cerkve, je pa tam katoliška cerkev druge narodnosti, ako si v taki naselbini postavijo narodni dom, namesto svoje cerkve, pa jih je toliko, da bi lahko vzdrževali cerkvene stroške, potem je narodni dom pravi grob, posebno kar se tiče verskega in moralnega življenja, l isti, ki so delali za dom, bodejo napeli vse sile, da preprečijo zidanje domače cerkve češ "saj imamo tukaj katoliško cerkev in v tej lahko moli Roga kdor hoče! Čemu še posebnih cerkvenih stroškov? Kdor hoče, gre v to cerkev, katera je! Za domačo izobrazbo imamo pa svoj dom in to za nas zadostuje."
Vidite, rojaki, tako govorijo tisti, kateri so za dom brez cerkve in šole, katerim ni mar narodni napredek, ampak lastni žep. Taki domi bodejo narodni dotni samo tako dolgo, dokler bodejo imeli njih voditelji "profit" od njih. In nič dalj! Zato kjer ni narodno verske šole, tam bode narodnost izumrla in vsi narodni domi ne bodo tega preprečili. V naselbini pa, kjer je slovenska cerkev in šola in narodni dom v tesni zvezi s cerkvijo in šolo, tam se bode narodnost ohranila ali vzdržala. To je mišlenjc navadnega ali preprostega delavca- Kdo stvar drugače sodi, naj se o-glasi.
George Nemanič, Box 741 Soudan, Minn. » <«• <$!• •:♦> •:♦>
Nemenil sem se, pisati zoper babilanske stolpe, ali sluvenske nerodne dome.
Hvala Bogu, mene vsi odpadniki sovražijo. Zato me podpišite "Slovenski junak". Vsak odpadnik, kdor.ugane, kdo sem, dobi počen groš.
Vsaka stavba ima dve strani: solnčno in senčno. Da bi preveč ne razžalil naših dražestnih slovenskih socijalistov, hočem le bolj od solnčne strani gledati slovenski dom. Jaz ljubim vse socijaliste, kajti tudi oni, če tudi siromaki, so moji bljiž-nji. Vendar pa sovražim njih zmoto. —
Da me boste lažje razumeli, vas opomnim na mladeniča, ki je bil pred nekaj leti obešen v Joliet, 111. Revež se je tolažil s tem, da ni hotel vrjeti, da bi bil res obešen- Zahteval je še novo obleko in ogledalo. Ko se je ogledoval v ogledalu, je rekel : "Kako bi mogli tako lepega fanta obesiti, kakoršen sem jaz"'. Vidite gospodje socijalisti, temu revežu ste podobni vi. Na nesrečno življenje in na še bolj nesrečno smrt ste obsojeni po vašem brez-verstvu, pa sami sebe slepite z raznimi praznimi mulami in upanji. In vaši narodni domi imajo pred vsem namen, vas še bolj potrditi v tej zaslepljenosti.
Toda, zašel sem na senčno stran. Ako bi še malo dalje šel, zagazil bi v veliko, veliko smrdljivo blato, ki leži na senčni strani v naših narodnih domeh.
Ko je naš rdeči a ta Kristan prišel govorit za narodni dom, tedaj je stavil tudi vprašanje, zakaj duhovniki stavijo cerkve in oltarje? In odgovoril je: "Zato, da vas v cerkvi izpred oltarja bičajo!" — Zakaj pa ata Kristan in njih pristaši zidajo narodne dome, tega pa niso hoteli pojasniti. Kaj se gre tem možem za kaj druze-ga kot za "denarčeke", da se slepi ubogo delavstvo, da se mu izžema iz žepa dolarčke. Ata Kristan so "prifrigan gospod". Hili so v Ameriki na misijonu, pa so videli, da je tukaj dosti nezavednih bac-kov, ki si dajo radi mirno striči volno, treba je samo malo pozabavljati na farje. Sedaj jih pa ženo, da zidajo narodne so-loone, kjer se bodo udajali pijančevanju in šr bolj vrjeli rdeči barvi.
Pravijo, da so to narodni domi, pa niti en košček opeke ni njih, vse je kapitalista,
pivovarne, ki bode preje ali sleje vse pograbila za se. Tako v naši naselbini kažejo socijalisti na svoj narwden dom. Toda vselej, kadar ga pogledate vas mora za-boleti srce, da ste svoje krvave žulje dali bogatašu, pivovarni, da bode delala dobičke.
Eno pa se katoliško zavedni možje učimo od narodnih domov: gorečnosti in neumornega delovanja za svoje prepričanje! Zbirajmo se okrog svojih oltarjev, v svojih cerkvah, ki so naše, ne duhovnikove, katere si sami postavljamo, ne "pivovarne", kjer imamo še edino zaslombo in varstvo pred rdečo kugo, ki je že toliko razumov zaslepila in nesrečnih storila.
J- C-
•»> ■»> •:♦> •:♦> •;♦> <♦> •»> •:♦>
Slov. "Narodni dom" v La Salle, 111. je
last bogatega pivovarja, ki je posodil o-krog $29.o<x).oo. Sami Slovenci so složil skupaj nekako $5.000.00. — Toraj čegav je ta dom? Slovenski? Narodov? Ne! kapitalista — pivovarja! — Vzemite v roke svinčnik in papir in /.računajte, koliko bode 11a leto obresti od tega dolga. Zraču-najte vse druge stroške in pa dohodke in dobili boste — naroden dom — saloon. Sezidali ste pivovarju kraj, kjer bode delal dobičke z vašo nespametjo in neprevidnostjo. Lastne krvave žulje ste na ljubo par sleparjem, ki so vas preslepili, dali kapitalistu, ki se bode v par letih smejal vaši — neumnosti! In prav vam je ! Ali vas ni g. župnik Saloven svaril? — Kdor noče ubogati in poslušati moder nasvet, naj pa trpi. — Zakaj bi raje ne bili začeli zidati nove cerkve, v starem poslopju, bi pa imeli dvorano, zborovalne sobe in šolo. — Tako bi imeli od zabav sami vi Slovenci in vaši otročički korist. Denar bi ostal med vami za vas- Sedaj bode šel v kapitalistovski žep, v tuje roke. I11 to vse, ker je tako hotelo par pi>o-tiverskih fanatikov, ki so hoteli za tuje /ulje imeti kraj, kjer bi se pijančevalo in razširjalo brez verstvo. •»:• •:♦> ;♦> •:♦> •:♦> •»:• •:♦:•
Cleveland, O.
I/, pisma, katerega nam je pisal neki "Servetus" iz Clevelandu* ki pravi o sebi,
"AVE MARIA"
2t<j
da je "rdečkar in brezverec? On piše:
i. Zakaj so slovenski duhovniki v Ameriki izgubili kontrolo nad narodom?
