'!	kr a L __
TRGOVSKI	tIST
Časopis »a trero-vlrio, industrlfo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/i leta 90 Din, za V« leta 45 Aesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — PlaCa in toži se v LjublJanL Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 6t. 23. — Dopisi se ne vračAjd.. — Račun pri pošt. htanlihtel v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-09.
__ _	  '---——i—LiMfi t
Leto XVll.	V	LjtibljaAl,	V	soboto,	dne	31.	marca	1934.	štev*	38.
Ha Vetika nož!
Svoj lanski velikonočni uvodnik smo zaključili z besedami: »Naj bi dala postavitev enotnega državnega gospodarskega programa signal, da smo krenili na pravo pot, ih vstajenje našega gospodarstva se je pričelo,«
Danes po enem letu moramo žal kon-statiratl, da kljub vsem energičnim in neprestanim zahtevam gospodarskih krogov nismo še dobili enotnega državnega gospodarskega programa, da smo od njega še prav tako daleč, ko pred enim letom in da se zato tudi še ni pričelo vstajenje našega gospodarstva.
KO moramo zapisati to težko in nad Vse neveselo ugotovitev, pa kljub temu naglašahio, da naš optimizem še ni ugasnil, da Se ntsmo postali malodušni in da še naprej verujemo v vstajenje našega gospodarstva, v lepši razvoj in napredek naše trgovine, obrta Ih industrije. Na ta optimizem na5ih gospodarskih ljudi Smo pčnosni, ker rti lahko biti danes optimist. 'Ne samo vsled tega, ker je že par let trajajoča kriza končno omehčala odporno moč tudi najmočnejših, temveč predvsem 'iz 'ražldga, ker Se skoraj lftork člOVeka polastiti malodušje, ko vidi, da ostajajo tudi najbolj preudarjeni predlogi neizpolnjeni, ko mora dan na dah ugotavljati, da se niso odpravile niti Še najtežje hibe, ko je vedno vse polno razlogov za pesimizem, nič ali pa le želo malo za optimizem.
In vendar vemo, da je naš optimizem upravičen, ker smo pred dogodkom, ki je največje Važnosti ne le za vse trgovstvo, temveč tudi za vse naše gospodarstvo. Smo pred kongresom Vsega jugoslovanskega trgovstva v Sktipilju. Se več! Smo pred kohgresom, na katerem se ustanovi enotna organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva, smo Pred dejstvom, ko se eden najpomembnejših gospodarskih stanov združi v ehotni organizaciji, da na podlagi njene notranje moči in njene veljave ha zunaj izvede to, kar potrebuje naše gospodarstvo za svoj razvoj, za svoj napredek.
Najodličnejši cilj te velike vsedržavne organizacije trgovstva pa Je, da. se že enkrat postavi enotni državni gospodarski program in da se prične ta program tudi izvajati. Ta cilj bo trgovstvo, oprto na svojo močno centralo, gospodarsko tudi izvedlo in zato smo optimisti in zato nas ne plaši niti žalostno dejstvo, da Smo zopet izgubili eno leto, ker ni bila izpolnjena naša lanskoletna velikonočna zahteva.
In optimisti smo, kfer Vemo, da z ustanovitvijo vsedržavne organizacije trgovstva ne bodo njegove zahteve Več 16 glas Vpijočega v puščavi, temveč se bo-3° te zahteve tudi slišale in tudi izpolnjevale, ker jim bo dala potreben -poudarek organizacija s četrt milijona člani. Zato tUdi verujemo, da se bo v bodoče celo davčno vprašanje uredilo tako, da *ne -bo prikrajšana držaja, da pa tudi z napačno razdelitvijo davčnih bremen ne bo oviran razvoj gospodarstva. In zato verujemo, da se bodo končno tudi pri nas začela velika investicijska dela, da še odprb ljudem nbVe možhosti zaslužka in 's tem odpravi brezposelnost, ‘in verujemo nadalje, da nam ne bb treba 'gledati več napak, ki ne šamo rušijo naš ugled na zunaj, teriiveč tudi izpodkopujejo temelje ‘našega gbspbdairsktega blagostanja in ki sb krive, da še 'hi izpolnjena ona haša velika dolžnost do spomina 'dhih, ki sO s svojo krvjo ustvarili našo svbbodno Jugoslavijo.
