Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa,^^:^ TRIESTE 1 Udeležite sfo * V odgovor na diktat dr. Paiamare, volite proti K.D., njenim zaveznikom in fašistom! trgu Perugino, kjer bo govoril tov. Longo ! ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. I. Obnovljena izdaja ■ Leto XII. - števT14 (548) TRST - 28. OKTOBRA 1960 Posamezna številka 25 lir V torek 1. novembra ob 21. uri bo govoril po radiu in televiziji tov. Paimiro Togliatti Huda žalitev za Slovence Vladni generalni komisar ježev tretjič prepovedal slovenski govor na trgu Unità v Trstu ZAKAJ VOLITI KOMUNISTE Krščanska demokracija, ki se tata zavzema za lov na glasove slovenskih volivcev, ni vredna zaupanja niti enega zavednega Slovenca, ta je stranka, ki je vseskozi sovrano razpoložena do Slovencev in ki, Wej, na vseh področjih deluje proli naši narodni skupnosti. V tem 'e prav nič ne razlikuje od ostalih |talijanskih nacionalističnih strank, i več ali manj odkrito sodelujejo njo. To je stranka, ki na vseh pobočjih zavira tudi razvoj miroljubnega sožitja med Slovenci in Italiani na lem ozemlju, tistega sožitja, ^ je tako nujno potrebno predvsem ' Prstu. To je še enkrat konkretno takazala ludi s svojini zadržanjem tiede slovenskega govora na Veli-tatn trgu in to še nadalje potrjujejo 4zni govorniki, ki pripadajo tej 'Ranti s tem, da podžigajo narodnostno mržnjo do Slovencev in sku-4 j o tržaške Slovence prikazovati °t nekake prišleke, ki naj hi kol •jei uživali gostoljubje v demokratu Italiji. Kljub temu pa, pona-o, se Krščanska demokracija (;>vzema za lov na slovenske glaso-ve. Ravno te dni je minilo šest let l(Ikar se je na Tržaško ozemlje pobila italijanska uprava. Predno je 'ta lega povratka prišlo, se je de-tatkristjanska vlada svečano obveza. da bo priznala slovenski etnič-|' skupnosti enake pravice kot osta-''U državljanom, kar sicer določa tarli demokratična republiška usta-1 torej, da bodo Slovenci na Trpkem ozemlju uživali enake pra-('e kol ostali državljani glede po-taeuih in državljanskih pravic in klovnih svoboščin ter enakopravni pri dobivanju in izvrševanju f ilili služb : da bodo Slovenci pra-tatio zastopani v javnih uradih ; H bodo uživali enakost glede upo-^taljanja jezika ; da ho podžiganje 4|'odnostne mržiije prepovedano : 4 ho etnični značaj Slovencev za-tatičen ; da bodo slovenske kultur-G športne in razvedrilne organiza-Jf' deležne istega ravnanja kakor Nfile odgovarjajoče organizacije in ^jemale denarno podporo ; da se l)(lo Slovenci lahko posluževali svo-materinega jezika v javnih u-' 'N in na sodišču ; da bodo javni Aumenti, ki se nanašajo na Slo- { Stranke in gibanja, ki so v opoziciji in ki se zavzemajo za spoštovanje gori navedenih določil in resnično demokratičnih načel, prav gotovo ne nosijo nobene odgovornosti. To odgovornost nosi Krščanska demokracija, ki v vseh teh letih vlada v Italiji. Zato, ponavljamo, Krščanska demokracija ni vredna glasov slovenskih volivcev ! Zato niti enega slovenskega glasu Lej stranki ! Naša partija se je v vseh teh letih dosledno zavzemala in se borila za pravice Slovencev. Nešteto je korakov, ki so bili napravljeni z njene strani zato, da hi se le pravice spoštovale in se izvajali sklepi mednarodnih pogodb. In v tem ho naš partija šla še naprej. Za pravice Slovencev se bo borila vsedo-tlej, dokler te ne bodo v celoti spoštovane. In pri tem mora biti deležna podpore tudi s strani vseh dobro mislečih Slovencev. Da pa bo borba za pravice Slovencev učinkovitejša, naj Slovenci ludi na sedanjih upravnih volitvah množično volijo za našo partijo in za njene kandidate. Zato, Slovenci in Slovenke, volite komuniste ! MIRKO KAPELJ Tiskovni urad Avtonomne tržaške federacije KPI je dne 24. t.m. objavil, skupno z vestjo, da je vladni generalni komisar v Trstu prepovedal volilni shod KPI, ki je bil sklican za 28. t.m. na trgu Unità v Trstu, tudi besedilo protesta Federacije proti temu diskriminacijskemu ukrepu Besedilo protesta je sledeče : Vladni generalni komisar je danes izdal odločbo, s katero, sklicujoč se na zakone o javni varnosti 1931, prepoveduje shod, ki ga je Avtonomna tržaška federacija KPI najavila za 28. oktobra na Glavnem trgu, ker bi bil na njem moral govoriti skupno s poslancem Longom, podsekretarjem KPI, tudi slovenski govornik, kandidat za pokrajinski svet Franc Gombač. Avtonomna tržaška federacija KPI dviga svoj najdločnejši protest proti diktatu generalnega vladnega komisarja, ki predstavlja nedopustno kršitev pravice sleherne stranke do svobodnega izvajanja volilne kampanje in tepta osnovna načela republiške ustave ter določbe Posebnega statuta, priloženega k Memorandumu o sporazumu v zaščito demokratičnih pravic slovenske skupnosti. Tem težja je uredba komisarja Paiamare, ker predstavlja podporo protidemokratski politiki, izraženi v provokatorskem stališču najbolj reakcionarnih krogov našega mesta, med katerimi so tisti, ki v času ko bi morali biti postavljeni izven zakona — stalno ogražajo javno varnost s svojo odkrito apologijo fašizma, s ščuvanjem k sovraštvu med narodi, kar kali volilno vzdušje. To potrjuje vztrajanje vlade na politiki, ki nasprotuje načelom ustave, zaradi česar se prihaja do tega, da se kvalificira kot nevarno za javno varnost, izvajanje pravice, zajamčene od osnovnega državnega zakona, kateremu pa se predpostavljajo zakoni o javni varnosti. ki so bili izdani za časa fašističnega režima prav gotovo ne v obrambo, pač pa zato. da se prizadenejo in ukinejo demokratične svoboščine in pravice italijanskega ljudstva. Zato Avtonomna tržaška federacija KPT. medtem ko ponovno poudarja svojo odločnost za pospešitev borbe v obrambo pravic slovenskega prebivalstva— kar je borba za demokracijo — obnavlja, prepričana o podpori vseh italijanskih in slovenskih demokratov, svoj protest in obvešča, da je pooblastila tovariša posl. Vidalija, naj izrazi ta protest v parlamentu. Ker se ne misli podvreči komisarskemu diktatu, je Avtonomna trža- ška federacija KPI odločila, da ne bo spremenila na noben način program shoda tov. posl. Longa in da bo ta shod prav v petek 28. oktobra ob 18. na trgu Perugino in ne na trgu Unità. Delovni ljudje, italijanski in slovenski demokrat j e so vabljeni, da se številno udeležijo te volilne manifestacije Komunistične partije in tako izrazijo svoj protest proti nasilju in svojo voljo po spoštovanju republiške ustave v obrambo vseh državljanov brez absurdnih, žaljivih in omejevalnih diskriminacij . Ogorčene proteste so poslale : Zveza demokratičnih žena - ZDŽ, Zveza italijanskih partizanov - AN-PI, Zveza bivših političnih preganjancev - ANPPIA, Zveza komunistične mladine - ZKMI, Nova delavska zbornica - CGIL. V komunikeju, ki ga je objavila v torek zvečer tržaška CGIL je med drugim podčrtano, da CGIL ponovno izraža vso svojo solidarnost s slovenskim prebivalstvom, ki ga je ukaz prizadel v njegovih osnovnih pravicah, obenem pa zagotavlja, da se bo največja italijanska sindikalna organizacija še nadalje borila za spoštovanje republiške ustave, da bi bila tako priznana državljanom slovenskega jezika popolna enakopravnost in vse svoboščine, ki jih ustava predvideva. Dokumenti, ki izpričujejo „demokracijo“ Vladnega komisarja •-U4/* ’ — 9ce pisani tudi v slovenščini : da napisi na javnih ustanovah in 'Hi o 'H >a krajev in ulic v tistih predela ozeml ja, kjer prebiva pomeni-[ " slovenski element, pisana tudi s'ovenskem jeziku itd. Kljub teinu, da je od podpisa 'Hazuma, ki predvideva vse gori |'vvdene točke, minilo že šest let, j' tala doslej še niti ena točka, golt omenjenih določil, uveljavljena. Aa vi ja m o : niti ena sama točka ! Kdo nosi odgovornost za vse to? &. 4/3 - 71/60 . IL OOBffSSMilO OTEKALE BBL OTEEŠO §H IL fBRBlfGBIG 31 fRISSlE Premesso che 11 P.C.I, ha Indetto per il giorno 28, ottobre corrente un pubblico comizio bilingue in questa Hašiša Unità d'Italia? Considerate e&e il preannmeio di tale coaizio ha date luogo alle più vivasi reazioni, determinando- in larghi strati della popolazione - uno stato d'animo di estrema tensione! Ritenute, pertanto, che tale comizio - così come programmato - é destinato a provocare un gravissimo turbamento dell'ordine pubblico e della sicurezza pubblicar Ritenuto che sussistono - nel caso - i motivi di grave necessità pubblica td urgenza previsti dall'art. 2 del § .tG delle Leggi di P.S., approvato con R.D. 18 giugno 1931 «V7?3$ Ordina Il comizio indette dal S>.C. 1, per il giorno 28 corrente a frissi e, in Mazza Unità d'Italia, così come ^ogramaato, Š : proibito. ©li ufficiali e gli agenti della Forza pubblica sene incaricati dell'esecuzione della presente ordinanza. Il Questore é incaricato della notifica dell'ordinanza : medesima» Erieste,24 ottobre I960 IL OOMHSSaRIQ QmWAVB BEL GOVEEto ( doti. Giovanni Paiamara) n !•« - - - 1.0. «— «.n'»,«.. omini o stesM - dovrei ve prendere n* psrozs * .... V oliini shodi KPI Danes, v. petek 28. oktobra ob 18. uri na TRGU PERUGINO Govorila bosta : posl. Luigi Longo namestnik generalnega SEKRETARJA KPI in Franc Gombač KANDIDAT ZA POKRAJINSKI SVET Predsedoval bo: Paolo Sema SEKRETAR AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI V primeru slabega vremena bo volilni shod v dvorani Ljudskega doma v ni. MADONNINA. Sobota 29. oktobra: ob 17. uri na trgu Goldoni Volilni shod za mladino govori Rino Serri sekretar Zveze komunistične mladine Italije Nedelja 30, oktobra ob 10,30 v Skednju govorita Sema in Gombač ob 11. Sv. Ivan (trg Gioberti) govori posl. Vidàli v Križu govorita J ole Delerri in šiškovič ob 15. na Repentabrn ob. 16. v Velikem Repnu ob 17. v Mačkoljali govori Šiškovič ob 16. na Konkonelu govori M. Bernetič V ponedeljek 31. oktobra : ob 19. na Proseku-Kontovelu ob 19,30 pri Rumeni hiši v Barkovljali. V dneli 1. in 2. novembra ne bo volilnih shodov. V četrtek 3. novembra bodo volilni shodi v vaseh devinsko-nabrežinske občine, v Trebčah. Lonjerju in Podlonjerju. VT petek 4. novembra zaključek volilne kampanje s shodom na trgu Garibaldi. Govoril bodo tov. Vidali, Sema in Šiškovič. •loven« no« a d che de temi- ritenute nrovottatorie «ti oifenaiv») ritenute provocatone ** Sestietnica VISTO il reeoerte U »»itelo 1955 ». 02JW2A7 delle al1335 a. 1S/469A954 "*l CoB*odo 6rjpp* 0ar"MUarl -1 ,r3efct6' ***♦•*♦ 15 nove uprave Te dni je poteklo šest let od dneva, ko je italijanska civilna uprava prevzela oblast na Tržaškem področju. V zvezi s tedanjimi dogodki sc prav dobro spominjamo besed takratnega predsednika ministrskega sveta in sedanjega notranjega ministra posl. Scelbe. ki je poleg drugega obljubil, da Do slovenska narodna manjšina uživala enake pravice kot ostali državljani Italijanske republike. Ne verjamemo, da si je kdo delal utvare po tem vprašanju, kajti v vsem povojnem obdobju smo lahko zasledovali, kakšno demokracijo in svobodo so «dìivali» državljani Italijanske republike v njenih mejah prav posebno po zaslugi demokristj anskih vlad, ki so se druga za drugo zvrščale od 1947 dalje. Vendar smo si mislili, da bo tako konkretna mednarodna obveznost, kot je Posebni statut Londonskega sporazuma, nekaj le veljal za vladne može, saj so minili časi «krp papirja», kot je Hitler imenoval mednarodne pogodbe. (Nadaljevanje na 4. strani) Za rešitev in razvoj našega kmetij st val volite kandidate KPI za pokrajinski svet in kandidate enotnih občinskih list na podeželju!; Beseda našim kmetom Trst s svojimi približno 300.000 prebivalci predstavlja idealno tržišče za prodajo kmečkih pridelkov. Ako pa upoštevamo še dejstvo, da se le 8 odstotkov celotnega prebivalstva neposredno ukvarja s kmetijstvom, nam to trditev v še večji meri potrdi. Nikakor si ni mogoče predstavljati, da bi kmetijstvo na Tržaškem ozemlju prišlo v krizo zaradi prevelike proizvodnje, zlasti še, ako upoštevamo, da so domači pridelki zelo cenjeni na tržaškem trgu. Toda kmetijstvo na Tržaškem ne stopa vzporedno z duhom časa naprej. Danes je način obdelovanja zemlje, lahko bi rekli, prav tak kakršen je bil pred pol stoletjem. Tudi temu je treba pripisati dober del krivde za zaostalost. Naši kmetje se še vse premalo poslužujejo mehanizaicije pri obdelovanju zemlje, a prav tako tudi vseh tistih pripomočkov, ki jih je, zlasti v zadnjih letih, odkrila znanost. Se vse premalo se poslužujejo tudi umetnih gnojil, zlasti, ako upoštevamo, da zaradi specifičnih pogojev, ki ob- stajajo pri nas, ni na razpolago dovolj hlevskega gnoja za gnojenje polj in travnikov. Tudi v živinoreji ni stanje mnogo boljše, četudi so bili tu pa tam napravljeni nekateri koraki naprej. Naši živinorejci še vse premalo poznajo koristi, ki jih nudi umetno krmljenje živine. Mnogo bolj bi se dalo izkoristiti vrtnarstvo in cvetličarstvo. To bi moralo preiti iz tako imenovanega diletantizma. Od vsega tega bi naši kmetje imeli mnogo koristi. Vse to je mogoče doseči. Seveda ni vse to odvisno samo od dobre volje kmetov, temveč tudi od ukrepov, ki bi jih morale