Zato, ker so od 1. 1890 (nekako) postali nenarodni. Baraga, Pire, Buh, Plut, Trobec so bili priljubljeni med narodom, ker so mislili tako kot narod, ker so se zanimali za razvoj slovenskih naselbin, bili svetovalci naroda. ..."
G. Servetus! — Dva teh mož sta še se-('aj živa. 1'ovejte nam, zakaj ta dva narodnjaka, sedaj oba častitljiva starčeka, x-akaj še danes nista priljubljena narodu slovenskemu? Pravite, zato ker "ne mislita, kakor narod misli". Povejte mi duhovnika na svetu, da, povejte mi katoliškega moža, povejte mi sploh resnega moža, ki bi mogel misliti, kakor slovenski narod v Ameriki misli in sicer 75 odstotkov? G. Servetus, berete, Glas Svobode? Berete ''roletarca? in druge liste? Ker ste tako blizo Cl. A., ali se spomnite strupenih chinkov Vaših, ki so že v tem listu zajedali luč sveta? Zasledujete li prepričanje naših ljudi v Ameriki? — Povejte nn, kakšen duhovnik more "misliti, kakor narod misli". Kak Rev. Schmidt, drugi pa nihče! — "Vera je humbug", i. t. d. — Kolika podivjanost vlada med rojaki po južnih naših naselbinah!
Servetus, ravno nekako od 1890, v starem kraju, in v Ameriki od 1900 to je 1'rav od takrat, ko ste vi in enake propa-ice bile spodene iz domovine in ste mora-(' pribežati sem nezmerno nesrečo naro-Kako je narod takrat mislil, kažejo
jednote, K. S. K |„ J. S K. J. Sv. Barbare
Ki-	. .
• {|rustvo, glasno kriče napisi na zasta-
I'1'1- na trakovih, na društvenih znakih.
SaJ pa vi sedaj počenjate? Kaj ste storili
/RSv- barbaro, kaj počenjate sedaj z J. S.
' t. d.? Servetus, tega ne vidite. Saj
st<' vendar v šolo hodili, pa ne vidite tega ?
Duhovniki pa kake kontrole nad naro-^.j111 nikdar iskali niso. Slovenski duhov-^ 1 v Ameriki so res storili veliko napa-ki se jim sedaj maščuje, preveč so bili »rodni, preveč so ljubili svoj narod, zato
niso videli tudi njegovih slabosti, zato so vse dovolili in vse potrpeli. Ko je prišel "rojak" v župnišče in se obnašal neolikano, kakor surovina, so mu še z vinom postregli. Ko so se po Ameriki klatili kaki "zlatarji" in goljufali narod, so jih v svoji dobrohotnosti sprejemali v župnišča in jih pogostovali, če so tudi potem sami tri dni stradali. Posojevali so narodu, vse zastonj opravljali. Da, kakor predobra mati pokvari dete, tako so tudi slovenski duhovniki bili predobri in zato jih pa sedaj ta narod preklinja s "prokl. .. f....."
"Vprašajte mlade slovenske duhovnike po Pennsylvaniji, zakaj ne gredo rajše ustanavljat slovenskih fara, zakaj so "stokrat" rajši med Slovaki ali drugimi narodnostmi".
Na to vprašamo (ličnega "Servetusa" samo tole: ako 011 tako strašno ljubi svoj narod, zakaj pa ni hotel postati druhovnik, saj je bil na tem, pa je raje "faliral". Zakaj se je 011 sam ustrašil duhovske suknje in naredil toliko žalosti svoji materi?
"Kjerkoli ne boste sprejeti, še prah o-tresite od črevljev svojih nog in tecite v druge kraje'" je ukaz Gospoda za vse oz-nanjevalce njegovega evangelija. Povejte, g. Servetus, ali kak narod tako sramoti svoje duhovnike, kakor slovenski? Turek spoštuje svojega blaznega derviša, Kitajec da čast svojemu "boncu", Jud svojemu "rabincu", katoliškemu Slovencu je
pa duhovnik "prokl.....f. .."—Ali mislite,
da duhovnik nima srca? — da ga ne boli sramotenje? — da nima čuta poštenosti in sramu? — Cigan na cesti se ne pusti sramotiti, duhovnik se pa mora? — Za narod se žrtvuje zato, da ga ta narod preklinja. — Vsaka rdeča propalica, vsak faliran študent, vsak tat in nesramne/., da očitni konkubinarci, vsi, vsi, so pošteni, vse se sprejme, vse se spoštuje, vse se posluša — ti pa duhovnik, ti si pa — "pr. . . • f . . . Kakšna imena ste dali slovenskim duhovnikom že vi, g. "Servetus" in vaša banda v Clevelandu! I11 vi še hočete, da se duhovnik za vas žrtvuje? Da, že sedaj skušajo slovenski duhov-
niki najti prostora med drugimi narodi, ki jih z obema rokama sprejemajo in spoštujejo in poslušajo, pa bodo še bolj. Jeruzalem, Jeruzalem, ki kamenjaš te, ki so k tebi poslani. . . . tvoja hiša ti bo prazna puščena — ne boš imelo duhovnikov. Želelo boš po njih, pa jih ne bo, ker si jih kamenalo . . .
Res niso vsi slov. duhovniki v,Ameriki naredili časti'svojemu stanu, da so se našli, ki so umazali s svojim slabim življe-
Kdaj se zanimajo za prosvetna društva, dramatiko, literaturo, čitalnice. . ."
(j. Servetus, ali ste slep, ali ste pa tako omejeni, da ne vidite, kaj se godi vse okrog vas po slovenskih naselbinah. Kdo prireja največ igre po slovenskih naselbinah? Cegav produkt so v veliki večini, 99 percenti vseh iger, katere imamo? Izdala jih je "duhovščina" v starem kraju, tu jih največ prijejajo zopet le duhovniki. Res bi se v marsikaki naselbini dalo, kaj več storiti, res, da ta ali oni duhovnik zanemarja svoje dolžnosti, toda, koliko je teh? Drugi pa . . . !
Servetus, ali berete liste? Saj se tam
poroča
ln tako gre celo pismo dalje 1 Na te opazke smo odgovorili, ker se tolikrat ponavljajo po vseh listih.
"Servetusu" 41a povemo, da duhovniku ne gre za ki iko kontrolo nad narodom, duhovnik je samo služabnik vere in narodnosti, Roga in naroda. Vsak duhovnik bi želel biti samo duhovnik, t. j. omejiti svoje delovanje na cerkev, šolo in bolniško sobo. Kontrolo bi pa rad prepustil pametnim pravim narodnjakom, katerim bi šlo res za blagor naroda, ne pa za kak protivcrski fanatizem, kak bigotizem, ali lastno dobičkaželjnost. :♦> •:♦> •:♦:• •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •;♦>
"KORISTI" NARODNIH DOMOV.
