GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
Poslovanje naše delovne organizacije v letu 1988
Neprestana jadikovanja zaradi slabšanja pogojev za gospodarjenje v preteklem letu niso prinesla olajšanja ob njegovem koncu. Vse kaže, da bo gospodarstvo SFRJ poslovno leto zaključilo z ogromnim odstopanjem od začrtanih ciljev, zapisanih v resoluciji in ostalih spremljajočih dokumentih.
Jugoslovanska industrijska proizvodnja sicer ne bo manjša od tiste iz leta 1986, vendar je povečanje simbolično. Takšen proizvodni zastoj je posledica zaviranja uvoza, v vse večji meri pa tudi posledica administrativnega vmešavanja v menjavo in razdelitev družbenega proizvoda v gospodarstvu. Gospodarstvo na napake v takšni politiki reagira z ukinitvijo in ne le z zmanjšanjem proizvodnje posameznih skupin proizvodov, kar pa nadalje vodi v verižno zmanjševanje proizvodnje.
Krčenje gospodarskih aktivnosti se je v preteklem letu bolj kot leta nazaj odražalo na gibanju zaposlovanja. Govorimo o stagnaciji zaposlovanja, in to prvi po letu 1973. Na zavodih za zaposlovanje išče delo prek milijon nezaposlenih, vendar bo ta številka odslej naraščala hitreje.
Na področju ekonomskih odnosov s tujino beležimo porast konvertibilnega izvoza in izboljšanje pokritosti uvoza z izvozom. Kaže, da smo izvoz povečali kljub premajhni dohodkovni zanimivosti kot izhod zaradi padanja kupne moči na domačem trgu in s tem proizvodnje na zalogo. Ukrepi v novembru, predvsem na področju devizne politike, naj bi izvoz še pospešili, a za to bi potrebovali aktivnejšo devizno politiko v smeri takojšnjega prilagajanja dinarskega tečaja tujim valutam skozi daljše časovno obdobje. Prav gotovo pa zmanjšanje dinarskih izvoznih stimulacij ne gre v prid izboljšanja dohodkovne zanimivosti izvoza.
Lansko leto je bilo leto rekordne inflacije. Rast cen na drobno za december v obdobju enega leta bo večja od 180 odst. Ocenjujejo, da bo do ekspanzije cen nekaterih proizvodov na podlagi usklajevanja cen v novembru, to je novi prerazporeditvi dohodka, šele prišlo v naslednjih mesecih. Administracija je za ostale proizvode predvidela zamrznitev cen do polovice 1988, a kaže, daje takšna opredelitev vse bolj pod vprašanjem zaradi nevarnosti zloma gospodarske aktivnosti v teh panogah.
Ne moremo reči, da so bili opisani ukrepi ekonomske politike v preteklem letu v prid naši delovni organizaciji in na splošno tekstilni industriji. Nasprotno, ob zaključnih računih ne bomo zadovoljni z doseženimi rezultati poslovanja, čeravno moramo delež neuspehov pripisati tudi svoji krivdi. Vendar se bomo z analizo rezultatov ukvarjali konec februarja, ko bodo finančni rezultati dokončno ugotovljeni, trenutno pa se lahko osredotočimo na doseganje fizičnih kazalcev poslovanja.
1.	Proizvodnja
Metražna proizvodnja je v preteklem letu izdelala 3,361.393 metrov tkanin in pletenin, kar je odstotek nad planirano in 5 odst. več od lanskoletne proizvodnje. Predilnici v Metliki in Novem mestu sta proizvedli 1,593.825 B kg česane, 143.418 B kg dvojne, 153.226 B kg mikane preje, 40.337 B kg efektivnih sukancev in 69.656 B kg vunice.
V	konfekcijah Novo mesto, Vinica in Prnjavor smo izdelali 862.372 kosov oblačil (11 odst. več kot leta 1986, vendar 5 odst. manj od gospodarskega načrta) ter 377.180 kosov v kooperaciji.
Po kosih proizvodni načrt ni dosežen v Konfekciji Novo mesto (indeks 81), po minutah pa v Konfekciji Pionir Prnjavor (indeks 97).
Konfekcija Trebinje je proizvedla 1,122.593 kosov oblačil, kar pomeni 10 odstotno rast na preteklo leto in usklajenost proizvodnje s planirano.
2.	Prodaja
V	preteklem letu nismo uspeli prodati fizičnih enot, proizvedenih v tem obdobju, zato so zaloge končnih izdelkov ob koncu leta višje od začetnih. Tekočo proizvodnjo treh konfekcij s kooperacijo smo prodali 96-odstot-no, kar pa je za 15 odst. manj od planiranih 1,400.000 kosov prodaje. Z indeksom 85 oz. 86 je realiziran fizični plan prodaje na domačem (720.252 kosov namesto 850.000) in tujem trgu (472.168 kosov namesto 550.000).
Konfekcija Trebinje je prodala 1,057.556 kosov ali za 10 odst. manj od planirane prodaje.
Padec povpraševanja kot posledica zmanjšanja kupne moči ni prizanesel niti metražni proizvodnji. Teko-
' "'f1 1 -	'	" V
ča proizvodnja je bila prodana 91 -odstotno, kar je za 10 odst. manj od planirane fizične prodaje. Plan prodaje na domačem trgu je dosežen z indeksom 90, na tujem pa z indeksom 92.
3.	Zaloge končnih izdelkov
Zaloge končnih izdelkov so višje od tistih v začetku leta, kar velja za oba proizvodna programa. Po stanju 31.12.1987 je ostalo v skladišču gotovih izdelkov 142.558 kosov konfekcijskih oblačil (Konfekcija Novo mesto, Vinica, Prnjavor), kar je za 53 odst. več kot konec leta 1986. Neprodanih je 684.676 metrov tkanin in pletenin ali za 63 odst. več kot 31.12. 1986.