sprejeti oblasti. Med drugim je potrebno, da oblasti sprejmejo splošni organični načrt za obnovo in dvig kmetijstva ; da nudijo večjo tehnično pomoč, ki je nujno potre- Kmečko bolniško blagajno je treba demokratizirati ! Naj se preneha komisarska uprava, ki je bila samovoljno podaljšana ! To je zahteva naših kmetov ! Ima za dosego posodobljenja kmetijstva in njegove proizvodnje ; da omogočijo zlasti kmečki mladini in tudi odraslim večjo strokovno izobrazbo in v materinem jeziku, kar pa ne sme Ititi omejeno le na ozko področje. Komunisti vodijo v vsedržavnem merilu veliko borbo proti monopolom, ki zavirajo razvoj kmetijstva. Prav tako vodijo borbo za znižanje cene električne energije. Na Tržaškem ozemlju zahtevajo komunisti ustanovitev proste cone. Tudi od te bi imelo naše kmetijstvo veliko koristi, saj bi tako dosegli med drugim tudi znižanje delovne sile. zmanjšali bi se tudi stroški za raznovrsten material, ukinjena bi bila carina na stroje, ki hi bili uvoženi iz tujine, znižana bi bila cena umetnim gnojilom in krmilom itd. Naši volilni programi, tako komunistični program za pokrajinske volitve kot enotni programi občinskih list. predvidevajo vse to. Zato se ne postavlja težka izbira pred naše volivce. Krščanska demokracija ne brani koristi naših kmetov Krščanska demokracija ne ščiti kmetov, marveč velike monopole. Taka je torej agrarna politika stranke. ki je sedaj na vladi. To je reakcionarna, protirefor-inacijska politika, ki odkrito podpira samo veleposestništvo in monopole. Krščanska demokracija podreja monopolom državno industrijo, to je ENI in IRI ter kmečke bolniške blagajne in druge krajevne ustanove. Toda kljub temu Krščanska demokracija poziva kmete, naj volijo zanjo. To dela pod geslom : «za odstranitev komunistov iz krajevnih ustanov». Vse to dela v težnji, da bi imela še večjo prostost pri izvajanju svoje protikmečke politike. Komunisti pa se borijo proti politiki, ki sili kmete v pogubo, za novo politiko, ki bo na temelju republiške ustave : izvedla agrarno reformo ter med drugim dala zemljo tistemu, ki jo obdeluje ; — zrušila monopole ter — zagotovila zaščito in razvoj malih in srednjih kmetij. Zato komunisti kličejo v borbo široke množice kmetov ! Upravne volitve ne morejo same rešiti vseh velikih problemov, ki stoje pred kmeti in pred vsem ljudstvom, toda lahko ustvarijo nove pogoje, ki bodo pomagali reševati te probleme in ki bodo omogočili, da bodo občine in pokrajine osvobojene izpod dušečega monopola Krščanske demokracije ter bodo tako postale središče demokracije in demokratične oblasti, preko katerih hodo množice državljanov sodelovale pri javni u-pravi in dale čutiti svojo voljo. (Iz programa KPI) — Zato vprašujemo glas ki naj obsodi politiko Krščanske demokracije ; — ki naj prepreči Krščanski demokraciji, da bi obdržala svoje nadohlastne položaje in svoj monopol ; ki naj zavrne antikomunisti -ene diskriminacije ter — služi za ustvaritev demokratičnih enotnih in antifašističnih večin. Volitve, ki bodo dne 6. in 7. novembra 1960 lahko pripomorejo k spremembi položaja kmetijstva : — v borbi proti monopolom, ki zatirajo kmetijstvo, — za zaščito in razvoj malih in sredn iih kmetij in kmečke posesti, — zato, da bo zemljo dobil tisti, ki jo obdeluje, — za pomiritev in miroljubno sožitje, za razvoj trgovinskih odnosov z vsemi državami sveta ! Ne dajte svojega glasu Krščanski demokraciji, temveč volite za komuniste ! Obdelana površina se je na Tržaškem ozemlju, zlasti v zadnjih letih, občutno skrčila. Številna zemljišča so bila nasilno razlaščena. Na njih so zgradili številna naselja, vojašnice in tudi nekaj industrijskih objektov ( zlasti na področju Žavelj ). V mnogih primerih nasilno razlaščeni kmetje še čakajo na pravično odškodnino Naši občinski in pokrajinski svetovalci, kakor tudi naš poslanec, so se vedno živo zanimali za rešitev tega problema. V več primerih je bilo njihovo zanimanje uspešno. Tu naj izrecno omenimo zadevo lonjerskih kmetov, ki so po tolikih borbah končno le prejeli, prav po zaslugi naših tovarišev, odškodnino za Hudo leto. Tu se postavlja vprašanje, kako podkrepiti borbo za rešitev ostalih še nerešenih vprašanj ? Eno je gotovo in to je : dajte svoj glas komunistom, ki jamčijo, da bodo svoj program izpolnili in da se bodo vedno zavzemali tudi za vse probleme kmetijstva tako na Tržaškem ozemlju kol na vseh področjih države. Od Krščanske demokracije in njenih zaveznic nimajo naši kmetje ničesar pričakovati. L.* >5* * ' ~ t M 2 . -‘ i-'V v». X X t: * ; Obrambni minister, ki pripada demokristjanski vladi, je ob neki priliki izjavil, da je tržaški Kras, ki je redko naseljen, zelo primeren za vojaške vaje. Naši kmetje pa se s to izjavo niso in se tudi ne bodo nikoli strinjali. Narava je pri nas zelo s kupa in zemlja nudi našim kmetom, le malo sadov. Se to kar se doseže, si je treba trdo priboriti. Toda ako se bodo še nadalje naši travniki in pašniki spreminjali v vojaška vežbališča, bo kmetijstvo še bolj trpelo. Mi pa tega nočemo ! Našemu kmetu je treba pomagati pri premostitvi težav, v katerih se nahaja. (Na sliki vidimo kraške travnike, ki so bili opustošeni zaradi vojaških vaj. ) Monopoli zavirajo razvoj kmetijstva Leta 1959 so v Italiji prodali 1,3 3.400 milijard lir kmečkih pridelkov. Od tega, skupnega, zneska, je šlo: — 750 milijard lir veleposestnikom, ki zemlje ne obdelujejo ; 750 milijard lir industrijskim monopolom, ki prodajajo umetna gnojila, ant'" parasitna sredstva, umetno krmo, tekoča goriva in električno energijo ; — 175 milijard pa za držav"6 davke. Umetna gnojila so silno dragale cene moreče vplivajo na krnet6" Izračunano je, da odpade povpre eno 18 odstotkov vseh stroškov, k1 jih imajo kmetje, na nabavo umet nih gnojil ; v nekaterih primerih znašajo ti stroški celo 28%. Zato je znižanje cene umetni gnojil bistveni element. Z zniŽa" njem cene gnojil hi dosegli zniŽ‘* v nje cen pridelkov na splošno, P° drugi strani pa bi povečali potrošnjo teh gnojil in tako dosegli mnogo večjo proizvodnjo. To je zahteva, ki jo komunisti že vrsto let Izpostavljajo. Toda umetna gnojil'1 spadajo pod monopol. Prav zato je borba proti monopolom nezdružljivo povezana z borbo za zaščito in razvoj kmetijstva. Kakšne koristi bi imelo naše kmetijstvo od zakona za gorske občine kr 'ìl- ici te ki la al l(C 61 Demokratična občinska uprava v Zgoniku je na pobudo župana tovariša Pirca, že, pred več leti sprožila vprašanje raztegnitve zakona