G. Fr. G. Tassotti,
ud društva sv. I'etra J. S. K. j. v Brooklynu. N. V., ki je prvi povzdignil glas v obrambo katoliškega imena te jednote. Čast 11111!
njem svoj stan. Toda, koliko je, ali je bilo takih? I'rot i tem par, pa ne vidite velikih in svetili mož, katere smo imeli, kakor, Baraga, 1'irc, Lavtizar, Skola, Leveč, Trobec, Mrak, Vertin, Stariha, Ločnikar, Rtih,
I Mit t etc. In med mladimi gospodi, pojdite po naselbinah, zasledujte njih delovanje in videli boste.
"Kdaj so se slovenski duhovniki zadnjih 20 let zanimali za vprašanja, za katera se v prvi vrsti zanima naš delavec...,?
1.	Razdelili bodo naselbine v dve stranke, enim bode "dom" cerkev, drugim "dom".
2.	Povzročali bodo prepire in nesporaz-umljenja. V večjih naselbinah se ne bo da še tako poznalo- V majših bo vedeti prepir. Cerkev in šola ne bosti za vsako prireditev naredili prošnjo na (ličnega Mr. rdečkarja, predsednika doma, če smeti kak dan narediti kako nareditev, slovesnost i. t. d. Posledica bode jeza, češ, da jim cerkev in župnik nasprotuje. Na sprotno bodo mislili dobri možje in župnik.
Napeljevali bodo k pijančevanju. Pri društvenih sejah se bode pilo, da se bo de lalo "za narod". Pred dopoldansko službo božjo se bode hodilo "na enga", kjer jih
bode navadno več, se bode zamudila služba božja, se bodo možje in fantje opijali in prihajali bodo še le zvečer "od maše" pijani.
4.	Koliko bode prepira doma, kako bode vpljival na očete, to se lahko vidi iz dopisa žene iz Pittsburgha.
5.	"Grem društvo plačat", bo rekel mož. Tam ga bodo "prijatelji" speljali, da bodo šli v "kevder" "enega cuknit" — in dostikrat ne bo društvo plačano, denar bo za-
de polastilo vodstva "Doma". Dali se bodo za vse dobro plačati, ko bodo videli, da gre slabo z domom, se bodo umaknili in nedolžni delničarji, zlasti ako so med njimi kaki "f . . . podrepniki", — kakor jih imenujejo ti sodelničarji, bodo pa — plačevali. "Plačaj John, zakaj si bil pa tako neumen, da si se dal vjeti." Pajk za to mreže razplete, da muho vjame. Ko jo vjame, ji pa kri izpije. Taka muha je vsak ne-rdečkast rojak, ki je iz šviga-švagari-
pr a vi j en, pijana glavo, v pondelek "ma- je tam in tukaj.
ček" brez dela .
Čez kakih 5 let bomo najbrže lahko te-

Finančno se bodo slabo rentirali.Dela S(' za "prohibicijo". Nismo za to gibanje. Vendar, da si1 hode moralo kmalu nekaj "kreniti proti pijančevanju, se čuti nujna potre,ba, drugače bo amerikanski narod kili,ihi narod degeneriranih pijancev. Ako bode "suho", kaj bode v domu? To llaJ pomislijo oni, ki bodo podpisali kako Odgovornost!
' delnico za "Narodni.doin" kupiti je lah-znebil l>i se rad $25.00 ali še več- Naj-
ko
.......... 1 N'-.T".....
Hitreje gre z delnico. Majd, k
tlpltlto jO
I _
' oda delničarji so lastniki doma. Naj doni Propade, kdo bo moral doplačevati, kdo Pokriti primanjkljaj? I'o vseli državnih Postavah lastniki, ki so pa — DELN1-Par koritarjev, kričačev se bo-
\.........
Carji.
le članke ponatisnili, ker se bodo že začeli vresničevati.
Katoliški možje, zavedajte se: Delničarji so solastniki "doma"; kot taki pa popolnoma odgovorni za vse, kar se godi v "domu", tudi glede financ, tudi glede pokritja primanjkljaja, glede vsega Ako se bodo godile tam grde stvari, pijančevanje, nemoralnost .... i. t. d. — vi ste v svoji vesti odgovorni pred Hogom in ljudmi za vse to. Vaš denar donaša te odstotke. Ako bode treba odgovor dajati pred svetno sodnijo, vsi delničarji so soodgovorni. Ako bode primanjklaj, vsi delničarji, ga bodo morali pokriti. Toraj • možje: hands off! Ubogajte, drugače se
boste kesali! Takrat bode prepozno.
7. To bode zbirališče vse rdeče, višnjeve in druge svojati. Tam se bode "za narod" sramotili vse, kar ni rdeče, kar ni povolji rdečim kolovodjem.
8- So naselbine, kjer ni šole, kjer ni cerkve, toda "dom" mora biti. In dobe se zaslepljeni očetje, katerim je več za pijan-čeke, za kričače, kot lastne otročičke. Takoj so pripravljeni dati svoj delež. Za otročičke svoje, za njih korist, za šolo, o, za to je pa tako težko dati. — Vzemite Lorain, (). Tako potrebujejo nove šole za otročičke. Ne! Ti naj bodo v zaduhlih prostorih. Kaj nam otro-čički mar! — Par sleparskih pijancev, ki hočejo imeti doni, kjer bode Mr. (lajžla lahko stresal svoje neslanosti, kjer bodo tudi "ZaVedne Slovenke" lahko prodajale svojo neslanost, o to pa to! Zato pa moramo dati! Za "Narod" moramo prispeve-ti, kajti lastni otročički niso narod! :• •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦:• •:♦>
O, DA BI SPOZNALO!
Naše misli glede Narodnih domov smo že povedali. Da je bilo naše stališče pra vo in naši nazori edino pravilni, nam spri-čnjejo pisma, katere smo dobili od najrazličnejših strani in oseb. (ilasilo K S. K. Jednote je dotični članek celo ponatisnilo.
I )ostavili bi samo še to le.
"Narodni domi", dvorana z odrom, sobe za društvena zborovanja, prostori za knjižnico, ali čitalnico, prostor za zabavo mladeničem s "pool table", je neobhodna potreba za vsako slovensko naselbino in vsako župnijo. Zato vsi škofje priporočajo duhovnikom, naj zidajo "Club house". In res vsaka, kolikor toliko urejena župnija ima že svoj 'Club house", večji ali manjši. Slovaki v Brooklynu imajo dvorano za $12.000 in hišo za 6.000.
To pa je najprej dolžnost duhovnikov dandanes, da poskrbe za svojo župnijo vsega tega. Vse delovanje v cerkvi in v šoli bode brez pravega vspeha, ako ne bode združeno s socijalnim delovanjem. New Vorški kardinal se je že večkrat izrazil o tem in povd.trjal, kako želi, da se de-' luje v tem smislu.