‘In bptlfhtstl shao, "kižr slhb pireprič&hi, da bo Vzgled trgbvSktva bbdrilrto vplival tildi ha Vse gbšp&tarske itsCiibVe, da ste 'bodo 'tu<31 Vsi ti ‘ttrf&tilžl riali V Velikih vsedržavnih organll&^sfh. Ih da
bodo potem vse te organizacije v složnem in harmoničnem delu poskrbele, da bo prava gospodarska politika odločevala v državi. S skupnim delom vseh organiziranih gospodarskih stanov v državi bo tudi ustvarjen glavni pogoj za pričetek delovanja gospodarskega sveta, ki mora biti gospodarski parlament Jugoslavije.
Jasno in svetlo je pred nami postav-
Kakor smo že poročali, bo v dneh od 1-2. dO 13. maja v Skoplju kongres vsega trgovstva Jugoslavije. Kongres ne bo samo mogočna manifestacija solidarnosti vsega jugoslovanskega trgovstva, temveč pomeni tudi začetek 'orgainfoiraftiega dela 250.000 Jugoslovanskih trgovcev za uveljavljenje njih ‘pravic in za napredek našega narodnega gospodarstva. Kajti v Skoplju se ustanovi centrala zve* vseh trgovskih »druženj fltfgosiavije. S tem bo vse 'jugoslovansko trgovstvo združeno v eni organizaciji, da bo koncentrirana vsa sila jugoslovanskega trgovstva, da bo konec Vshkfe razcepljeno-Bti in da tao zk vsako zabtevo trgovstva j stalo vseh 250.000 jugoslovanskih trgovcev, i Ve bo Več preslišim :glas trgovstva in ne bodo več omalovaževane njegove zahteve! fPo je veliki pomen iskdpljanskega kongre- [
Ve<fnO težavnejši pbložaj, v katerem se ndhaja trgovstvo vsled splošne gospodar- j ske stiske in vedno večjih javnih dajatev, sili trgovstvo, da še z mnogo večjo odločnostjo ko doslej, brani svoje pravice Jn skrbi za interese svojega stanu. Te svoje povečane naloge se ljubljansko trgovstvo tudi v polni meri zaveda in tako opažamo v zadnjem času v vrstah ljubljanskega trgovstva oživljeno 'delavnost in živahnejše gibanje. Ni pa aktivnost ljubljanskega trgovstva omejena le na ozke stanovske interese, tetnveč njen cilj je, da se dvigne -vse gospodarstvo, da se doseže splošen napredek naroda, kakor se to jasno vidi iz izjave novega agilnega načelnika ljubljanskega združenja, g. Karla Sossa, ki nam je označil delovni program ljubljanskega trgovstva tako-le:
Sestanki in predavanja, ki jih je pričelo prirejati v zadnjem času ljubljansko združenje, so nastali iz žive potrebe, da se navežejo bolj ozki stiki med trgovstvom, da more to potem tudi bolj enotno braniti svoje interese. Nujno potrebno pa je tudi, da se dosežejo tudi 'boljši osebni in družabni stiki med trgovstvom, ker se s tem poveča čut solidarnosti med trgovci. Vsled cele vrste za trgovstvo nad vse perečih vprašanj, ki so nastala v zadnjem času, pa je tuidi nujno potrebno, da se trgovci v vseh teh vprašanjih med seboj zaupno pogovore in da potem v vseh vprašanjih nastopajo enotno.
Zlasti pa bo trgovstvo razpravljalo na teli sestankih o teh vprašanjih:
1/6 davščinah in sicer tako o državnih, ko samoupravnih ter občinskih. Ž ozirom na splošno nazadovanje trgovine je postalo to vprašanje centralno vprašanje, od čegar pravilne rešitve je odvisna eksiStehCa trgovcev.
2. "Prav tako mora trgovstvo posvetiti svojo pozornost tudi socialnim davščinam ter raznim neMidalttlhi, ki postajajo Iz dneva v dan 'težje. ‘NaVdl ‘prosilcev za podpore za razna drttštva, tttdi oid takšnih, ki še sicer odliktijtejo }J*> 'šVbji atiihldzriosti proti1 tr g<J vstvu,' pb^ttija že' t^jio Velik, da se rrtOra riUjrto 'nekaj ukreniti za tijegovo btnejitev.
3. ‘Namen teh sestankov'pa je 'tudi Mit-
ij en cilj, ki vodi k vstajenju gospodarstva in k blagostanju jugoslovanskega naroda. Zato praznujemo kljub vsem težavam današnjosti praznik vstajenja z vero v duši in z optimizmom v srcu. Pa tudi z voljo, da priborimo tej veri zmago, da ne odnehamo prej, dokler ne dosežemo cilja, dokler ne postane vstajenje jugoslovanskega gospodarstva dejstvo.
sa in tb je oni veliki cilj, ki zahteva od Vseh trgovcev, da ‘Se v čim večjem številu udfelfeže kongresa in ntu dajo s 'tem tudi 'tfem Večje veljavo v javnosti.