o gorskih področjih, tudi na zgoni-ško občino. Kasneje so la predlog osvojile še druge občine na našem ozemlju in zaprosile, da bi bile prištete v seznam gorskih občin. Svojo utemeljitev so oprle na številne neovrgljive argumente. Čeravno se naše področje ne nahaja v izrazito goratih predelih in četudi je le malo krajev, odnosno gričev, ki dosežejo višino, ki je predvidena po zakonu in ki pride v poštev za gorata področja, so na našem ozemlju elementi, ki podpirajo to zahtevo. Upoštevati je treba, da je velik del kraške planote tak kot bi se nahajal na višini, ki jo predvideva tozadevni zakon, ali pa celo Še slabši. Na njem je vse polno skalovja, in raste samo grmičevje, k ravniki in pašniki, ter v mnogih primerih tudi polja so bila dosežena le s trdim delom naših prednikov. Ta področja so zelo občutljiva za sušo, ki skoraj vsako leto omeji skoraj vse pridelke. Razen tega je na našem področju burja, ki prav tako preprečuje bujno rast. In k vsem lem neugodnostim moramo prišteti še slano, ki prav tako kot suša v poletnih mesecih, v zgodnji spomladi pokonča ali oškoduje tako posevke in druge kulture, kakor tudi trte in sadno drevje. Za razširitev zakona o gorskih področjih tudi za Tržaško ozemlje, ne da bi ta prejudicirala sedanje, koristi ; za to, da se favorizira ustanovitev' skladov za razvoj kmetijstva, moderniziranje in razširitev zasebnih kmečkih stanovanjskih hiš, preskrbo vode za namakanje po zmogljivih cenah, gradnja poljskih poli itd., kakor tudi za izvedbo davčnih olajšav v korist kmetijstva, kot n. pr. ukinitev zemljiškega davka itd. : za določitev zadostnih sredstev v sklad « Zelenega načrta» za Tržaško ozemlje in koordiniranje izkoriščanja tega sklada s soudeležbo kmetov in kmečkih organizacij. (Iz programa Avtonomne tržaške federaci je KPI za pokrajinske volitve) Torej, tu so elementi za to, da se naše področje lahko uvrsti med pasivna gorata področja. Ta problem je predložil v parlamentu tudi naš poslanec tovariš Vidali. Kakšne so ugodnosti, ki jih nudi zakon o goratih občinah ? Evo, nekaj primerov : — srednji in mali kmetje dobe lahko amortizacijske kredite za izboljšanje svojih posestev, gospodarskih poslop'J stanovanjskih hiš, uredite' gnojišč, melioracije trav"1" kov in pašnikov, napelji'1" elektrike za kmetijske p"’ trebščine, kakor tudi za razsvetljavo, izboljšanje živi"11' reje. Za vse to kmet lahko dobi kred'" dite celo do višine 80% strošk"v' — Za gradnjo vodovodov \ g"1 skih občinah je po tem zak1' mi država dolžna kriti 75 ” stroškov. 60 % pri graditi' namakalnih naprav in 50 pri gradnji poljskih poti. Kmetje imajo pri nakup'1 umetnih gnojil 35% P" pusta. Že iz tega je jasno razv idno, k'1 ko velikega pomena bi bila v kij'1 čitev naših občin v seznam gorsk'1' področij. Kot je znano je bila naša zal'1 j va ta, naj se naše občine vključil" v seznam gorskih občin, ne d a bile s tern prejudicirane neka!"'1 sedanje ugodnosti, ki jih je delež*'" tukajšnje kmetijstvo. Zato je potrebno, da se še nad3 1 j e vodi borba za dosego tega cilj9 in glas, ki bo dne 6. novembra 0 dan komunistom, bo glas, za o k" pitev te naše upravičene zalite1' bo obenem glas za dosego izbolj*9 nja našega kmetijstva i 'jv '•]. te; "\ 'ih ( '»v 'Oj "k i«, It, »l a 'hi iv 'h 'c Komunisti so se vedno dosledno borili za pravice slovenske etnične skupnosti zato jim tudi tokrat izkažite svoje zaupanje! Slovenci in Slovenke! Cez dober teden boste šli na volišča. Volili boste novi pokrajinski svet in nove občinske svete v občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Milje in Zgonik. Čeravno so to upravne volitve, so vendar zelo velikega pomena. Od tega kakšen bo izid teh volitev, bo v veliki meri odvisna vaša bodočnost. Zato ponavljamo, so tudi upravne volitve velikega političnega pomena. V teh dneh se vam približujejo agitatorji raznih političnih strank, ki se potegujejo za mesta tako v pokrajinskem kot v občinskih svetih. V teh dneh so se spomnile na vas ne le nekatere politične stranke, ki niso nikoli nič naredile v vašo korist, marveč celo take, ki so ob raznih prilikah nastopale proti vam in so vselej delovale proti vašim interesom. Med take politične stranke, ki so vedno delovale proti vam in proti vašim interesom, spada v prvi vrsti Krščanska demokracija, ki se vam sedaj prilizuje in vas vabi, da bi glasovali zanjo. Pri tem vam obljubljajo marsikaj, toda vedite, da so to vse samo predvolilne obljube in ničesar drugega. Od stranke, ki je bila vedno in je tudi danes sovražno razpoložena do Slovencev, ni mogoče ničesar priča-i kovati ! Zato odrecite svoj glas tej stranki in drugim strankam, ki več ali manj odkrito sodelujejo z njo ! Komunisti zahtevajo pravično ureditev slovenskega šolstva IComunisti so vselej in bodo vedno branili vaše pravice in vaše koristi. To so dejstva, ki jih ne more nihče zanikati ! Že samo primer, kako se komunisti zavzemajo za to, da bi bila slovenska šola uzakonjena, na dovolj zgovoren način potrjuje našo gornjo trditev. Komunisti že vrsto let vodijo borbo za slovensko šolo. Že leta 1950 je n.pr. goriško-videmski komunistični poslanec Beltrame načel to vprašanje v rimski poslanski zbornici. Poslansko zbornico je opozoril na nujnost uresničenja pravic slovenske manjšine v Italiji. Eno leto kasneje je komunistični senator, zdaj že pokojni Banfi zahteval pri ministru za javno šolstvo, naj prizna šole s slovenskim učnim jezikom. Sledili so še drugi tozadevni koraki komunističnih parlameli larcev. Med drugim sta komunistična senatorja že leta 1953 predložila konkreten zakonski predlog za slovenske šole. Komunistična partija Italije je postavila v svoj volilni program leta 1958 tudi zahtevo po uzakonitvi slovenske šole in naš poslanec, to- variš V idali je kmalu po svoji izvolitvi predložil v parlamentu nov zakonski predlog, katerega sta odobrili tako parlamentarna komisija za ustavodajne zadeve kot komisija za javno šolstvo. Ta zakonski predlog, ki je bil sestavljen po predhodnem posvetovanju s predstavniki raznih slovenskih organizacij tako s Tržaškega ozemlja kot iz Gorice in s prizadetimi slovenskimi šolniki, odgovarja zahtevam in pričakovanj am slovenske etnične skupnosti, ki živi v mejah Italije. Kasneje je naš poslanec napravil še druge korake za to, da bi prišel la problem čimprej v razpravo v poslanski zbornici in postal zakon. Krščanska demokracija je v vidiku sedanjih volitev — tudi zato da bi se tako lažje približala slovenskim volivcem — šele letos — potem ko je vsa slovenska javnost soglasno zavrnila nesprejemljivi zakonski predlog, ki ga je svojčas predložil bivši socialdemokratski poslanec in minister Rossi — predložila svoj zakonski predlog, ki pa je v bistvu podoben Rossijevemu predlogu in je v nekaterih ozirih še celo slabši od tega. zato je tudi ta predlog — tak — kakršen je —-za Slovence nesprejemljiv. Komunisti se bodo borili proti sprejetju tega zakonskega predloga in bodo zahtevali, naj se sprejme predlog, katerega je predložil nas poslanec tovariš Vi d ali. Od koga naj Slovenci pričakujejo, da bo branil njihove pravice v parlamentu, če ne od komunistov? To je vprašanje, ki se tudi danes postavlja z vso resnostjo. Spričo vsega lega pa je gotovo nekaj in to je, da Slovenci nimajo kaj pričakovati od Krščanske demokracije. To naj upoštevajo tudi pri sedanjih volitvah, ki četudi so navadne upravne volitve, so pa vendar tudi velikega političnega pomena. Tudi od tega. kakšen bo izid na sedanjih volitvah bo v precejšnji meri odvisno, ali bo slovenska šola uzakonjena in kakšen bo ta zakon. Zato. slovenski volivci in volivke, Prizadevanja in uspehi komunističnih pokrajinskih svetovalcev v korist slovenskega šolstva na Tržaškem volite finii tokrat strnjeno za Komunistično partijo in za njene kandidate ter odrecite svoj glas stranki, ki deluje vedno proti vam in proti vašim interesom. Odrecite glas Krščanski demokraci ji ! V prvem izvoljenem pokrajinam svetu tržaškega področja je - 'Uo 8 svetovalcev, ki so bili izvorni na listi Komunistične partije. Wl temi sta bila dva Slovenca, v mn jem času pa trije. Ena izmed Wnih skrbi komunističnih svelo-dcev je bila posvečena vprašanjem "venske šole, ker je pokrajina "'klicana, da odgovarja za delovaje večjega števila višjih srednjih |'l, med njimi tudi za delovanje ea!no-klasične gimnazije in Tr-''Vske akademije s slovenskim uč-lln jezikom. Osnovna skrb komunističnih svetal cev jr bila la, da zahtevajo iz-''Ijšanje razmer, v katerih že od ^ključka vojne deluje Realno-kla-'■‘tia gimnazija. Z večjim številom Vrvencii so komunistični sveto-"lei prisilili pokrajinsko upravo. '* jc priznala nevzdržne razmere \ '"storili ulice Lazza retto Vecchio, 'f*r je nastanjena Realno-klasična '"i iluzija. j teta 1957 je bilo komunističnim , '"tovalcem ugodeno in obljubije- <_____________________ no, da bo zgrajeno novo poslopje za Realno-klasična gimnazijo in Trgovsko akademijo. V proračunu za leto 1958 je bila nakazana dotacija 180 milijonov lir za gradnjo novega šolskega poslopja in 20 milijonov lir za njegovo notranjo opremo. l eta 1959 je loia postavka znova vstavljena v pokrajinski proračun, kar je dokazalo voljo detno-krisljanske uprave, da zavlačuje rešitev vprašanja. Na ponovne intervencije in urgiranja komunističnih svetovalcev je bilo javljeno, da je pokrajina že kupila zemljišče, kjer bo zgrajena nova šola in da so načrti za novo šolo že izdelani. Marca I960 je vendarle pokrajinski odbor predložil pokrajinskemu svetu načrt za izgradnjo nove sole. Po maketah jo razvidno, da bo to zelo moderna in udobna šola. Zgleda, da se bo gradnja v kratkem začela, če ne bodo demokristjani znova privlekli na dan kakšno pretvezo za zavlačevanje. Torej, je zasluga komunističnih svetovalcev, če bosta dve izmed najvažnejših slovenskih višjih šol v Trstu dobili novo poslopje. Po vztrajnem dokazovanju, da Realno-klasična gimnazija in Trgovska akademija nimata primernih in potrebnih sredstev za učenje, za znanstvene kabinete, za šolske in profesorske knjižnice, za učila, je bila pokrajinska uprava prisiljena v zadnjih dveh letih določiti za obe šoli večje zneske, ki so vendarle pripomogli k temu, da sta šoli dobili več učnih pripomočkov. Eri leta so se komunistični svetovalci zavzemali zalo, da dobita tudi šolski blagajni Realno-klasične gimnazije in Trgovske akademije podporni sklad od pokrajine. Vendarle je morala pokrajinska uprava 1. 1960 priznati upravičenost To je vaš volilni znak za pokrajinske volitve ! zahtev naših svetovalcev in zato je nakazala denar za sklad šolskih blagajn Realno-klasične gimnazije in Trgovske akademije. Leta 1956, ko je izvoljena pokrajinska uprava stopila na mesto poprej od zgoraj imenovane uprave, so komunistični svetovalci ugotovili, da so uslužbenci in tehnično osebje Realno-klasične gimnazije in Trgovske akademije v manjvrednem položaju kol oni italijanskih šol. Stvarno so ti uslužbenci prejemali veliko manj plače kot kolegi italijanske narodnosti in italijanskih šol in so bili le začasno nastavljeni od leta do leta. Po vztrajnih zahtevah, večkratnih razgovorih z merodajnimi odborniki in funkcionarji je komunistična skupina dosegla, da so bile tem uslužbencem plače izenačene in so jim bili izplačani tudi zaostanki. V pokrajinskem svetu so se komunistični svetovalci zavzeli tudi za uzakonitev slovenskih šol. Zahtevali so, naj se pokrajinski svet zavzame pri merodajnih oblasteh za rešitev tega vprašanja, ki je že toliko let na dnevnem redu slovenske javnosti. Tudi ta prizadevanja, tudi te intervencije in priložnostni govori so pomagali k temu, da je bila vlada prisiljena predložiti parlamentu razpravo o uzakonitvi slovenskih šol. V takih pogojih se vrši pouk na Realno-klasični gimnaziji, ki še danes nima utreznič prostorov Kako demokristjani pojmujejo pravice Slovencev Evo nekaj primerov, kako pojmuje demokrist j anska vlada naše zahteve : V zvezi s prepovedjo volilnega shoda KPI na trgu Unità v Trstu, leta 1958, je notranji minister — demokristjan seveda — na protest, ki ga je predložil naš poslanec tov. Vidah, odgovoril tako- le: Na to vprašanje je notranje ministrstvo odgovorilo, da je bil ukrep vladnega komisarja sprejet na osnovi člena 2 zakona o javni varnosti ki je bil sprejet še za časa fašizma in je torej fašistični zakon! (Op. Ureden.) in sicer zato, ker da bi bil govor v slovenščini povzročil odpor patriotskih sil, ki gledajo na Veliki trg kol na «simbol italijanstva Trsta». Dodalo je še, da se je isto zborovanje itak vršilo, sicer na nekem drugem mestnem trgu. Tako je torej ministrstvo, ki je bilo seveda ludi takrat v rokah demokristjanov, dalo nadaljnjo potuho italijanskim šovinističnim krogom. Danes pa demokristjani obljubujejo Slovencem — seveda samo v nekaterih podeželjskih občinah — zaščito jezikovnih pravic. Kakšna ironija! Toda mi nismo pozabili na odlok dr. Pala-mare. Ko so neznani vandale! onečastili spomenik bazoviških junakov in je