Nobena šola, nobena cerkev bi se ne smela zidati, da ne bi se poskrbelo tudi za dvorano. "Basement" pri cerkvah, "hala" pri šoli, naredi v ceni razlike za kaka dva tisočaka, koristi pa za deset.
I11 da se med nami toliko dela za vsta-navljanje narodnih domov, zlasti po naselbinah, kjer so cerkve, je uzrok to, ker se ni razumelo potrebe časa in razmer in se ni za vse to dovolj poskrbelo pri cerkvi. Vsak čas ima svoj značaj in svoje potrebe.
Kdor hoče toraj vspešno delovati, mora delati temu značaju in potrebam primerno, drugače je vsi' delovanje mahanje po vetru-
Tako so nas pa nasprotniki prehiteli in spolnila se je resnica: "Kdor ne gre s časom, bo pohojen." Čas je šel naprej, nove razmere so prinesle nove potrebe, ker se jih pa ni razumelo na eni strani, poskrbelo se je za nje na drugi strani in v škodo in nesrečo narodu in nasledki se bodo čutili dolga leta od zdaj in sicer vedno občutneje. Vsak greh se maščuje, tudi grehi zaspanosti in zanemarjanja stanovskih dolžnosti.
Ko se je začela Zveza Kat. Slovencev pred leti, upali smo, da bode vzdramila nierodajne kroge, da se bode vsaj ob enajsti uri spoznalo zamudo. Vendar nič!
Zato se enkrat naš list povzdigne glas in kliče na delo vse, katerim je le količ-kanj pri srcu blagor naroda in ohranenje sv. vere med nami.
Slovenska duhovščina in katoliški možje, zdramimo se vsaj zdaj, ko je že toliko zamujenega, ko že gledamo žalostne sadove svoje zaspanosti! Združimo se! Katoliška društva po naselbinah združite se v krajevne Zveze in s z druženimi močmi po skrbite za svoj "Club house", — "Narodni dom". Če že ne za se, pomisliti na svojo mladino. Očetje, mislite na svoje sinove! Mladina vam raste. Toda mladina mora imeti zabavo. Od sina ne morete pričakovati, da bo vedno doma sedel. Ven hoče, v družbo ga žene. Zabave se mu hoče. Očetje, poskrbite jim društveno sobo! Kaj se godi po "pool parlorjih", po raznih "Dan-' cing Hall"-ah, po "Ice Cream" parlorjih,
AVE MARIA"
223
to je grozno! Kako more duhovnik, kako more oče, kako more katoliški mož vse to mirno gledati in pri vsem tem držati roke križem, pušiti svojo cigaro in reči "kaj mi mari", to je nerazumljivo.
Združimo se! Začnimo vendar! Nikar ne spimo!
Zveza je oživela! Nad dvanajststo udov ima že. Ali bi se ne dalo vsaj sedaj kaj storiti po naselbinah?
V imenu naše mladine toraj prosimo, lepo prosimo: vzdramimo se! Vsaka na-
selbina na delo! Katoliška društva v krajevne Zveze za skupni dom skupaj s cerkvijo in šolo! Vsaka naselbina naj dobi podružnico zveze, — svoj katoliški klub!
Čas narodne zaspanosti je grd madež v zgodovini vsakega naroda- Verska zaspanost je pa naravnost sramota!
Na delo toraj. Drugače nas bodo potomci preklinjali in metali kamenje na naše grobove:
Ker nismo spoznali tudi mi!
Ave Maria!
Pod oljkami!
Mati Elizabeta-
1'oznaš srce, ki tukaj plaka? Na tla solze krvave vro. Za tebe kapljica je vs.ika, rubinov svetih sto in sto za limbar tvoj!
Glej, Mučenik!
Nad njim se bič krvavi proži, v potokih lije kri nizdol, a Jezus tvoj molči, ne toži,
daruje ran pekočih bol za limbar tvoj.
Na križ pribit!
Glej trnje mesto krone zlate, v rokah, nogah žebelj krvav in to, vse to je samo zate, morje bridkosti in težav za limbar tvoj.
('hj, naš jetnik!
Samotno na oltarju čaka, ponižno skrit in nepoznan, tam za te moli, prosi, plaka, glej, tam trepeče noč in dan za limbar tvoj.
O. čuvaj ga!
Kn sam počiva v duši tvoji, drag kot Gospodove solze . . . Nanj čaka Jezus v slavi svoji, nebesa vsa se vesele za limbar tvoj.
Iz slovenskih naselbin.
Moško cerkveno društvo sv. Cirila in Metoda v New Yorku je bilo ustanovljeno 8. maja v naši dvorani. Odbor je sledeči: Načelnik, g. župnik. Predsednik: g. Jernej I lab j an. Podpreds.: g. Luka Pavli. I. tajnik: g. Albin Zakrajšek. II. tajnik: g. Frank Potočnik. Blagajnik: g. Anton Žagar. Reditelj: g. Mike Štefančič. Nadzornika: gg. Valentin Pavlic in Jožef Mrčun. To društvo, sad našega misijona, naj čvrsto raste in cvete ter rodi obilo sadu pri mladeničih in možeh naše župnije.
Igra "Prisegam" se je /. velikim vspe-hom igrala v Newburghu Cleveland, < >. Igro je priredilo društvo Sv. Ane. Igra se je morala ponoviti na splošno željo.
Okrog 200 šolskih otrok pristopa v cerkvi Sv. Lovrenca v t levelandu skozi celi mesec maj, vsako jutro k sv. obhajilu. ( ), blagor se župniji, kjer se otroci tako vodijo k Jezuščeku. (), ne bodo sli od njega v življenje brez obilnega blagoslova. ( ast jim!
Pouka za I. sv. obhajilo v t'ollinwood-u se udeležuje do 200 otrok. Ubogi g. /upnik, koliko bode truda, predno bodo ta srčka pripravljena za Jezuščeka! Vendar ves trud bo plačal Jezušček sam!
V Willard, Wis. so velikanočne praznike jako lepo obhajali. Imeli so zjutraj "vstajenje" in slovesno sv. mašo. Pevci društva "Zvon" so jako lepo prepevali velikanočne pesmi. To cerkveno pevsko društvo je imelo svojo veselico 22. aprila.
Barberton, O. — Društvo Srca Marije je darovalo za cerkev i/, svoje blagajne $50.00. Društvo Sv. Jožefa 110. K. S K. |. je darovalo $100.00. ('ast, obema društvoma, ki se zavedata zakaj sta "ka toliška",
Župnija sv. Lovrenca, Cleveland, O. —
Velikanočna kolekta je znašala $825.67. Častitanio! — Župnija Sv. Lovrenca bode imela farni piknik v pokritje cerkvenega dolga. Piknik bode 15. julija.