Vezava obratnih sredstev v zalogah gotovih izdelkov seje povečala v primerjavi z letom prej, kar se bo negativno odražalo na obrestih v letu. Gotovi izdelki so bili v konfekcijski proizvodnji vezani poprečno 50 dni (podatek do 30.11.1987), v metražni pa 57 dni. Nedovršena proizvodnja se sicer hitreje obrača kot v letu 1986, a je bilo zadnje mesece na tem področju premalo narejenega za nadaljnji bistven premik. Podobno velja za zaloge surovin in materiala, te so vezane v poprečju 56 dni.
4.	Zunanje trgovinsko poslovanje
Brez kooperacije Nik smo na konvertibilni trg izvozili za 9,648.851 dolarjev artiklov (70 odst. konfekcijski izdelki, ostalo metraža), kar je za 4 odst. več kot v letu 1986 in 18 odst. manj od planiranega izvoza.
Klirinški izvoz znaša 1,252.706 klirinških dolarjev. Planirali smo več kot trikrat manjši izvoz na teh trgih.
Uvoz prav tako ni potekal v skladu z gospodarskim načrtom. Uvozili smo za 6,777.926 dolarjev reproduk-
cijskega materiala in za 920.847 dolarjev opreme s konvertibilnih trgov, kar je skupno za 37 odst. manj od gospodarskega načrta. Reprodukcijskega materiala smo uvozili za 23 odst. manj kot v letu 1986 oz. za 34 odst. manj od plana.
Uvoz s klirinških trgov je znašal 114.522 klirinških dolarjev.
5.	Zaposlovanje
Po stanju konec leta smo imeli v delovni organizaciji 3.565 zaposlenih, od tega v metražni proizvodnji 1.255 delavcev, v Konfekcijah Novo mesto, Vinica in Prnjavor 901, v Konfekciji Trebinje 952, v tozdu Trgovina 138 ter v DSSS 319 delavcev.
V povprečju smo v letu 1987 zaposlovali nekaj manj delavcev od planiranih (indeks 99). Pod 100 so doseženi indeksi v tozdih in DSSS, z izjemo Trgovine (7 delavcev več od gospodarskega načrta ali za 5 odst.) in Konfekcije Vinica (10 delavcev več ali za 3 odst.). V primerjavi z letom 1986 smo zaposlene povečali za 6 odst.
Produktivnost, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, seje rahlo povečala, manjša pa je dosežena v barvami, predilnici v Novem mestu, pripravi, pletilnici, Konfekcijah Novo mesto in Trebinje.
Delež izostankov zaradi bolniškega staleža je v porastu v primerjavi z letom poprej, največ izostankov pa beležimo v Konfekciji Novo mesto.
O finančnem iztržku nanizanih fizičnih kazalcev poslovanja naše delovne organizacije bomo izvedeli čez dober mesec, ko bodo dokončno oblikovani in sprejeti zakonski predpisi kot podlaga za izdelavo zaključnih računov gospodarstva za leto 1987.	MILENA VESELIČ
' ' ' ,
— Konfekcija II Vinica 15-član-ski DS,
— Konfekcija III Trebinje 15-članski DS,
— Konfekcija Pionir Prnjavor 15-članski DS,
— Trgovina 9-članski DS,
—	delovna skupnost skupnih služb 15-članski DS;
—	skupno disciplinsko komisijo s sedežem v Novem mestu,
—	disciplinsko komisijo dislociranega tozda,
—	v komisijo za samoupravno delavsko kontrolo DO bomo v vsakem tozdu in DSSS volili po enega delegata,
—	v komisijo za samoupravno delavsko kontrolo tozdov oz. DSSS bomo volili po 5 delegatov.
Istočasno bomo opravili nadomestne volitve v delegacije sisov in zbora združenega dela, ker je zaradi odhoda nekaterih delegatov iz delovne organizacije oteženo delo delegacij.
Kako bomo glasovali?
Spet so volitve pred nami
Po preteku dveh let bomo v prvih tednih letošnjega leta spet izbirali delegate v samoupravne organe.
Glavno breme priprav na volitve je na sindikalnih organizacijah. Sindikalna organizacija je tista, ki skrbi za vodenje predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov, evidentira možne kandidate, izoblikuje predloge kandidatnih list in jih posreduje v razpravo zborom delavcev ter sprejema dokončne kandidatne liste. Sindikat torej skrbi za pravočasno delo pri organizacijskih in kadrovskih pri-
pravah na volitve. Gotovo pa pri evidentiranju ne bo irtiel lahkega dela, saj bo potrebno evidentirati veliko število kandidatov za vse samoupravne organe, še posebej, če upoštevamo, da marsikdo ni pripravljen sodelovati pri delu samoupravnih organov.
Pri kandidiranju mora sindikat upoštevati tudi določene omejitve, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi: da nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen v isti organ, da član komisije za samoupravno delavsko

V novem letu vam želi mnogo uspehov U nov oj godi ni vam želi puno uspeha Best Wishes for a Happy New Year Zum Neujahr vviinscht Ihnen sehr viel Erfolg Moltissimi successi in Nuovo An no vi augura Nos meilleurs voeux de prosperite et de bofih&+ pour la Nouvelle Annee
SAP I roTiT;..
tovorni prcrr: Crnoir.:
J
i«l|, n sob.o l ulica I 2
1
cr^

INTEGRAL.
kontrolo ne more biti hkrati tudi član delavskega sveta, da delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne morejo biti člani delavskega sveta ali delavske kontrole, pa tudi člani volilnih komisij in volilnih odborov ne smejo biti na kandidatnih listah.
Naj navedemo organe samoupravljanja temeljnih organizacij, DSSS in delovne organizacije, ki jih bomo volili:
— 34-članski delavski svet delovne organizacije, v katerega volijo delavci vsake temeljne organizacije in DSSS ustrezno število delegatov,
— Tkanina 31-članski delavski svet,
— Predilnica Metlika 15-članski DS,
— Konfekcija I Novo mesto 17-članski DS,
Če se bomo na kandidacijskih konferencah odločili za odprte kandidatne liste (t. j. da je kandidiranih več delegatov, kot pa se jih voli), bomo glasovali tako, da bomo obkrožili zaporedno številko pred kandidatom, za katerega bomo glasovali. Upoštevali pa bomo navodilo na glasovnici, kjer bo navedeno, koliko delegatov se voli.