naš po- slanec zahteval od notranjega ministra, naj sprejme ukrepe zato,da se taki dogodki ne bodo več ponavljali, je le-ta odgovoril : Na to vprašanje je notranje ministrstvo — seveda demokrist j ansko — odgovorilo, da krivci še niso bili odkriti. Prav tako, da niso bili odkriti niti povzročitelji oskrumbe drugih spominskih plošč, med katerimi je tudi tista, ki stoji na griču Sv. Justa in ki spominja na odlikovanje tržaškega mesta z zlato kolajno za zasluge v osvobodilni borbi. V omenjenem odgovoru je bilo dodano, da je vladni komisar v Trstu prejel točna navodila glede zaščite spomenikov, kar naj bi preprečilo morebitne nove oskrumbe. S tem se je vsa zadeva končala. Demokrist j ansko ministrstvo je opravilo vse, povzročitelji vandalskih početij pa še danes niso bili odkriti in kaznovani. V zvezi z zadevo šolskih spričeval slovenskih šol, ki so bila jezikovno popačena, je minister za javno šolstvo — demokristjan seveda — tako-le odgovoril našemu poslancu : Kakšen je bil odgovor na to vprašanje? 1) da je potrebno vzkladiti spričevala slovenskih šol s spričevali italijanskih šol ; 2) da se je, žal, med tiskom vrinilo ne- kaj napak, da pa to ne more prejudicirati veljavnosti slo-\ enskega spričevala in da bodo vseeno poskrbeli za to, da se podobne napake ne bodo ponovile prihodnje leto. S tem je bilo vse urejeno ! Tako je pač sodilo ministrstvo za javno vzgojo. In še o prepovedi športne prireditve na Proseku. Kot je znano, je poveljnik pro-seške orožniške postaje samovoljno zahteval prekinitev nogometne tekme, ker napovedovalec ni govoril v italijanščini. Tudi to vprašanje je postavil naš poslanec v parlamentu ter prejel od pristojnega demokrist jan- skega ministra sledeč odgovor: Kaj je odgovoril v imenu notranjega ministra podtajnik Sealfaro? Odgovoril je, da je «kazalo, da bodo tisti udeleženci športne prireditve, ki niso razumeli jezika napovedovalca povzročili morebitne nerede in da je brigadir zaradi tega smatral za umestno zahtevati prekinitev športne prireditve. Po mnenju tega, naj bi bila grozila prava nevarnost. In vendar je vsem prav dobro znano, da take nevarnosti nikakor ni bilo. To se torej dokazi, ki narekujejo Slovencem, da odrečejo svoj glas demokrist jan-sti stranki in da volijo za KPI, ki edina brani pravice Slovencev v Italiji. Demagogija demokristjanskega volilnega programa Demagogija demokristjanskega volilnega programa za občino Devin-Nabrežina je neizmerna. To se odraža med drugim tudi v tistih točkah, ki govore o kmetijstvu. Da so to zgolj le predvolilne obljube je popolnoma jasno, saj je to lastnost — če je sploh primeren ta izraz — vseh tistih, ki sc približujejo volivcem samo takrat, ko jih skušajo ujeti na svoie limanice in doseči glasove od njih. Toda predvolilne obljube so tem bolj absurdne, a ko pomislimo, da sedaj demokristjani obljubljajo poleg stvari, ki v nobenem primeru ne spadajo v pristojnost občine, tudi take stvari, ki so jih dosedanji demo kratični občinski upravitelji — in to ne le v devinsko-nabrežinski, marveč tudi v drugih občinah postavili že pred časom, a so bile odbite prav s strani nadrejenih upravnih organov, ki so, seveda v rokah demokristjanov. Demokristjani obljubljajo devinsko-na-brežinskim občanom pomoč pri gradnji zasebnih kmečkih hiš. Toda po nobenem zakonu ni mogoče dajati take podpore. Seveda mora biti jasno, da je tudi demokristjani ne bi dajali. Možno pa je to postavko, ako jo vzamemo za resno, tolmačiti tudi na drug način. Morda mislijo nadaljevati s procesom kolonizacije na škodo domačega prebivalstva. Da bi v tem primeru nudili pomoč, ne glede na to iz katerega fonda bi prišla, smo lahko gotovi. Toda v nobenem primeru bi te pomoči ne bili mogli biti deležni pravi devinsko-nabrežinski občani. Demokristjani nadalje obljubljajo, da bodo nudili nasvete in tehnične pripomočke. Kakšni naj bi bili ti pripomočki in kakšni nasveti. Občinska uprava kot taka ne more tega nuditi, ne more imeti v svojem organiku niti kakega posebnega izvedenca za kmečke zadeve. In to čisto iz enostavnega razloga, ker ne le, da to ni predvideno po zakonu, ampak nima za to niti potrebnega denarja. Za take zadeve je pristojno kmetijsko nad-zorništvo, ne pa občinska uprava. Prav tako spada v pristojnost kmetijskega nad-zomištva dobavljanje semen po nižjih cenah, dobavljanje raznih sredstev za pobijanje mrčesa. Toda kmetijstko nadzorni-štvo je eno, občinska uprava pa druga, popolnoma ločena ustanova. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Zakonski osnutek o kamnolomih važen tudi za naše področje 12. oktobra I. 1. je posl. Vidali z drugimi kolegi predložil poslanski zbornici zakonski osnutek za ureditev lastninskih vprašanj v zvezi s kamnolomi, marmornatimi polji in ležišči kamnov za okrasje. Predloženi zakonski o--snutek izpolnjuje vrzel, ki obstaja v italijanski zakonodaji po uveljavitvi povojne ustave, ki predvideva ustanovitev avtonomnih dežel in dodelitev nekaj državne lastnine novim ustanovam. Prav tako preureja zakonodajo glede lastnine kamnolomov, marmonatih polj in ležišč kamnov za okrasje, ker dosedanji predpisi predvidevajo možnost zasebne lastnine na tem področju. Zakonski osnutek je torej izpolnitev vrzeli, ki je nastala zaradi novih ustavnih določb, in istočasno popravek prejšnje zakonodaje v smislu povečanja resorja javne lastnine tam kjer zasebna lastnina lahko le škoduje splošnim koristim skupnosti. Zaradi vsega tega 1. člen zakonskega osnutka določa prehajanje kamno. lomov, marmornatih polj in ležišč kamnov za o-krasje v last avtonomnih dežel in v prehodni dobi, t. j. do ustanovitve dežel, med državno razpoložljivo lastnino. Iz tega pa so izvzeta kamnolomi, marmornata polja in ležišča kamnov za okrasje, ki so že v lasti občin. V svojih naslednjih členih zakonski osnutek predvideva proceduro za raziskovanje omenjene lastnine in za koncesije v njenem izkoriščanju. Pri tem je važno podčrtati, da mora vsak zasebnik, ki se hoče baviti z izkoriščanjem, najprej dobiti koncesijo s strani ustanove, ki je lastnica polja. Prošnje za koncesijo ali pooblastilo za raziskovanje morajo biti naslovljene na župana v primeru občinske lastnine ali pa na kompetentne organe dežele v primeru deželne lastnine. V vsakem primeru pa i-majo ustanove, ki so last- nice, predpravico v raziskovanjih in izkoriščanju kamnolomov, marmornatih polj in ležišč kamnov j kamnoloma, za okrasje. Koncesionar mora na vsak način dobro izkori- ščati koncesijo