V	Canonsburgu je ondotni župnik Poljak odredil, da ne bode več pustil, da bi rdečkarje nosili mrtve v cerkev. Že v zadnji številki smo pisali, kako podivjani so ti rdečkarji in kako se obnašajo pri pogrebih. Zakaj ga ne nesete mrtvega k "bari" v saloon, to ljubite v življenju, pa naj vas še mrtve zadnjič tja neso, v cerkvi pa nimate nič opraviti! — C ast gospodu župniku.
V	Canonsburgu, Pa. je bil lani in predlanskem za velikanoč Rev. Albin Moder, Rridgcville, Pa. da je dal priliko rojakom, da so opravili svojo velikanočno dolžnost. Najbolj rdeč med ondotnimi rojaki je neki Ainhrozič, ki svojih otrok niti krščenih nima! To je rdeči general Alexanderski! Naš poklon!
V	Chicago, 111. je priredilo društvo Sv. Štefana st. I K. S. K. J. v cerkveni dvorani dve kratki igri-
V	cerkvi Sv. Štefana Chicago, 111. so imeli slovesno "vstajenje" veliko soboto večer ob X. uri. Na veliko nedeljo je bila cerkev pri obeh sv. mašah natlačeno polna- Kolekta je znašala $1 l(X).00. l astita 1110.
V	Greaney, Minn, bodo imeli 22. majni-ka blagoslov novega zvona za svojo novo cerkvico. Zanimivo je res čitati, kako živahno gibanje se je začelo v Kvelethski slovenski župniji, od kar je tam nastopil goreči 111 neumorno delavni Rev. A. I.es-kovec. Greaney je njegova podružnica, katere se je zavzel z navdušenjem. — Pri
nabiranju darov za zvon se je veliko zaslug pridobil cerkveni ključar John Mlač-nik. — Dobili so iz cerkve v Chisholm nov harmonij v dar in č. g. župnik se bode potrudil, da se ustanovi in izvežba cerkven pevski zbor.
V	Neodesha, Kans. so imeli sv. birmo, pri kateri je tudi več slovenskih otrok sprejelo zakrament sv. birme. — Dobili bodo tudi katoliško šolo.
Deset junaških društev J. S. K. J., ki so
podpirali predlog Chicaškega društva so:
T. Sv. Janeza Krstnika, štev. 71-, Collin-Wood, Cleveland, C).
2.	Sv. Jurija, štev. 61., Reading, Pa.
3.	Sv. Jožefa, štev. 41., East Palestine, Pa.
4.	Sv. Mihaela, štev. 27., Diamondville, Wyo.
5.	Sv- Roka, štev. 94., Waukegan, 111.
6.	Sv. Alojzija, štev. 18., Springs, Wyo.
7- Marija Zvezda, štev. 32., Black Diamond, Wash.
8. Sv. Janeza Krstnika, štev. 37., v Cleveland, 6.
y. Sv. Antona, štev. 108., Youugstown, Ohio.
10. Sv. Mihaela, štev. 40., Claridge, Pa.
I'a društva, skupaj s Chicaškim, naj o-stanejo napisana v zgodovini ameriških Slovencev v žalosten spomin na žalostne naše čase!
V	Brockway, St. Stephens, Minn., je vse obrede velikega tedna opravil naš ■skreno ljubljeni mil. g. škof J. Trobec ob azistenci Rev. J. 'Trobec in Rev. Josefa I robec in dijaka Mr. Mich. Omana.
V	Evelethu, Minn, je Rev. A. Leskovec ustanovil tudi otroško društvo, katerega namen je, učiti se slovenščine! Živio, g. '•upnik, ki razumete potrebo časa!
"Slovenski Svet" je ime novemu sloven skemu tedniku, ki je začel izhajati v Washington, D. C. Njegov namen je vzbuditi Slovence za svojo lastno domovino, da bi se vsi navdušili za svobodno
Slovenijo.
Marijina družba \ Collinwoodu, O. je lni?la na belo nedeljo važno sejo.
225
V	Youngstownu, O- je umrl rojak J a-, kob Žitnik. Revež se je zgubil. Ni bil prr nobenem društvu. Rojaki so morali zbirati za njegov pogreb. — Ali ni to žalostno, da pri tolikih društvih še kdo umre, ki ni v društvu? — Da! In takih slučajev bo vedno več in več. Ko človek izgubi vero, izgubi vsak človeški čut. Uda se pijači: In ako ga posvarite, naj varčuje, naj se' zapiše v društvo, dobite odgovor: "Kaj mene briga! Če me ne bodo hoteli pokopati, naj me pa zunaj puste strohneti."
Naši vrli Barbertončani so velikonočni praznik proslavili nad vse slovesno. Kaj pada, tudi oni so obhajili vstajenja dan' svoje naselbine. Velikanočna kolekta je znašala $305.76. Krasen začetek. So pač tam možje. — Živio Barberton!
V	Collinwoodu, O. je na velikanočno nedeljo cerkveni pevsko zbor pokazal, kaj zna. Zlasti možki zbor je izvrstno rešil svojo nalogo. 'Tudi godba je zaigrala par komadov.
V	Newburghu Cleveland, O. so imeli krasno velikanočno slavje. Vsa društva so v paradi prišla v cerkev. Zlasti uniformo-vana društva Sv. Lovrenca in Sv. Antona Padovanskega sta naredila krasen utis. Tu v tej naselbini je zavladala med dobrimi katoličani sloga in edinost, kakor-šna je malokje. Čast! Seveda- ljubeče očetovsko srce navdušenega župnika Rev. J. Omana je pripraven kraj, kjer se vsi dobri lahko združijo. — Svetovali bi, da bi se vsa katoliška društva združila v Zvezo pa načini Zveze Katol. Slovencev. Možje na delo. Rešitev mladine, fantov, bi naj bil glavni namen.
Prosta Irska, to je geslo ameriških Ircev. Pridobili so za to miselj Ameriško vlado in — sv. očeta Renedikta XV. I.epi Irski in in krasni Sloveniji želimo svobode!
Waukeganska zadeva K. S. K. Jednote je pokazala, da ima jednota pravico, in ne samo pravico, temveč dolžnost, da vsako leto suspenda vse ude, ki niso opravili velikanočne dolžnosti. In to je nasijaj-uejša zmaga! Društveni uradniki pome-
tite smeti iz vseh katol. društev. Rdeča nesnaga ne spada v katoliška društva.
Cleveland, O. Župnija Sv. Vida. 40urna pobožnost je vršila v cerkvi Sv. Vida 22-aprila na tiho nedeljo.
Gilbert, Minn. Rev. M. Bilbao je zbolel precej nevarno. Priporočamo ga molitev iu želimo, da bi kmalu zopet ozdravili. J. P. • •:♦> •;♦> <♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •:♦> •;
Dopisi.
Tabasko, Colo.