In še, kdo ima pravico voliti? To pravico imajo vsi delavci, ki so v rednem delovnem razmerju (tudi za določen čas), ne pa delavci, ki delajo pogodbeno prek študentskega servisa.
Tokratne volitve bodo spet priložnost, da izkažemo svojo zavest in da izberemo take predstavnike, ki bodo hoteli in znali delati na področjih, za katere jih bomo delegirali.
Ne le sindikat, tudi ostale družbenopolitične organizacije in zaposlene pozivamo, da se aktivno vključijo v predvolilne priprave in izvedbo volitev.
Sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije
EDINA MOŽNOST ZA PREŽIVETJE JE IZVOZ
Ukrepi tekoče ekonomske politike, predvsem velika cenovna neskladja in padanje kupne moči prebivalstva so močno vplivali tudi na razmere v slovenski tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji. Takšno je bilo mnenje članov republiškega odbora sindikata, ki združuje obe panogi, ko so na 8. seji obravnavali rezultate gospodarjenja in vpliv ukrepov protiinflacijskega programa.
Proizvodnja je v zadnjem obdobju preteklega leta padla, precej več je zalog - za 24 do 30 odstotkov, hkrati pa se zmanjšuje tudi akumulativna sposobnost organizacij združenega dela. Čeprav so tekstilci in usnjarji lani v tujini prodali velik del proizvodnje, je učinek njihovih izvoznih prizadevanj majhen, predvsem zaradi nerealnega tečaja dinarja in nizkih izvoznih stimulacij. Usmeritev v izvoz je alternativa zasičenemu jugoslovanskemu tržišču. Najbolj se povečujejo tako imenovani dodelavni posli, ki v konfekciji dosegajo že dobrih 81 odstotkov proizvodnje, medtem pa blagovni izvoz celo rahlo upada. Kon-fekcionarji si prizadevajo pridobiti v tujini čim več dodelavnih poslov, lotevajo se
Člani republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije so na 8. seji, 7. januarja, za novo sekretarko izvolili Branko Novak, ekonomistko iz delovne organizacije Tekstil. Dosedanji sekretar Jože Miklič odhaja na novo dolžnost v medobčinski svet ZSS dolenjske regije.
jih tudi predilci. Povečan pritisk so zaznali tuji poslovni partnerji, ki to s pridom izkoriščajo, postavljajo vse slabše pogoje in znižujejo cene.
Tekstilci morajo za uvoz materialov, ki jih dodeluje-jo, plačevati različne dajatve, ki znašajo za bombaž 27, za volno 35 in sintetiko več kot 40 odstotkov, kljub te-
mu da je tak uvoz oproščen carine. To jih močno razburja, pristojni organi pa nočejo nič slišati o njihovih zahtevah po povračilu plačanih dajatev, ko izdelke iz uvoženih surovin ponovno izvozijo.
Intervencijski ukrepi ZIS. predvsem pa zamrznitev cen, so povzročili, da so najnovejše dobave bombaža po novih cenah na enoto proizvoda že dražje od preje. Zato tekstilci bijejo plat zvona in napovedujejo za letošnje leto visoke izgube. Čeprav je njihovo splošno združenje o nastalih razmerah in računih obvestilo zvezni komite za trg in cene, po več kot mesecu dni še ni dobilo odgovora. Predilnice si pomagajo s sivimi cenami, ki bodo prej ali slej sprožile plaz tudi pri končnih proizvajalcih. Zavedajo se. da tako ne bodo izboljšali razmer in zagotovili trajnejše rešitve, zato so odločeni vztrajati v svojih zahtevah.
V panožnem sindikatu ocenjujejo, da morajo tekstilci najprej pomesti pred svojim pragom in se organizirano lotiti preustroja. V razvojnem programu so najpomembnejše naloge opustitev proizvodnje ne-akumulativnih izdelkov, hiter prehod na visokokakovostne izdelke in širjenje proizvodnje na nova tehnološka področja, kot je, na primer tehnični tekstil. Veliko več bodo morali narediti tudi pri ustvarjalnosti, saj močno zaostajajo za svetovnimi tokovi. Slovenski izdelovalci tekstila in oblačil pripravijo in predstavijo na leto le po eno, največ dve novi kolekciji, v svetu pa to počno že skoraj vsak mesec.
Čeprav, kot sq^ ugotovili v razpravi na seji odbora, denarja za razvoj primanjkuje, ker ga ustvarijo zgolj za preživetje, pa bodo nedvomno morali krepko posodobiti tudi osnovna sredstva in opremo, če bodo hoteli dohiteti zaostanek za razvojem tehnologije v svetu in se uspešno postavljati ob bok mednarodni konkurenci. Izvoz je edina možnost za preživetje, so zapisali v stališča. Izvoz se bo moral povečati in naj bi znašal okoli 40 od-
stotkov vse proizvodnje. Taka usmeritev zagotavlja tudi dolgoročno socialno in gmotno varnost tekstilnih delavcev, katerih osebni dohodki so še vedno med najnižjimi. Kljub temu so lani rasli za pet odstotkov hitreje kot v industriji, tudi po zaslugi široko in dobro zasnovane in organizirane akcije panožnega sindikata, ki seje zavzel za odpravljanje dolgoletnega zaostajanja.
Precej manj pa je bilo uspešno prizadevanje sindikata za uveljavljanje zahtev tekstilnih delavk po beneficirani delovni dobi. Ta trajajo že skoraj deset let in doslej niso rodila uspehov, saj se je pokazalo, da so klasična, veljavna pravila in merila za dokaz upravičenosti do beneficirane delovne dobe za tekstilne delavke neuporabna. Tudi nedavno strokovno posvetovanje o obremenitvah in škodljivostih ter poklicnih boleznih v tekstilni industriji ni prineslo konkretnih rezultatov. Člani odbora panožnega sindikata so sklenili, da ne bodo vrgli puške v koruzo. Od uspeha te akcije je odvisno, kako bodo živeli rodovi tekstilnih
Ljubljanski sejem mode je prvi v nizu celoletnih modnih in drugih sejemskih prireditev. Letos pa je bil še posebej zgodaj, in sicer od 11. do i4. januarja, svoje izdelke pa so razstavljale jugoslovanske organizacije iz tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Kot vsako leto sta ga tudi letos dopolnjevali dve modni reviji popoldanska (konfekcijska) in večerna (metražna).
