Ni!jveč zllsluži semenarnLJ z izvozom semena na 
zahod.no tržišče. To je v glavnem seme listavcev, ki je 
n<HJl~njcno za vzgojo sadik za okras, parke, ozelenje-
vanjc avtocest, cepljenje. Proizvodnja semena iglavcev 
je z;icnkrat postala zanemarljiva, zato tudi sroržev, ki 
so p1 ihajali iz te proizvodnje in so bili namenjeni za 
prod:qo kot okras. ni več. Ker je potreba po teh storžih 
še ,·edno velika, organiziramo zbiranje odprtih od-
padlih ~toržev po tleh. 
D rc,·e'in ičarstvo 
S;~dike proizvajamo v drevesnicah v Mengšu, 
Ra(J\·anju pri Mariboru, Markovcih pri Ptuju in Tišini 
[>fi \.·Jurski Soboti. Skupna površina drevesnic je 68 
ha. Sadike za pogozdovanje v Sloveniji vzgajamo po 
poln~bnh, ki jih določa Zavod za gozdove. Potreba po 
Preds tavljajo s e 
veejem številu sadik listavcev je pogojevala uvedbo 
novejših tehnologij, povečanje zaščite pred živalmi in 
večjo nevarnost uničenja pridelka zaradi slane itd. 
Določeno število sadik še vedno izvozi mo, v glavnem 
zopet za okrasne namene. Letno proizvedemo za 
prodajo okoli 4 milijone sadik. 
Hortikultura 
Proizvodnja in prodaja okrasneg<~ drevja in grmi-
čevja, urejanje oko! ice hiš. ozeleojevanje avtocest- vse 
to so dejavnosti, ki so podjetju pomagale prebroditi 
[ežke čase ie1 še danes predstavljajo pomemben vir 
prihodka. To vrsto proizvodnje vedno bolj razširjamo, 
tako da smo danes eden največjih ponudnikov okrasnih 
sadik v S loven ij i. 
Jani Bele, dipl. inž. gozd. 
Najdebelejši domači kostanj v Sloveniji 
Na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije Krajevne 
enote Radeče in predlog Zavoda za naravno in kulturno 
deJi~čino (ZNKD) iz Celja je Občinski svet občine 
Radeče na 35. redni seji 2. lnarca 1998 sprejel Odlok 
o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih 
znamenitosti v Občini Radeče ter z njim razglasil za 
dendrološki spomenik: GAŠPERJEV KOSTANJ na 
Močilnem. 
V okvini tedna gozdov so gozdarji iz Radeč s po-
moejo ZNKD iz Celja postavili dve obvesrilni tabli o 
rej znamenitosti ter v sredo, 27. 5. 1998, pripravili slav-
nostno otvoritev obeležja pri kostanju. Zbwlo se je 
nekaj več kot sto ljudi. 
Morda bi radi videli najdebelejši domaei kostanj v 
Sloveniji? 
Pravimo mu Gašperjev kostanj in raste blizu Radeč 
n;; 1v!oči 1 nem, pri Gašpcrjevi domačiji (danes se pišejo 
K1šek). Iz Radeč se popeljemo po dolini Sopote, mimo 
to\'arne Radeče papir in 800 m pred Gostiščem Jež 
zavijemo levo ter še dva kilometra naprej mimo do-
mačije Oskarja Jahna dospemo do veličastnega očaka 
na nadmorski višini 475 rn. 
Njegova veličina nas bo prevzela. V prsnem pre-
mcru je obseg drevesa 1 O, 71 m. Drevo je razvej eno v 
~tiri debla z obse gi: 5,67; 4,07, 3,85 in 3,71 m. V višino 
mel'i 18m. Po pripovedovan ju gospe Kiškove še vedno 
rodi, čeprav ne kaže ravno najboljšega zdravstvenega 
st~nja (odmiranje posameznih vej, votla debla). 
ln če boste obiskali Gašpe1jev kostanj jeseni, se 
boste lahko najedli pečenega kostanja, odžejaJi z moš-
GozdV 56 (1998) 7-B 
tom Lili domačim sokom ter posladkali s potico. Naro-
čite pa lahko rudi narezek iz domačih suhomesnatih 
dobrot in še kaj. Velja pa se prej napovedati -Gašper 
Ki šek, Moči Ino 26, tel. 060 l 81 877. Veseli vas bodo. 
Jože Prah 
Gašperjev kostanj na Močilnem (Folo: Jože Prah) 
373