Skopljanski kongres jugoslovanskega ‘tr-gOV&va mOra biti mariilestarija, ki bo naravnost mejnik v zgodovini jugoslovanskega trgovstva in začetek lepših dni. Skop-IjanSki kongres pa mora postati tudi glasen memertto vsem odločujočim krogom, da treba upoštevati zahteve v enotni organizaciji združenih 256:666 Ijhgč^kiV&ftskih ‘trgovcev.
-Zato v Skoplje, -zrfto n'a *ko'it^es »frgttv-Bkih •aittiižchj, *tta 'ttHitfilestacljjo trgovske fldMlarrf&sii!
turni in družabni, *da se Tsezttanijo trgovci o vseh aktualnih vprašanjih, ki so važna za njih kulturni im gospodarski napredek. Uspeh trgovca je naravnost odvisen od tega, da nikdar ne zaostaja za časom.
Pri tem pa uprava združenja polaga posebno važnost na to, da je v najživahnejših stikih tako z Zbornico za TOI in Zvezo trgovskih združenj, 'ko tudi z »Merkurjem«, matično organizacijo slo venskega trgovstva, 'ter z vsemi drugimi gospodarskimi stanovi in rtjih organizacijami.
Od vprašanj, ki so posebno aktualna, bi omenil:
Predvsem Je treba poskrbeti, da bodo imeli posla pri nas samo nacionalno kvalificirani 'trgovski zastopniki.
S trgovskimi pomočniki hoče doseči ljubljansko trgovstvo čim boljše odnošaje. Zato bo skušala uprava, da ustreže mjih zahtevi po uvedbi letnega časa, da s tem dokumentira, da »o trgovci tudi v dejanju naklonjeni pomočnikom. Treba bo nadalje rešiti vprašanje obveznega pokojninskega zavarovanja pomočnikov pri Pokojninskem zavodu. Za brezposelne pomočnike in ob-ubožnne trgovce bo treba ustanoviti poseben fond. Prav tako je nujna socialna akcija za trgovstvo samo. Na zadnji seji uprave združenja se je izvolil poseben odsek, ki naj v skladu z Zvezo trg. združenj izvede obvezno zavarovanje trgovcev.
Posebno skrb hoče posvetiti tudi trgovskemu naraščaju. Uprava gleda na to, da se vzgajajo gojenci v gremiahii šoli strogo in v nacionalnem duhU, da bodo mogli v poznejšem življenju popolnoma izpolniti svojo dolžnost kot gospodarski in narodni delavci.
Sedanje sfrttkovnO šelstVo hoče še bolj izpopolniti. Zahtevati pa tndramo,ila Storita za to šolstvo nikttj tttdi bbčinalh banovina, ker sedaj sami vzdigujemo to lolstvo. To breme pa je za trgovstvo danes že preveliko, ker so tudi vše druge 'davščine neizmerno narasle.
'Nas Slovencev |e komaj 'ttlilijon in Sito je za 'rtas dolžnost slojnega ‘dela še zlasti obvečtta. 'Vsi stanbvi irioVajo ^odelo-\ati in trgovstvo bo svoji !lepi 'ti%di’diji, 'da je bilo Vledno eden glaVnih 'podpornikov vseh1 naših hikrfrinfta¥hih, iittrbdhih in kul-
turnih organizacij, ostalo vedno zvesto. Toda nujno jje, da pokažejo tudi dragi stanovi zanimanje za upravičene težnje trgov-etvfc. m bo to sodelovanje uspešnejše, bomo S svoje swani vedno opominjali trgovstvo, da poseča vse prireditve, da se Cim bolj udejstvuje v javnem ih kulturnem življenju in da tudi s telil dokaže, k&ko neutemeljena Je vsa Ona žalostna animoznost, ki jo kažejo nekatferi proti trgovstvu. Čas je že, da spozna vsa javnost, da je od ddbrega stanja trgoVrhe odvisno blagoetamje naroda, s tem pa tudi njegova kultura. Med slovenskimi meceni zavzemajo trgovci odlično mesto, o čemer pričajo sohe v Narodni galeriji in o čemer bodo pričali tudi portreti v Trgovski akademiji. In tej tradiciji ostanemo zvesti.
Seveda pa ne 'borno zanemarjali niti čisto trgovskih vprašanj. Trgovine se danes vedno 'bolj specializirajo in ta proces Se mora nadaljevati, -ker je koristen 4udi za celoto. Gledali pa bomo na to, da ne posegajo ene-obrtne pravice v pravice drugega, ker to ni reelno, še manj pa tovariško. S takšnim poseganjem v ,pravice drugih se samo ubijajo eksistence. Mi pa hočemo omogočiti čim več eksistenc.