Značilnost ljubljanskega modnega sejma je ta, da je organiziran le enkrat letno in nekako dopušča prikazovanje pomladno-poletnih ali pa jesensko-zimskih kolekcij, kakor pač ustreza razstavljalcem. Druga značilnost je manjša udeležba razstavljalcev iz drugih republik v primerjavi s slovenskimi.
In kakšno modo nam je prikazal letošnji sejem Moda 88? To je moda, po eni strani, na zahodu vse bolj cen-
delavk. ki v starosti in po dolgoletni delovni dobi niso več sposobne dosegati norm. Ker je zbiranje dokazov povezano s precejšnjimi stroški, bodo skušali dokazovati predvsem pogostnost okvar ramenskega obroča in zgornjega dela hrbtenice, zmanjševanje gibčnosti prstov in rok.
Nekako obupano je izzvenela tudi razprava o analizi inovacijske dejavnosti v usnjarsko predelovalni industriji, ki so jo pripravili na podlagi ankete panožnega sindikata. Na sto zaposlenih delavcev v tej panogi so leta 1986 zabeležili le 0,6 inovacijskih predlogov. Formalno. V resnici pa je predlogov in tehničnih izboljšav več, le da jih zaradi zapletenih postopkov ne beležijo. Največ predlagateljev tehničnih izboljšav je med delavci s III. in IV. stopnjo izobrazbe, ki delajo v proizvodnem procesu. Nadomestila avtorjem so zelo nizka. Čeprav v vseh ozdih ugotavljajo, da brez inovacijske dejavnosti ni razvoja, prav malo naredijo za spremembo odnosov do inovatorjev v delovnih okoljih. Tako se neredko dogaja, da vsi sodelavci poznajo najboljšega športnika v kolektivu, inovatorji pa ostajajo anonimni. Brez inovacij, ki vključujejo razvojna prizadevanja od izvirne misli, ki se poraja v raziskavah in množičnemu izumiteljstvu, do prenosa dosežkov v proizvodnjo, ni mogoče napredovati. še posebno pa ne enakopravno vključevati v mednarodno delitev dela.
Iz Delavske enotnosti
jenih naravnih materialov, po drugi strani pa bleščeče slavnostnih umetnih svil, moda mini kril, volanov in tila r bolj ali manj posrečenih kombinacijah, moda olimpijskih barv in mornarska moda, moda, ki spominja na začetke letalstva in avtomobilizma...
Novoteks je predstavil bogato kolekcijo dekliških in fantovskih oblačil, izdelanih iz naravnih materialov in v modnih naravnih tonih. Kolekcija je obsegala suknjiče, krila, hlače, obleke in plašče za pomlad-poletje 88 in je bila pripravljena pa izdelana izredno skrbno in natančno, obogatena je bila s pasovi in ljubkimi slamniki, s suhim cvetjem in s tilom. Novoteks je zanjo prejel diplomo »ljubljanski zmaj«, kreatorka Tatjana Deak pa tudi posebno priznanje »zlata Jana«.
Sicer je pri pleteninah izstopala A Imira s svojimi mornarskimi modeli
Ljubljanski sejem Moda 88___________
in z modeli, ki napovedujejo bližajoče se olimpijsko poletje. Modni salon iz Titovega Velenja je prikazal kolekcijo elegantnih moških kompletov. Labod pa seje odločil za prikaz svečanih ženskih oblačil v črni, roza in sivi barvi, seveda vse po modnih zapovedih. Mura je bila solidna, Rašica pa za spremembo precej neopazna. Jutranjka zaradi žanra, ki ga je izbrala, ni doživela običajne poh vale. Toper je predstavil kolekcijo smučarskih kombinezonov v drznih fluorescentnih
kombinacijah, Pletenina, ki je prav tako predstavljala oblačila za prosti čas, pa jogginge v zasivljenih pastel-
nih barvah, v duhu začetka avtomobilizma.
ganco svojih moških klobukov znal poudariti z ozadjem gangsterskega Chicaga.
Čestitamo!
Zelo zanimivi so bili joggingi Lite-xa v ruskem stilu s pridihom vojaške mode, prav tako so izstopali pleteni modeli Vojina Popoviča
Tudi na letošnjem sejmu mode v Ljubljani naši kreatorji niso ostali brez nagrad. Tako je Tatjana Deak prejela za kolekcijo teens nagrado revije Jana »zlato Jano« za posebni kreatorski dosežek, za žensko kolekcijo pa je Novoteks prejel diplomo »ljubljanski zmaj«. To je prav gotovo lepa spodbuda v teh kriznih časih, saj to pomeni, da imamo dober program, ki ima možnosti za uspeh na trgu. Zato veljajo tako Tatjani kot ostalim oblikovalcem in vsem drugim, ki so sodelovali pri nastajanju te kolekcije, iskrene čestitke.
Uredništvo
Pri usnjarjih je s svojimi temno zelenimi modeli v kombinaciji s krznom ter z vsemi ustreznimi usnjenimi dodatki bila daleč najboljša IUV Vrhnika
Naj omenim še Svilanit, ki je tokrat prikazal brisače in kopalne plašče v intenzivnih olimpijskih barvah, ter Šešir iz Škofje Loke, ki je drzno ele-
Ob sejmu Mode 88 so v prenovljenih prostorih ljubljanskega gradu podelili tradicionalne nagrade skupščine mesta Ljubljana — »ljubljanskega zmaja« in diplome »ljubljanski zmaj«.