Dragi urednice:—
Nije dugo, što smo se predplatili na Ave Maria, pa mi se je zato priljubil. Da, to je prvi katoliški list, što som ga čitala ja i moj suprug prvi put. V Trinidadu ovde dosta je žalostno. Moram vam pripoznati, mi smo Hrvati pa se naši duhovni nista ne brinu, da bi dali narodu svomu katoličko hrvatsko štivo. J a i moj suprug znamo i slovenski, za nas je sve jedilo. Ali to ne /.naju svi. Zato bi bilo dobro, da su složni Hrvati i bi se naručili na Ave Maria i bi ga čitali. Svaka katolička kuča ne bi smela bili bez Ave Maria. Ali na žalost, da ludi čitaju zamazane novine, pune laži i gaclnih romana, nego nabožne knjige. — Dragi urednice, imamo ovd'te v Berwindu katoličku crkvu i dobrega duhovnika. Svaki mesec je jedan put misa, pa i tada bi bila skoro prazna crkva, ako ne bi bilo mcksikana in Amerikanaca. Ima nas dosta u Tabasko, Colo. Hrvata in Slovenaca ali nitko ne ide kVlužbi božji i tudi v Boga ne veruje in svoju decu ne tiče o veri ništa.
Dragi uredniče, tu vam prilažcni $.'.oo: $1.00 /a dar /a veliki Ave Maria za majnik mesec, za pripomoč okrasiti ga. a 50c /a Mali Ave Maria Vmn šaljeni, da Mali Ave Maria okrasite za majnik a 50c. za jednu godinu jednomu siro-mašnomu otroku, koji bi na rado čitali, pa ne more ga kupiti. Ja ču bili vesela, ako čujem, da se je jednoj nialoj ali malome moglo to veselje učiniti. Primite iskren pozdrav, k. ure d niče, i svi čitatelji Velikoga i Malega Ave Ma ria.	Anica Tumič, Box J.ifi.
Opomba urednikova: Iskrena vam hvala /a lepe besede in dar. Skupaj 7 vašim pismom smo pa dobili pismo i/ Forest City l'a. ko neka oseba naroča Veliki Ave Maria, za revno udo vo Nežo Nikotak iz Braunsdale. Pa . in plača za njo. Ta udova ima pa dve hčeri, ki bosti gotovo veseli, ako bosti dobili v dar za eno leto Mali Ave Maria. Zato smo kar tema dve ma sirotoma naklonili Vaš dar. Bog Vam pla čaj! — Silno žalostno je res med brati Hrvati, da nimajo niti jednega katoliškega lista, da i majo ves tisk med njimi v rokah razni kruho borci. Silno žalostno ie, da ni sloge med hr vaških duhovništvom! Mi smo /<■ nekoliko go spodom ponudili, da smo pripravljeni Ave Ma ria izdajati v hrvaščini, samo, ko hi kdo hotel prevzeti uredništvo. Vso odgovornost lil vso
finančno breme vzamemo 11a se. Ubogo ljudstvo! Prerok Jeremija joka nad Jeruzalemom: "Otročički so mrli gladu in prosili kruha, toda ni ga bilo, ki bi ga jim bil dal!" —' Ali ni v enakem gorju tudi hrvatski narod v Ameriki?
-o-
Valley, Wash.
List Ave Maria zasluži vso polivalo in vse naše priznanje, ker je tako odločen in neustrašen boritelj proti grdemu socijalizmu, ki trga ljudem iz src najdražje svetinje svete vere in narodnosti, in jih peha v časno in večno nesrečo. Na ta krasni list bom naročena, dokler bodem živa, pa če bi bila naročnina tudi $3.00 11a leto. Kako prazen je izgovor, kdor pravi, da nima za Ave Maria in pa da nima časa ga brati. Za slabe časopise pa imajo denar in tudi brati jih imajo čas.	»	F. P.
-O-
Chicago, 111.
Čudim se, kako je mogoče, da se kake ženska tako daleč spozabi, da mora držati z naprednimi lisli iu vanje dopisovati. Da, dobe se ženice, ki se tako daleč spozabijo, da pišejo celo tako, kakor hi si kak mož ne upal pisati. "Poglejte me, kako sem svobodna". "Jaz ne verujem več! Jaz znam zabavljati čez vero in duhovnike I" "Ne hodim več v cerkev!" i. t. d., in to je pravzaprav vsa njih svoboda in prosveta. — Vprašani le "svobodoniiseljna" žena, povej mi, v čem si pa ti bolj svobodna od mene, ki hodim v cerkev in ki spolnujem s^oje verske dolžnosti? ki skušam svoje otročiče naučiti, da se ne smemo bati samo policaja, temveč Boga, da moramo radi njega bili dobri, ker nas bode 011 kaznjeval, ako ne delamo dobro, kakor bo tudi vse rdečkaste zaslepljene matere? — In pa trdiš o sebi, kako si strašno izobražena! Po vej tni, povej, sirota, koliko pa ti več veš, kakor pa jaz? Morda znaš res malo več psovk in kletvic in grdih besedi, katere bereš po sla bih listih ^ii slišiš po saloonih. To je pa tudi vse. In pa trdiš, da naj me spregledamo in naj gremo za teboj za rudočo zastavo! Revica, pri tem pa ne vidiš, kako si slepa, kako ne vidiš, kam drviš! O, pa boš že še spoznala. Da, sramovati bi se morale vse dopisovalke v rde če liste! t e se kak pijanski revček spozabi in villi pred seboj rdeči nos, potem pa misli, da ie vse na svetu rdeče, se mu že še odpusti. Za ženo, mater je pa to grdo in sramota! No, sicer bode pa prišel čas, ko bodeš spoznala tudi ti. 1'a ti boš zaslužila svojo kazen. Pomilujeni sa 1110 nedolžno otročičke takih naprednih mater.
M. O.
Lorain, O.
Nekateri so začeli delovati, da bi se tukaj razdelila naselbina in bi se zanesel med ro-iake prepir, ter hi se naj ustanovil proti cerkvi Narodni dom. Rojaki, naš narodni dom ie slovenska naša cerkev in naša slovenska šo l.i Spreglejte vendar! Poglejte v kakih prostorih pustite sedeti po cele dneve svoje lastne otročičke, kako je v eni temno. Pustite jih,da si kvarijo oči, Toda svoje lastne ljube otročiče
'AVE MARIA'
227
hočete pustiti v takih prostorih, da si kvarijo zdravje in oči in liočete tisočake žrtvovati 11a ljubo par pijančekom, ki bi radi imeli kraj, kjer bi se nemoteno pijančevalo, kjer bi se točila pijača itd. Ali Vam niso vaši otročički najbližji? Več kakor pa pijanci? Zakaj bi si ne postavili pravega slovenskega doma, nove slovenske šole, kjer hi bil prostor pred vsem za naše ljube otročičke, za novo šolo, kjer naj se pa naredi tudi lepa dvorana za prireditve in za društvene seje, kjer se lahko vrše tudi zabave.