Danes je eksistenca trgovcev ogrožena tudi vsled nenormalnih razmer na denarnem trgu. Trgovec ne more priti do svojega denarja, sam pa naj natančno izpolnjuje vse obveznosti. Je to kratko malo nemogoča zahteva. Zato moramo zahtevati zaščito tudi *za trgovca, seveda pametno zasnovano zaščito, da ne bo trpel, kredit trgovca, kakor je n. pr. zaščita limeta ubila kmetu kredit.
Kljub vsem težavam nismo izgubili optimizma in zato se trgovstvo trudi in pazi, da vzdrži tudi v tej najtežji krzi in da je S solidnim blagom in nizkimi cenami kos tudi oni nelojalni konkurenci, ki jo omogočajo razni davčni in drugi privilegiji. Z izvrstno kvaliteto blaga 'hočemo še naprej zmagovati.
Pa ne samo s svojim prvovrstnim blagom, tudi na zunaj morajo biti naše trgovine v okras mesta, da privabljajo tudi tujca. Vzgojili smo že lepo število spretnih aranžerjev ih gledali bomo na to, 'da se okusnost izložb še dvigne.
Opozarjali bomo končno trgovstvo tudi na to, da se hidra zanitnati tudi za politično življenje in zlasti za občinsko gospodarstvo. Abstinenca redi le negativne rezultate, 'mi pa hočemo, da se haš glas upošteva, tla se haše zahteve izvedejo. Zato hočemo imeti večje -število svojih zastopnikov v vseh zastopih, da bo trgovstvo zastopano sorazmerno njegovi davčni moči in njegovi gospodarski veljavi.
Zlasti pa hočemo, da se upošteva mnettje trgovca v vseh gospodarskih vprašanjih, ki so danes tako zelo pridobila na veljavi, da so že Skoraj glavna vsebina vse politike. Vsak trgovec je vsled svojih praktičnih izkušenj gospodarski strokovnjak in zato je tudi v škodo celoti, čfe se ne upošteva dovolj njegov glas.
To je v glavnem delovni program uprave ljubljanskega "združenja th 'tem 'ciljetn bo tudi predvsem posvečeno moje dfeto. Prepričan sem, da me bo pri tem podpiralo vse trgovstvo, pa tudi vsa javnost, da bomo s složnim delotn naŽli pbt fz :krize in v lepšo bodočhost naroda.
»Združenje trgovcev za sreze Celje, 'Gotnfigrad in šm&lrje pri Jelšah v Vetju
ima dne 10. aprila t. 1.
XI. redno letno skupščino, ki bo ob 8. uri dopoldne v dvorani 'Narodnega doma v CŽljti. Dnevni 'red Običajen. Člani so prejeli pismena vabila in efe opozarjajo, da se 'Skupščine udeleže, ali Pa efe šVoj izostanek spo:ro?Se prttvbžasnb Upravi in to pišiheno. Občni ^bor bo naz^ pravljal samo o vprašanjih, 'ki so postavljena ha dtievtti rfed ih (o predlogih, ki ' Jih ^Idni VSaj fri dhi' pred skupščiho pismeno naznanijo up¥avi zdrUžertja. t) Udeležbi 1S6 bo vodila točna kontrota. Upfritva.
i/ SUofdfr!
Na kongres trgovskih združenj iz v&e države!
(Podrdbtti načrt ipdtoVafnja 'objavljamo na ‘drugeih mestu))
Delmti pcogeatH,
Progra matic na izjava novem načelnika Združenja irgov-cev v Ljubljani Karla Sfcssa
\i<zjwki	naše-
Govor senatorja dr. Gustava Gregorina na proračunski seji senata z dne 24. marca.
(Nadaljevanje.)
Pomanjkanje vsake iniciativnosti in elastičnosti ter neodločnost Narodne banke v usodnih dneh izbruha denarne krize, vse to je bilo krivo, da se je poostrila denarna in s tem tudi splošna gospodarska kriza, pod katero zdihuje še danes vse naše gospodarsko življenje in z njim tudi državne in samoupravne finance.