Komisija je nagrado »ljubljanski zmaj« prisodila moški konfekciji Modnega salona iz Titovega Velenja in ženski konfekciji novomeškega Laboda. Pri modnih tkaninah so si to nagrado pridobile tkanine iz Sukna iz Zapuž, pri tekstilijah za notranjo opremo pa Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča. Almira iz Radovljice je dobila »ljubljanskega zmaja« za svoje pletenine, Industrija usnja z Vrhnike pa za svojo usnjeno in krzneno konfekcijo. Pri modnih dodatkih se letos z »ljubljanskim zmajem« postavlja Polzela, pri programu za otroke Sežna in Sežana in pri modi za prosti čas ljubljanska Pletenina.
MODA
Diplome »ljubljanski zmaj« pa so letos dobili: pri moški konfekciji Mura, pri ženski Novoteks, pri modnih tkaninah Tekstina Ajdovščina, pri tekstilijah za notranjo opremo celjska Metka, pri pleteninah Rašica, pri usnjeni galanteriji ljubljanski Galant, pri modnih dodatkih kamniški Svilanit, pri programu za otroke mozirski Elk-roj in pri modi za prosti čas celjski Toper.
Ksenija Škulj
Poročilo o delu sekcije v letu 1987
V imenu odbora sekcije upokojencev Novoteks vas vse prisrčno pozdravljam. Se posebej pozdravljam predstavnike delovne organizacije, njihovih samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Med nami pa so tudi upokojenci, ki so letos prvič na srečanju. Tudi njih prav lepo pozdravljam in jim želim prijetno počutje.
Naša sekcija seje letos povečala za petdesed novih članov in šteje 463 članov. Tako ima tozd Tkanina 262
Opravičilo
V imenu sekcije upokojencev se opravičujem upokojenci Ani Pungartnik, ker ni prejela vabila za novoletno srečanje upokojencev DO Novoteks. Vabilo je bilo s strani delovne organizacije poslano v petek, 18. decembra 1987. Ker pa so to dnevi pred novim letom, PTT posluje z mnogo večjo količino pošte, se vsako leto dogaja, da vabil ne prejmejo vsi upokojenci, ker se lahko zgubijo. Zato prosim Ano Pungartnik, da z razumevanjem sprejme opravičilo.
MIHA LEGAN
članov, Konfekcija Novo mesto 13 članov, Predilnica Metlika 97 članov, Konfekcija Vinica 18 članov, Trgovina 5 članov in DSSS 68 članov. Za vedno pa smo se morali letos posloviti od naslednjih članov: Draga Spraj-carja, Leopolda Morela, Franca Go-leta, Antona Kacina, Antona Ravbarja in iz tozda v Metlike, Irene Vrtačič in Ivana Ružiča.
Delo odbora sekcije je predvsem, da skrbi za obiske bolnih in ostarelih članov ob novem letu, L maju, ob 8. marcu pa obiščemo bolne in starejše upokojenke. Ob teh priložnostih se izroči simbolično darilo vsakemu upokojencu oz. upokojenki. Delo sekcije je premalo razgibano. Manjka udeležba na kulturnem in športnem področju. Zal se take organizirane oblike dejavnosti v Novoteksu niso obnesle, zato se tudi niso mogle prenesti naprej, na sekcijo upokojencev.
Nekajkrat smo hoteli organizirati razstavo ročnih del in smo pozivali predvsem tovarišice, naj se odzovejo našemu vabilu. Vemo, da marsikatera ustvarja lepe stvari v svojem prostem času. Prijavilo seje le nekaj tovarišic, in tako razstave ni bilo. Seveda je bil poziv namenjen tudi tovarišem.
Za delo naše sekcije smo prejeli od delovne organizacije v lanskem letu 470.000 din, od zaprošenih 900.000
din. Ta sredstva so namenjena oz. uporabljena za obiske bolnih in ostarelih članov, za nakup vencev za umrle člane namesto cvetja nakažemo denar ža drage medicinske inštrumente.
Odbor je po predhodnem posvetovanju z nekaterimi člani upokojenci sprejel dva sklepa in ju posredoval splošnemu sektorju, in sicer: da namesto osmrtnico v dnevniku Delo objavi za umrlega člana upokojenca
nimamo tudi upokojenci, saj je usoda upokojencev tesno povezana z uspehi oz. neuspehi v gospodarstvu, predvsem pa v delovni organizaciji Novoteks, katere temelje smo pomagali graditi tudi mi, ob odrekanjih raznih dobičkov v korist nadaljnjega razvoja podjetja. Tudi današnje težave se bodo popravile le z vestnim delom in dobrim gospodarjenjem. Tudi upokojenci želimo, da bi bili protiinflacijski ukrepi bolj naklonjeni tekstilni indus-
Tekstilni tovarni Novoteks,
Novo mesto
Prav lepa hvala za novoletna darila. Želim, da bi bili vsi člani kolektiva deležni take pozornosti ob odhodu v pokoj, kakor smo sedaj mi.
Vsem delavcem Novoteksa in upokojenim delavcem želim srečno novo leto.
Prav lep pozdrav in še enkrat hvala.
FRANČIŠKA MORELA
osmrtnico prek radia, ker tako objavo sliši veliko več ljudi; namesto cvetja umrlemu članu upokojencu bomo nakazovali sredstva za drage medicinske inštrumente, višina prispevka se bo določala po finančni zmogljivosti sekcije. Oba sklepa se že izvajata.
Lani nismo organizirali izleta oz. srečanja iz razloga, ker smo bili vsi upokojenci povabljeni na proslavo 40-letnice ustanovitve Novoteksa v Dolenjske Toplice, drugi razlog pa so bila tudi finančna sredstva. Preživljamo težke čase, predvidevajo še težje. O razpletu dogodkov se za-
Valorizacija kadrovskih štipendij od 1.1.1988
Kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev bodo od L L 1988 višje za 20 odst. Za enak odstotek se valorizira tudi dodatek za vožnjo (povračilo nad 2.450 din).
Od L L 1988 je vrednost točke 113,58 din.
Dodatek za deficitarne poklice znaša 22.716 din Nove višine kadrovskih štipendij od L L 1988 so:
srednje usmerjeno izobraževanje:
uspeh
št. točk v kraju bi v.
višina
štipendije
št. točk izv. kraja bi v.
višina
štipendije
zadosten dober prav dober odličen
višje in visoke šole:
6.0	— 7,0
7.1	— 7,3
7.4	- 7,6
7.7	- 7,8 7,9 - 8,1
8.2	— 8,3
8.4	— 8,6
8.7	— 8,9 9,0 — 10
(x — 1. letniki!)