Z veseljem smo toraj brali v "Slogi", da se je začela že akcija. Saj smo vedeli, da so v Lorai-nu krepki slovenski možje, ki so zavedni, in ki sc ne dajo vsakemu sleparju tako hitro premotiti s kakimi puhlimi frazami.
Cast Vam Lorainski slovenski možje! Pustite pijance in sleparje!Ako hočejo imeti svoje narodne "saloone", pa naj si jih sami postavijo. Vi si pa postavite Narodni dom, kjer boste želeli videti tud isvoje otročiče, kjer boste poskrbeli ne samo za sedanji pijači udani rod, temveč tudi za svoje potomce, svoje otročiče I ' 0 jc pa samo — slovenska katoliško narodna šola.
Forest City, Pa.
Prav lepo se Vam zahvalim za lepi in prekrasni majnikov šmarnični list. Kako z veseljem ga berem naglas zvečer, da tudi naši "bor-darji" slišijo. Bog Vam povrni vaš trud za ubo-K<> naše zaslepljeno ljudstvo, (iloboko smo bili R'Hjeni, ko smo brali, kako vas jo Marija 11 s 1 i -sala, ko ste bili bolni. Oj koliko lepih spominov stc liani vzbudili z /ialostno goro, ker smo tu-1 nii kot otroci in potem kot odrašceni ro-ma't na to lepo božjo pot. Oh, kak razloček jned slovenskim ljudstvom tukaj in tam doma. lam božja pota, procesija, tukaj pa pikniki, l>ali, veselico, in norosti."
. Stej 0111 si pa v dolžnost, da tudi jaz opišem, "'ikrat in kako sem bila uslišana po Mariji. Milo jo prod veliko loti. ko som šla z možem v "razilijo. Veliko jo bilo tam trpljenja, boloz '"i Pomanjkanja. Vendar v 2 lotih sva nalira-'"'a toliko, da sva šla lahko domov v domovi-!'"' poma sti mi umrle dve hčerki ta čas. Mož bil v bolnišnici in jaz som morala služiti Za 'b'klo. Koliko sem v tem času duševnih bo ^ Prestala, to ve samo Bog v nebesih. Toda rvi . scni zaupala na Marijo, nji sem so iz "oila in vsikdar sem dobila pomoč. Ko sva šla ^"aj na morje, zbolela som tako, da jo zdrav rckel, da ne morem več ozdraveli. Tri tod Vo.*em visela mod življenjem in smrtjo, kaiti ^ *nja je trajala 3,? dni, Koliko som premolila v/d n - ^HSU r)rosila Marijo pomoči! Vsaki )10 ' ,lej -i'' veljal Mariji kot srčna prošnja za ni°c. I11 bila sem uslišana. Ozdravela sem.
M. Švigcl.
kn ' ^inn. — Volikanočne praznike smo tu sn; v "aši naselbini nad vse lepo slavili Imeli " krasno jutro, ko so so množice zbiralo od - C 1 strani, da vsaj 11a današnjo nedelio poka J0> srce človeško kar ne more biti brez
vere. Cerkev Sv. Antona Padovanskega je bila -natlačeno polna pri obeh svetih mašah. Nepričakovano veliko jih je sprejelo tudi sv. obhajilo. Naš častiti starček, nad 87letni Monsig-nore Rt. Rev. Buli je bil ta dan kakor pomlajen. Veliko in težko je bilo delo ta dan zanj-Vendar njegov glas je bil močnejši kakor druge nedelje. Mi Elyčanje bi morali biti v resnici ponosni, da imamo tako častitljivega gospoda za svojega župnika. Žalibog pa imamo tudi med nami veliko takih, katerim je vera in cerkev trn v peti. Toda prišel bode tudi zanje čas, ko bodo spoznali: "O, kako sem bil neumen!", kakor je še vsakdo spoznal. — Cerkev so okrasile šolske učiteljice iz Public School, ki poučujejo katekizem v nedeljski šoli. Pri prvi sv. maši je bilo slovensko petje, pri drugi pa latinsko in angleško. Pri drugi sveti maši navadno pojo te učiteljice. Petje je bilo jako izvrstno pod vodstvom našega orga-nista g. Ivana Boljka. Možki zbor bi bil lahko veliko večji, ker imamo dovolj fantov in mož-kili, ki znajo peti, ko bi samo hoteli se žrtvovali za cerkveno petje. — — Pri slovesne 11 praznovanju tega največjega praznika naše svete vere, ko je pritrkavanje- zvonov oznanjalo slavnost vstajenja Gospodovega, uhajale so nam pa naše misli tja domov, v staro domovino. Spominjali smo se lepih mladih dnij. Kako srečni smo bili še takrat. V krogu svojega očeta in ljube mamice smo .-.edeli doma pri obloženi mizi z okusnim "žegnom". Kako smo že takrat želeli ta dan slaviti doma pri svojih dragih domačih. Še le sedaj čutimo, kako je bilo takrat lepo, ko pogrešamo to ljubo srečo. Toda koliko krvi jesedaj prelite po naših poljanah. S krvjo je oškropljena naša stara domovina.
Oj tužna domovina! J. J. Peshel. -o-
La Salle, 111.
Prvikrat v trinajst letih obstanka imeli smo sv. misijon, katerega ne bomo tako hitro pozabili, kajti bilo je ros nekaj lepega. Vsi govori in vso pobožnosti so bile tako zanimive, da so se nam utisnile v srcc in spomin. Pa sv! misijon bodo gotovo rodil stoterni sad v naši župniji, bode v resnici to, kar jo misijonar povedal, da mora biti, — mejnik, ki bode ločil čas pred misijonom in čas po misijonu. Križ na Kalva-riji jo razdelil vso zgodovino v dva dola. Tako mora tudi naš misijonski križ razdeliti zgodovino naše naselbine. Križ je tudi razdelil svet v dva tabora: za Kristusa in proti Kristusu. Meja med tema taborama je ozko začrtana: "Kdor ni zmenoj, je že zoper mene." Sredine ni! Tako je tudi v naši naselbini, kakor jo rekel misijonar, ta misijonski križ razdelil nas v dva tabora in nas mora razdeliti. Kdor hoče biti s Kristusom, mora pustiti hudiča pri miru. Kdor hoče pa biti s hudičem, mora pa Kristusa pri miru pustiti. Med misijonom smo imeli tudi mi dva misijona celi teden, eden je bil v naši cerkvi, drugi pa v narodnem domu, bolje v narodnem saloonu. Ob sklepu smo imeli dve paradi, eno jo vodil v cerkev Kristus križani, drugo so vodili njegovi
sovražniki v — dom, proč od Kristusa. Tako smo sc razdelili. Natlačeno polna cerkev si je-izvolila Kristusa in se odločila, da bode šla za njim. Mala peščica La Sallčanov, katerim so, priskočili na pomoč socijalisti iz okolice, si je izbrala hudičevo pot, proč od Kristusa — v saloon. Kdo si je boljše izbral, ni težko povedat. Iu kdor sedaj še ne uvidi, uvidel bode kmalu. Saj čas življenja tako hitro poteka!