kar se tiče najučinkovitejše proizvodnje. zaposlitve in razvoja V primeru nezadostnega izkoriščanja pristojni organi odvzamejo koncesijo. Koncesionar Komunike naše Federacije Po pisanju nekega lista je tov. Salvo Teiner, na svojem volilnem shodu, ki ga je imel pred dnevi v Vliljah. med drugim izjavil. da so ga komunisti Mirovo napadli ter škodovali njegovemu ugledu. To je kasneje tov. Teiner potrdil, rekoč, da so ga napadli delavci-komu-nisti že pred približno dvema letoma. V zvezi s tem je Avtonomna tržaška federacija KPI izjavila sledeče: 1. Proti tov. Teinerju niso bile nikoli izrečene obtožbe, na katere se on sedaj sklicuje; 2. Tov Teinerja vabi, naj pove imena komunistov. ki naj bi ga bili napadli ali mena delavcev, ki so mu dali take informacije; 3. v pričakovanju, da bodo prišla na dan imena naših tovarišev, ki naj bi si bili dovolili izreči obtožbe proti njegovi osebi, Federacija zatrjuje, da tisti, ki so mu dali take informacije, niso povedali resnice in da bi kakorkoli on, dr. Teiner, lahko razčistil vse stvari v teh letih, ko so bili stiki med Avtonomno tržaško federacijo KPI in tržaško federacijo PSI zelo pogosti in prisrčni. Kamnoseška industrija predstavlja veliko bogastvo za devinsko-nabrežinsko občino. Zato je tudi dosedanja demokratična občinska uprava posvečala veliko pozornost tej fndustriji. Občinska lista, ki nastopa na sedanjih volitvah je med drugim postavila v svoj program obvezo, da se bo zavzemala, da bo v tej industriji našlo zaposlitev čimveč domačih občanov mora letno plačevati določeno vsoto, ki je sorazmerna tržni ceni proizvodnje. Osnutek predvideva tudi, da imajo predpravico v koncesiji tisti, ki izkoriščajo kamnolome na dan uveljavitve zakona. V teku dveh let po uveljavitvi zakona občine — lastnice kamnolomov — naj izdelajo pravilnike za izdajo pooblasil in koncesij na podlagi splošnih načel v pričujočem zakoni. Dokler se ne ustanovijo avtonomne dežele, morajo državni organi, ki izdajajo poob lastila in koncesije za raziskovanje, odn. izkoriščanje kamnolomov, po slušati mnenje občin, preden se izda pooblastilo Odposlanstvo Slovencev pri tržaškem podprefektu in ravnatelju za šolstvo Tov. Bernetičeva in odvetnika Dekleva ter B. Agne-letto so pretekli teden zaprosili za razgovor prof. U-dino, ravnatelja za Javno vzgojo pri Generalnem komisariatu. V teku razgovora so odposlanci iznesli pritožbe šolskih staršev Ratinare, Mačkovelj in Bol.junca zaradi ukinitve nekaterih razredov v tamkajšnjih osnovnih šolah. V zvezi s potrebami treh šol so zahtevali, naj šolske oblasti dodelijo štiri u-čitelje omenjenim šolam, ker bi bil v nasprotnem primeru pouk nevarno okrnjen. Prof. Udina je obljubil, da bo ponovno preučil zadevo in skušal ugoditi željam staršev «v mejah obstoječih možnosti». Prav tako je obljubil v Iz zakonskega osnutka j zvez* s tozadevno zahtevo je razvidno, da bi občine dobile velike predpravice v zvezi s kamnolomi in da je to zelo važno prav posebno za devinsko-nabrežinsko občino kot tudi za zgoniško in repentabrsko. odposlancev, da bo pospešil uresničenje želje po ponovni uvedbi pouka tujega jezika v srednjih šolah. Trije odposlanci so se pri prof. Udini tudi zavzeli za postavitev Prešernovega kipa v devinski šoli. Ravna- telj za Javno vzgojo se je obvezal, da se bo zanimal tudi za to vprašanje. Po tem razgovoru so se tov. Bernetičeva in odv. Dekleva ter Agneletto podali k podprefektu dr. Capo-nu, kateremu so predoči-li vprašanje prenatrpanosti slovenskega vrta na Opčinah in potrebe po otvoritvi drugega oddelka in namestitvi še one otroške vrtnarice. Dr. Capon je ugodno Intervencija poslanca Vidalija zaradi prepovedi volilnega shoda 1 Zi vzel na znanje to zahtevo. Predstave S. G. Slovensko gledališče v Trstu priredi v nedeljo 30. Podpisani naslavlja vprašanje na predsednika Ministrskega sveta in na Notranjega ministra v zvezi s prepovedjo, ki jo je generalni vladni komisar z Tržaško ozemlje izdal proti shodu Komunistične partije, ki bi bil moral biti na trgu Unità d’Italia v Trstu. Prepoved shoda, na katerem bi bil moral skupno s poslancem Longom sprego- voriti govornik v slovenščini, je bila povzročena od izzivalnega stališča, ki so ga zavzele nekatere organizacije in stranke, katere so jo zahtevale na podlagi argu-hentov protislovanskega šovinističnega značaja. Ukrep vladnega predstavnika v Trstu tepta narodne pravice slovenskega prebivalstva, ki jih jamčita ustava in tudi Londonski memorandum o sporazumu, ter žali derno-kratična čustva vseh ostalih ki so oktobra ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj» «DNEVNIK ANE FRANK» V četrtek 3. novembra ob 20. uri bo isto gledališče u-prizorilo v Borštu G. Kai-serjevo «GLASBENO SKRINJICO» V petek 4. novembra ob 16,30 pa bo predstava «DNEVNIK ANE FRANK» v Zadružnem domu na Kon-tovelu. Predstavniki Slovencev so opozorili predsednika vlade na pomanjkljivosti zakonskega predloga za slovenske šole Politične in kulturne organizacije, ki predstavljajo slovensko narodno skupnost v Italiji so naslovile na predsednika rimske vlade posebno pismo, v katerem ga seznanjajo s svojim stališčem glede zakonskega predloga za slovenske šole, ki ga je v parlamentu predložil minister za javno vzgojo. Med drugim je v omenjeni pismu podčrtano, da ima slovenska manišina v I-taliji pravico do ohranitve svojih posebnih narodnostnih značilnosti in pravico do svobodnega etničnega in kulturnega razvoja, kot to izrecno predvidevajo načela republiške ustave in določila Londonske spomenice o soglasju. Zato omenjene organizacije opozarjajo na po manjklivosti zadevnega zakonskega predloga, ki namesto, da bi rešil v celoti problem slovenskega šolstva, ustvarja nove vrzeli, kar ni v skladu z upravičenim pričakovanjem slovenske etnične skupnosti ter ne služi izboljšanju razumevanja in mirnega sožitja med Italijani in Slovenci, ki žive v naši deželi. Slovenci žive tudi v Benečiji Med drugim je v pismu podčrtano, da vladni zakonski osnutek predvideva slovenske šole samo na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini, s čemer ne upošteva dejstva, da žive Slovenci tudi v videmski pokrajini. Potrebno je, da se slovenske šole ustanovijo tudi v tej pokrajini. To je tudi v skladu z določili republiške ustave, katere člen 6 določa, da morajo biti zaščitene pravice jezikovnih manjšin. Nadalje se v omenjenem pismu priporoča, naj se iz zakonskega predloga o-pusti besedilo, ki pravi, da se poleg italijanskih