285
365
475
605
425
540
630
690
775
835
925
1050
1320
32.370
41457
53.950
68.716
48.271
61.333
71.555
78.370
88.024
94.839
105.061
119.259
149.926
800
880
990
1120
895
1010
1100
1160
1245
1305
1395
1480
1790
90.864 99.950 x 112.444 127.210
101.634
114.716
124.938 x
131.753
141.407
148.222
158.444
168.098
203.308
triji, delovni organizaciji pa, da bi prebrodila težave, v katerih se nahaja.
Za današnje srečanje se v imenu vseh upokojencev najlepše zahvaljujem vsem, ki ste to srečanje pripravili.
V letu 1988 želim vsem delavkam in delavcem, upokojenkam in upokojencem srečo, zdravja in polno uspehov, z željo, da se ob letu srečamo z več optimizma.
Upokojencem ob srečanju v Novoteksu (24. 12. 1987)
Joj, kako hitro minilo je leto, čeprav bilo je problemov nešteto, najhujše smo pa na jesen doživeli, ko en penzjonček nam so vzeli.
Na Brankota zdaj se tu ne bi jezili, bomo že kako vse to prebrodili, bolj važno za nas je, da bili bi zdravi, da b’li bi »pokretni«, upokojenci pravi.
Poglejte, kak’ danes žarijo nam lica, pa naj bo to Gustelj, Francelj, al' Mica,
vsem nam pozna se, da smo veseli, ker so nas zopet medse sprejeli.
Tako bo kaj kmalu minila vsa »kriza«,
saj z vincem bogato obložena je miza, prijat jjem na zdravje bomo napili, z željo, da še večkrat bi se dobili
Hvaležni smo delavcem vsem in »upravi«,
ker srečanje tako nam vedno pripravi, v letu naslednjem vsem dosti uspeha, če dober »promet« bo, za vse bo uteha.
JUSTIN KRANJČIČ
1 ZA VSAKOGAR NEKAJ — ZA VSAKOGAR NEKAJ \
'	—s—'—'—'—'—'—'**
'j
LSšsS^^š
*m, ko *ua» ***&>• *v«žl»* pri-
» »ae: **^*NI«
mk*m, nfMtomtom mvtfi »««, ?i*. «i ■
Gkvian> pr*«n« »oteto	}o
_____ki *« kMtem«
. ^ ^ ._.J nikoli
t«fck» tepla« |8*««rS.
* * ^w? *i»»»3. **♦* »»ssa«^ w.?«s«s»aw>t
•	ki
>	ti« »rt&Mvo. IN8»t«rl» |
i kislo zoiio ohrsnl vjtsmffia ‘ '	m>k»i N**, •»*** i
b. MX«0(. 10* **&#*.*■*•.'&* -&A Čic A.	& i
..''y'*e *	k*^w2ppj	•
F ■:WUJ ^►oR*xU?	*ww	»k-CT1
k«* prt
______	{• ttuK Pol) M^kgll
i Ini
t »afcžž« Juk	j=iA5f,
-- TliteSi.
:	JjW fMK* »■*»«»»v	ww'
.1^4% —j a.a m«
“Jf*'	kJHR	▼ W-«S* V »>»Jj*Wo»WW«w
bom« • tem »prtpomofe-
'. * is' -i. - • ■: AjgjjtB.b-gti taiiuii.tu/ir aiftf-
.».* j.-	? ■:,< ;.,	. ■<


DRAGOCENA
LIMONA
O koristnih lastnostih limone smo že veliko pisali. Pa naj še enkrat ponovimo nekaj zanimivosti o tem vsestransko uporabnem sadežu:
Razen tega, da vsebuje limona veliko vitamina C in je limonada odlična pijača, uporabljamo limono kot dodatek jedem, zelo cenjena je v kozmetiki, v gospodinjstvu pa uporabna vsak dan.
Limona da več soka, če jo pred uporabo za približno tri minute potopimo v vrelo vodo.
Neprijeten vonj z rok po ribah, česnu, čebuli in podobnem odpravimo, če si roke zdrgnemo z limono.
Srebrni predmeti se spet svetijo, če jih čistimo s koščkom limone, splaknemo s toplo vodo in zbrišemo s suho jelenovo kpžo.
Bakreni predmeti dobijo prvotno barvo in lesk, če jih zdrgnemo z mešanico limoninega soka in soli.
Koža na obrazu in rokah bo mehka, če jo negujemo z limoninim sokom. Roke večkrat na dan namažemo z mešanico limoninega soka in glicerina. Dodamo še malo kolonske vode.
Najboljše zdravilo za krhke nohte je limona.
Limona je odlično sredstvo za beljenje zob in utrjevanje dlesni. Oboje zdrgnemo s koščkom limone vsak dan.
Prekomerno potenje podpazduhe in nog preprečimo (razen če ni posledica kakšne bolezni), če se umivamo z mlačno vodo z dodatkom limone.
Nekatere vrste zelenjave in sadja ne potemnijo, če si pomagamo z limoninim sokom Hruške in jabolka pokapamo z njim, ko jih olupimo, šele potem jih narežemo na krhlje. Srčki artičok in gobe prav tako ne spremenijo barve, če jih takj po čiščenju potopimo v vodo, ki ji dodamo limonin sok.
Limona odlično nadomesti kis pri pripravljanju solat.
Limono dodajamo pečenkam zaradi okusa in zato, da je meso lažje prebavljivo. Jagnjetina bo veliko boljša, -če ji dodamo košček limone.
Tudi za čiščenje madežev črnila in sadja z blaga rabimo limono.
OD SLADKEGA
DO KISLEGA
ZDROBOV PUDING Z MARELICAMI
Za 4—6 oseb potrebujemo: 1 IKer mleka, 50 g sladkorja, nastrgano limonino lupino, ščepec soli, 50 g mletih lešnikov, t žlico rama, 120 g pšeničnega zdroba, 2 rumenjaka, 2 žlici voda, kozarec ali pločevinko vloženih marelic.