Cel teden je bila med misijonom udeležba velika in jako lepa. Vsako jutro in vsaki večer je bila cerkev polna. 965 je bilo svetih obhajil. Spovedovali so poleg misijonarja in domačega gospoda župnika še Rev. F. Podgoršek iz Whitinga, Ind.. Rev. F'r. Mažir iz Springfielda. Rev. A. Sojar in Rev. Ambrož Sirca O. F. M. iz Chicagc. Vsem tem če. gg. se iskreno zahvaljujemo za njih pomoč. Krasne pobožnosti smo imeli v četrtek večer v soboto večer in pri sklepu. Misijonski križ. so prinesli v procesiji v cerkev 4 mladeniči in ga celi čas držali, dokler ni bil blagoslovljen. Te procesije, kakor tudi procesije s presv. ReSnjim Telesom so se udeležila katol. društva s svojimi zastavami.
Tako smo imeli res lep teden, za katerega smo hvaležni našemu dobremu g. župniku Salo-venu.
Pevsko društvo "Slovenija" je krasno prepevalo svete pesmi celi teden. Vsi tuji gospodje so hvalili to lepo petje.
Mi pa obljubimo č. misijonarju Rev. Kazi niirju Zakrajšck, O. F'. M., da se bomo krepko sprijeli naukov, katere smo sprejeli ta teden sv. misijona.	Farani.
-O-
Chicago, IU.
Po mojem mujenju je samo lista slovenska naselbina napredna, in zavedna, kjer imajo pravi slovenski dom — slovensko župnijsko šolo. Da, slovenska šola je v vsaki naselbini pravi slovenski dom, kakoršne sedaj po naselbinah ustanavljajo, bi morali priti še le po šoli ali pa skupaj v šolo. Marca meseca sem se mudil v Springfieldu. Moja prva stvar je bila, da sem poiskal Slovence, svoje rojake in pa dom K. of C. Ko sem šel na tiho nedeljo k sv. maši v slo vensko cerkev sv. Barbare, sem se kar začudil, ko sem zagledal poleg revne cerkvice veliko lepo slovensko šolo. Vem, da je naselbina majh na in revna, toda ker sem videl, da imajo tam že slovensko šolo, imam jo za napredno in zavedno. Zato sem se tega zelo zveselil in čast Rev. F'. Mažirju. ki s tolikimi žrtvami od nje gove strani vzdržuje tudi šolo in se toliko žrtvuje za tako revno in majhno naselbino, kakor je Springfield. III.	Jakob Turšič.
-o-
Koprive iz rdečih vrtov.
Lina Božič iz Collinwooda, O. piše, da se ne hoji ne "boga, ne hudiča". Draga rdečkasta l.inica, "boga", pisanega z malo črko. se ti res ni treba bati. ker taka boginja si ti, kakor te je konda povišal. Kako bosta pa obravnala / Ho gom, z veliko začetno črko, je pa drugo vpra-
šanje. S tem, da ga ti, Linica, pišeš z malo,, si malo dosegla, ker v besednjaku vcsollijega stvarstva kar še ostane z veliko začetno črko in z veliko močjo—Bog. In bosta že še skupaj prišla, draga linica božič in sicer ne z bogom, temveč z Bogom.
Neka Mrs. I. Petje poje take goroslastnosti v lil. S., da si ne moremo misliti drugače, kakor, da se je rcvici zmešalo. — Pfui, sram bodi ženo, da si upa pisati take stvari! "Zavedne Slovenke", pa se hudujete nad nami! Kaj poje Mrs. I. Petje: "Čas je že. da sc vzdrami tudi delavčeva žena in ... . nima otrok!" I11 vsaka mati, ki ima.otročičke, je v očeh te grde Mrs. Petje "versko fanatična". — "neuka", — "nazadnjaška". — C), ubogi slovenski otročički, toraj tudi ve, nedolžne stvarice, ste že napoti rdečkarjem! Sirote. — Da, živele takele — zavedne slovenke! Rfuj!
Frank Leskovitttzzz je tisli Logačan iz She hoygana, ki se je toliko svobodomiselnosti naučil v svojem svobodiseljnem klubu,, da niti toliko svobodomiselnosti nima več, da bi pustil vsakemu svobodomislecu svojo svohodomisel nost, če na pr. kdo hoče cerkev, ali hoče katoliško šolo, je ne sme zidati, ako mit dični Mr. Logačan ne dovoli! Živela la rdeča svobodomiselnost!
G. S. piše: "Bog je ena onih velikih zaprek, ki nas odvrača in nam brani živeti življenje".
Da, v resnici, ta Hog je velika zapreka tatovom, da ne morejc živeti tatinskega življenja, nečistnikom nečistega življenja, pijancem pijanskega življenja. Vsak, kdor hoče "živeti tako življenje." seveda mora odstraniti to veliko zapreko! - Zato jo je pa Konda tudi odstranil.
Joj! Joj! Konda je vse rdeče bratce razglasil za "bogove". — Da, tega pa ne morete v katoliški cerkvi pričakovati. Za svetnike vas morejo razglasiti, za bogove ne. Tako, sedaj ste vsi naročniki (i. Sv. bogovi t. j. neumni mutasti maliki. Čast Vam!
Kdor naroča ali čita (ilas Svobode, pa se trdi, da je katoličan, je največji slepec na svetu. — Kako si tak sploh upa prestopiti cerkven prag!
"Vi, možje in žene delavstva, možje in žene sveta, ugonobile tiste bogove — ki se drznejo biti." Piše (i. S Ali, ne! Konda, samo en Itog je, ki se "drzne biti", katerega pa revčeki. kakor sle vi, že najmanj 4 tisoč let ugouablja jo, pa ga še niso ugonobili, odpravljajo, pa ga še niso odpravili. Bahilouci so ga hoteli iti z nebes pahniti in so začeli že stolp zidati, da bi prišli do njega. Toda . . . Konda, organizirajte divizijo slovenskim rdečkarjev, ki boste z "eroplani" šli tja gori nadenj I Išj, ej, ko gre i/ človeškega srca Hog s svojo milostjo, naseli se vanj hudič s svojim slepim sovraštvom.
Vera je humbug! Da pojdite po ječah in vprašajte tam nesrečne žrtve greha, če je res vera humbug! Pojdite 11a primer v Pitts-bnrško državno ječo in vprašajte tam našega nesrečnega mladeniča Malija, ki že 5 let tani zdihuje tadi tega. ker . . . 110, ker je tudi on vrjel, da je vera humbug.