šol lahko ustanovijo tudi slovenske šole, kajti to besedilo se u-tegne tolmačiti na različne načine. Prav tako se poudarja, da ni pravilno, da bi u-kinitev neke šole (seveda ako ne bi bilo'učencev) odredil šolski skrbnik, marveč mora biti zato pristojen predsednik republike, kar je tudi v skladu s splošno šolsko zakonodajo italijanske republike. Zelo važna je nadalje pripomba glede omejevanja vpisa v slovenske šole. Kot je znano vladni zakonski \ slovensko šolo vpišejo lahko samo italijanski državljani. Toda v naši deželi prebiva mnogo ljudi, ki iz različnih vzrokov nimajo italijanskega državljanstva. Zakon o italijanskih šolah ne predvideva v tem pogledu nobene omejitve. Isto mora veljati tudi za slovenske šole. Nadalje se v omenjenem pismu poudarja med drugim nujnost, naj italijanski jezik na slovenskih srednjih šol^h poučujejo slovenski šolniki, ki so za to usposobljeni; da morajo člani izpra-ševalnih komisij pri raznih natečajih v celoti obvladati slovenski jezik; naj se na nadzorna mesta postavljajo osebe, ki imajo enake rekvizite kot učno osebje na slovenskih šolah; naj učni programi slovenskih šol ščitijo etnično-kul turni značaj u- lah upošteva tudi dejstvo, da so bili zaradi neurejenosti tega vprašanja zelo prizadeti številni šolniki, ki niso mogli napredovati v svoji karieri, odnosno se niso mogli udeležiti raznih natečajev in imeti od tega odgovarjajoče koristi. Pismo naslovljeno predsedniku vlade so podpisali predstavniki sledečih političnih strank in kulturnih organizacij v Trstu: Avtoma tržaška federacija Komunistične partije Italije, Neodvisna socialistična zveza, Skupina neodvisnih Slovencev, Slovenska demokratska zveza, Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščanska socialna zveza, Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Tržaška fe- Slovenska prosveta, Sloven-j ja — znanega in od vse slo- ska prosvetna matica. Prav tako so pismo podpisali tudi predstavniki političnih in kulturnih organiza-zij iz Gorice in Vidma. Naša pripomba deracija Italijanske sociali- čencev; naj se pri uvelja-1 stične stranke, Slovensko-1 j vitvi zakona o slovenskih šo- hrvatska ljudska prosveta, Omenjeno pismo so podpisali tudi predstavniki naše partije, vendar pa naša partija ne soglaša v celoti z njegovo vsebino. Mi ne moremo soglašati s priznanjem vladi zaradi tega, ker je predložila šele sedaj svoj zakonski predlog. Naša partija se že več kot šest let zavzema za pravično ureditev vprašanja slovenskega šolstva. Predlog, ki ga je šele sedaj predložila vlada pa e nekakšna druga verzija in celo poslabšana verzi- venske ter vse demokratične javnosti zavrnjenega predloga, ki ga je svoj čas predložil bivši minister za vzgojo, socialni demokrat Rossi. Če je bjl Rossijev zakonski predlog nesprejemljiv, potem je tem bolj nesprejemljiv sedanji vladni načrt, seveda tak kot je sedaj zamišljen. Zastopniki naše partije so nadalje bili mnenja, da bi bilo bolj umestno nasloviti gori omenjeno pismo članom parlamentarne komisije za javno vzgojo in ne predsedniku vlade ker se ta komisija že bavi s tem problemom in ker sta bila v poslanski zbornici predložena že dva zadevna zakonska predloga: to je predlog našega poslanca tov. Vidalja in drugih komunističnih poslancev ter predlog PSI. Voditelji Krščanske demokracije se zelo razburjajo, ker je bila v občini Devin-Nabrežina sestavljena «Občinska lista», v Katero so stopili možje, ki se zavedajo važnosti, da se ohrani pretežno slovenski značaj občine. Najbolj se krščansko demokratski voditelji jezijo, ker so ti možje iz vrst vseh na slovenskem področju delujočih strank in skupin. V svojem besu, da ne morejo računati z gotovo zmago svoje liste, ki jo vodi dr. Rinaldini. so šli tako daleč, da so začeli voditi po vseh italijanskih listih in na straneh svojih raznovrstnih biltenov kampanjo v smeri slovenskih katoličanov, da bi jih prepričali, nuj ne glasujejo za «Občinsko listo». KD, Slovenci in še drugo Igra je zelo jasna. Krščanski demokrat je, ki nastopajo v občini Devin-N abrežina s svojo listo, si želijo, da bi slovenski verniki glasovali za K.D., češ da je to v interesu «vere in demokracije)). Direktno pa natolcujejo, da slovenski katoličani niso sodelovali v sestavi «Občinske liste». Vprašanje je, ali se je K.D. v svojem političnem delovanju kdaj koli spomnila. da slovenski verniki obstajajo in imajo iste politične in jezikovne pravice kot verniki italijanske narodnosti. k prašanje je tudi. ali se morajo voditelji Krščanske demokracije prav v tem trenutku potegovati za slovenske glasove. ko je že vsem znano, kako se je DC uprla slovenskemu govoru na trgu Unità pod pretvezo, da je to «provokacija» in «žalitev nacionalnih čustev prebivalstva)). Mi mislimo, da je slovenskim katoličanom predobro znana raznarodoval- ni, medtem ko so imeli v svo- I dalje skora j neprenehoma ob-jih rokah vladno oblast prav 1 či tiski odbornik v Trstu naj-demokristjani. Trav tako se za- j prej z Bartolijem «velikim I na politika, ki se je vsa ta leta predlog predvideva, da se v f vodila prav v nabrežinski obči- veda jo, da bi bil vsak glas za Krščansko demokracijo v nabrežinski in v vseh občinah nič drugega kot glas za nadaljnje raznarodovanje. za nadaljnje kratenje nacionalnih pravic, za nadaljnje prepovedi slovenskega govora na trgu Unità. A na koncu še nekaj. Detno-kristjanska lista v občini Devin-Nabrežina je na prejšnjih volitvah vedno imela med svojimi kandidati tudi predstavnike MSI, t. j. novojašistov. Mi ne vemo, ali jih ima tudi sedaj. Dejstvo je, da MSI ni predložil svoje liste v Nabrežini. Ali je tudi to v znaku sporazuma med DC in MSI kot v mnogih drugih italijanskih občinah? Ali naj tudi to prepriča slovenske katoličane, naj glasujejo za DC, ki ji MSI noče delati o-vir? Ali naj bi morali torej slovenski katoličani indirektno glasovati preko DC tudi za MSI? * * * Slišali smo dr. Rinadinija v Praprotu. Prvak demokrist jan-ske liste v občini Devin-Nabrežina se je lam zelo daleč spustil. Rekel je namreč, da imajo slovenski prebivalci vso pravico ljubiti svoj jezik in da KD ne pozna razlike med prebivalci italijanske in slovenske narodnosti. Če ne bi poznali povojne politike KD in njenih prvakov, med katere se prišteva tudi dr. Rinaldini, bi skoraj rekli, ima v Italiji 65 podružnic Obiščite nas in ne bo vam žal Kdor enkrat kupi pri VITTADELLO se bo vedno poslužil pri VITTADELLO Konfekcije VITTADELLO Trst ~ Ulica Dante št. 12 - tel. 37-861