Zavremo mleko s sladkorjem, malo soli In limonino lupino. Mod mešanjem dodajamo rum, mlete lešnike In zdrob. Na majnnom plamenu kuhamo zdrob, da se zgosti. Rumenjaka razmešamo z malo vode in ju primešamo zdrobu. Model za puding oplaknemo z mrzlo vodo, v model damo zdrob in pustimo, da se ohladi. Zdrobov puding zvrnemo na krožnik. Marelice in sok, v katerem so vložen«, sesekljamo v električnem mešalniku, da dobimo gost preliv. Nekaj pretiva polijemo čez puding, nekaj pa ga pustimo poseboj, da si vsak postreže po okusu. Namesto mareličnega kompota lahko vzamemo tudi marelično marmelado, ki jo razredčimo z gostim kašastim mareličnim sokom.
OSVEŽILNA SIROVA SOLATA
Potrebujemo: 15 dag jajčnih makaronov (najprimernejši so polžki), 30 dag trapista, gaude ali ementalca, 15 dag šunk« (namesto njo lahko vzamemo hrenovko ali salamo), malo pločavbiko greha, 1/2 skodele drobno narezane korenine zšlene (boljša Je beljena zšlona ati tenko narezano steblo), 1 glavico krhke solate, 2 žlici majonezo, 1 žlico gorčice, 1 žlico nastrgane čebule, 2 žlici olja, nokaj odišavljenega kisa (če ga nimamo, vzamemo vinskega), sol, poper.
Makarone skuhamo v slani vodi in pazimo, da jih skuhamo al dente. Odcedimo jih in prelijemo z mrzlo vodo. Dodamo žiidko olja In jih zmešamo, da se ne sprimejo. Stresemo jih v večjo sklada In dodamo na kocke narezan sir in na pramena zrezano šunko. Oreh odcedimo, speremo z mrzlo vodo in dodamo drugim sestavinam. Dodamo še tenko narezano zšleno. V lončku zmešamo majonozo, gorčico, olje, kis, nastrgano čebulo, sol in poper in preUjemd po solat). Damo jo v hladilnik. Pred serviranjem operemo glavico Bolete in položimo liste na dno solatne sklede teko, da gledajo čez rob. Na solatno liste damo ohlajeno airovo aolato, ki je ne mešamo več. V sredino lahko vložimo v zvezdo narezan paradižnik In vojtoo peteršilja.
PALAČINKE S SKUTO IN MANDUI
Za 4 osebe potrebujemo: 250 g moke, 3 jajca, ščepec soli, 1/4 I vode in 1/4 I mleka, 100 g masla ali margarine, 500 g skuta, 100 g sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 1 rumenjak, kozarček ruma, 100 g rozin, 100 g kisle smetane, 50 g prepraženih in na lističe narezanih mandeljnov.
Iz moke, jajc, soli, mleka in vode razžvrkljamo testoYa palačinke in ga pustimo stati najmanj eno uro, da se Moka napne. V ponvi segrejemo maščobo In spečemo palačinke. Pripravimo nadev: skuto gladko razmešamo s sladkorjem, rumenjakom, vanHijovim sladkorjem in rumom. Vmešamo tudi rozine. Pečene palačinke namažemo s skutinim nadevom, zvijemo jih In naložimo v pomaščen podolgaet pekač. Prelijemo jih s kislo smetano In pečemo v ogreti pečici (200° C) 20 minut. Potresemo jih s praženimi mandeljni In takoj ponudimo.
r
Obrazložitev OBVESTILA o ugotovljeni zavarovalni dobi in osebnem dohodku za leto 1987
Pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec januar 1988 bomo vsem v DO Novoteks razdelili OBVESTILA o prejetem osebnem dohodku v letu 1987. Namen tega obvestila je, da ima vsak uslužbenec v DO Novoteks celotni pregled o vrsti in višini prejemkov. Obvestilo je razdeljeno na dva dela:
1.	IZPLAČILA, ki se upoštevajo v pokojninsko osnovo:
V	tem deluje v PRVI VRSTICI osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja in ustrezno število ur. Tu moramo pripomniti to, daje v tem znesku vštet tudi znesek solidarnosti, ki se odteguje mesečno kot prispevek iz bruto osebnega dohodka. Zato je ta znesek pri posameznikih večji za cca 1.000 do 15.000 din, odvisno seveda od višine prejetega rednega dela. Če je bila odsotnost zaradi bolniške ali porodniške daljša, je znesek solidarnosti ustrezno manjši ali ga ni, če je odsotnost trajala celo leto 1987.
V	DRUGI VRSTICI so nadomestila za čas bolezni, kjer je upoštevana bolniška in porodniška.
2.	OSTALA IZPLAČILA, ki NE gredo v pokojninsko osnovo:
V	tem delu moramo pojasniti drugo točko, to so razlike iz nadomestil bolezni. To so tiste razlike, ki sojih posamezniki prejeli pri poračunih v avgustu in novembru. Teh razlik invalidsko pokojninsko zavarovanje NE priznava v pokojninsko osnovo.
Vsi, ki bi ugotovili kakršnekoli napake v svojem obvestilu, prosimo, da jih sporočite na ODDELEK ZA OBRAČUN OD.
Oblavljamo tudi primer takega obvestila (glej spodaj).
00 »UVUIt^S-
DS S U P M f SLUŽBE
PO 1. ODSTAVKU 29. ČLENA ZAKONA 0 MATIČNI EVIDENCI 0 ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (UR. LIST SFRJ, ST. 34/79) IZDAJAM;
OBVESTILO
0 UGOTOVLJENI ZAVAROVALNI DOPI IN OSEBNEM DOHODKU ZA LETO 1987.
ZAVAROVANEC(KA)	ROJ.	jE PIL(A) V
TEM LETU ZAPOSLENCA) V TEJ ORGANIZACIJI OD 01.01.87 DO 31.12.87 IN IM* ZATO 12 MESECEV IN 00 DNI UGOTOVLJENE ZAVAROVALNE D0PE.
V LETU 1987 JE ZAVAROVANEC(K A) PR£JEL(A) NASLEDNJA IZPLAČILA, KI SE UPOŠTEVAJO V POKOJNINSKO OSNOVO:
1.	00 IZ REDNEGA DELOVNEGA RAZMERJA	1.638.774,00 DIN ZA 1.23? UR
2.	NADOMESTILA ZA ČAS BOLEZNI	749.872,00 DIN ZA 9*0 UR
SKUPAJ	2.388.646,00 DIN ZA 2.192 UR
PO IZVEDBI POSTOPKA PO 29. ČLENU ZAKONA 0 MATIČNI EVIDENCI E-OD0 TJ PODATKI JAVLJENI S PRIJAVO M-4 SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA ZA PRIZNANJE PRAVIC IZ POKOJ NINSKE GA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA.
POLEG ZGORAJ NAVEDENIH PODATKOV, Ki GREDO V POKOJNINSKO OSNOVO, JE ZAVAROVANEC(KA) V T E M LETU PREJFL(A) SE NASLEDNJA IZPLAČILA;
1. OD IZ DOPOLNILNEGA DELOVNEGA RAZMERJA ?. RAZLIKE IZ NADOMESTIL BOLEZNI
3.	REGRES ZA LETNI DOPUST
4.	INVALIDNINA 2. IN 3. KATEGORIJE
5.	PREVOZI
6.	DENARNA POMOČ
7.	AVTORSKI HONORAR
8.	TEHNIČNE IZBOLJŠAVE
1?.012,00 ZA 10 up 581,00 0,00 0,00 37.539,00 122.292,00
POUK 0 PRAVNEM SREDSTVU: ZAVAROVANEC#KI Z UGOTOVLJENIMI PODATKI O ZAVAROVALNI DOBI IN OSEBNEM DOHODKU NE SOGLAtA, LAHKO ZAHTEVA v 15 • D N E h PO PREJEMU TEGA OBVESTILA, DA MU DELOVNA ORGANIZACIJA IZDA ODLOČBO O UGOTOVLJENI ZAVAROVALNI DOBI IN OSEBNEM DOHODKU.
ZAVAROVANEC PREJEL DNE:
PODPIS ODGOVORNE OSEBE;
V Novoteksu
V sredo smo šli v tovarno Novoteks. Zunaj nas je čakal Ivo Ivkovič. Odpeljal nasje v skladišče. Tam nam je povedal, kdaj je bila tovarna zgrajena (1947), ob ustanovitvi seje imenovala Tekstilna tovarna Novo mesto. 1953. leta se je preimenovala v Novoteks. Povedal nam je, da se moramo paziti, ko bomo hodili po oddelkih.
Ko nam je vse to povedal, smo šli. Najprej smo si ogledali navijalnico, kjer navijajo volno. Zatem smo šli v barvarno in videli, da ni samo bela, ampak je tudi rdeča. Potem smo šli v predilnico, kjer predejo niti. Iz pre-
dilnice smo šli v tkalnico, kjer tkejo blago. Potem smo šli v konfekcijo, kjer šivajo blago. Tam smo dobili trakove iz blaga. Nazadnje smo si ogledali Novoteksovo prodajalno, kjer prodajajo izdelke, in sicer: krila, ženske, moške in otroške hlače, komplete, razne jakne. Naj večje in najlepše izdelke imajo sešite iz jeansa. Te najlepše programe imenujejo teens.
Tudi jaz imam teens krilo. Dobili smo etikete tovarne Novoteks. Bil je sončen dan.
ALENKA MAJCEN OŠ Bršljin
Vsem upravičencem do družbene pomoči otrokom
V skladu z določilom 32. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS 26/84) so prejemniki družbenih pomoči otrokom dolžni do 8. februarja sporočiti podatke o dohodkih družine v minulem letu. Podatke o osebnih dohodkih za leto 1987 ter ostale spremembe sporočijo prejemniki na obrazcu SPN-2 (Obrazec 8,70-dobite jih v obratni pisarni).
Podatek o višini katasterskega dohodka je potrebno potrditi pri Upravi za družbene prihodke samo v primeru, če je nastala sprememba zaradi pridobitve oziroma odtujitve zemljišča.
Štipendije vpišite v rubriki III/18. V stolpcu »vrsta dohodka« je potrebno navesti vrsto štipendije (kadrovska štipendija ali štipendija iz združenih sredstev). Za kadrovsko štipendijo je potrebno navesti celoten znesek za leto 1987 z obdobjem prejemanja, za štipendijo iz združenih sredstev pa znesek za december 1987.
Da bi lahko dosedanji upravičenci neprekinjeno prejemali družbene pomoči prosimo, da vloge SPN — 2 vrnete do 8. 2. 1988.
OBRAČUN OD
Aktivnosti na področju rekreacije v letu 1988
s
~\
v
y
V	delovni organizaciji Novoteks deluje komisija za rekreacijo in šport, ki skrbi za redno udejstvovanje naših delavcev na delavskih športnih igrah, smučarskih tečajih, športnih dnevih. Na razpolago je (1-tedensko) tudi telovadnica v OŠ Bršljin v zimskem času. V letošnjem letu bomo imeli tudi možnost 1-tedensko koristiti bazen na OŠ Grm.
V	letošnjem letu bodo organizirana tekmovanja v teku na smučeh, veleslalomu, odbojki, košarki, malem nogometu, kegljanju, streljanju, šahu, pikadu in vlečenju vrvi v okviru delavskih športnih iger občine Novo mesto. Ravno tako bo organiziran športni dan delovne organizacije Novoteks.
Ker velikokrat primanjkuje tekmovalcev in tekmovalk za ekipe v zgoraj navedenih disciplinah, prosimo vse, ki imajo željo sodelovati v takih oblikah rekreacije, naj se prija-
vijo Mihi Leganu v splošnem sektorju-
Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks
OUMO mmu« T9MMM NOVO MUTO
JUT NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov.
Glavni in odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Vesna Panijan, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Škulj in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foerster jeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.