Treba pa je tudi naglasiti, da dviganje vlog in tezavriranje denarja ni bilo toliko posledica nezaupanja v denarne zavode, kakor pa strah vlagateljev, da ne bi mogli razpolagati z vloženim denarjem, če bi ga potrebovali. To dokazuje, da oni zavodi, ki so se zatekli pod zaščito zakona in ki morajo na vsako zahtevo izplačati vloge, danes tako rekoč trpe od preobilice vlog, ki jih pa ne morejo koristno uporabljati niti za eskontiranje kratkoročnih menic, ker ne najdejo za njih reeskont zaslombe pri Narodni banki. Vsi apeli na uvidevnost vlagateljev in vse neizvedljive in tudi neizvedene kazenske sankcije morajo ostati brezuspešne, dokler ne bo pravilna kreditna politika Narodne banke omogočila solidnim denarnim zavodom, da bodo mogli neomejeno izplačevati njim zaupane vloge, ki so sedaj pri njih tezavrirane in za katerih obrestovan] e se morajo posluževati blagajniških zapisov Narodne banke. S tem smo prešli od nevidne tezavracije k vidni tezavraciji denarja. Res je, da je Narodna banka od 28. junija do konca leta 1931. povišala menična in posojila na vrednostne papirje za 759,208.672 dinarjev, toda to je šlo večinoma na breme obvez na pokaz, ki so se zmanjšale za celih 594,380.588 Din, da je prejelo gospodarstvo v tem času od N. B. samo 159,828.083 Din, čeprav je tedanja podloga omogočala N. B., da alimentira naše gospodarstvo z nadaljnjimi 400 milijoni. Pa še to pomoč, ki jo je nudila N. B. v tem času našemu gospodarstvu, je dala N. B. po mnogo predolgem oklevanju in ko je bilo že prepozno. Poleg tega, je dajala to pomoč v malih, apo-tekarskih dozah, ki niso mogle več ublažiti, kaj šele ozdraviti naše denarne krize, ki je tedaj dobila naravnost kroničen značaj. »Bis dat, qui cito dat«, pravi latinski pregovor ali po naše: Dvakrat da, kdor hitro da.
Dočim pa je N. B. na eni strani tako rigorozno postopala proti solidnim in močnim denarnim zavodom, vidimo, da je na drugi strani dajala velika posojila za dolgoročne in neproduktivne kredite, namreč za takšne, ki niso imeli nobenih zvez s produkcijo in blagovnim prometom ter vrhu tega manj solidnim, oziroma manj močnim denarnim zavodom, vsled česar je prišlo do tega, da je morala N. B. v svojih zadnjih bilancah odpisati kot sumljive terjatve orjaške vsote in sicer: za 1. 1931 11 milijonov 342.172 Din, za 1. 1932 50 milijonov 813.302 Din in za 1. 1933 celo 63 milijonov 868.302 Din, torej v treh letih 125,224.316 Din, t. j. nad dve tretjini svojega delniškega kapitala, dočim je od 1. 1920, t. j. od dneva svoje ustanovitve kot narodne banke razširjene naše države do konca 1. 1930, torej do stabilizacije dinarja, odpisala iz istega naslova v vsem 41,181.793 Din ali na leto 3,743.791 Din.
Prehajam na vprašanje tečaja našega dinarja
in na vzroke njegovega padca.
Prvi vzrok je bil v tem, ker so brezvestni špekulanti zlorabili liberalno devizno politiko N. B., ki je bila uzakonjena z zakonom z dne 11. maja 1931 ter izvozili iz naše države kolikor so le mogli deviz in s tem rušili naš dinar. Ko se je hotelo nastopiti proti tem mahinacijam z omejitvijo deviznega prometa in s klirinškimi dogovori po vzoru drugih držav, so se nagrmadile terjatve tujih državljanov v naši državi, kar je povzročilo ponujanje njihovih vezanih dinarjev na tujih borzah v velikih zneskih. Usoden pa je bil za tečaj dinarja sklep, ki je oprostil v korist italijanskih upnikov okoli 200 milijonov njihovih vezanih terjatev v naši državi. Tedaj se je začela naravnost divja ofenziva
proti dinarju s strani lastnikov osvobojenih dinarjev na italijanskih borzah, zlasti v Trstu in v Curihu, da je padel dinar od stabilizacijskega tečaja v višini 9.126 šv. frankov za 100 Din na 7, da se je švicarski frank napram dinarju podražil za 28-5 %.
N. B. je mogla v jeseni 1931, ko je začel dinar padati v tujini, ohraniti dinar na omenjeni (stabilizacijski) višini, če bi intervenirala v prvi vrsti v Curihu in kupovala vse količine dinarja, ki bi se tam pojavile. Sredstva za to ji niso manjkala, ker je imela po tedenskem izkazu z dne 30. septembra na razpolago devizne podloge v višini 433 milijonov 786.756 Din, deviz pa, ki niso spadale v podlogo, za 113,968.305 Din, torej vseh deviz 547,755.062 Din, da je marža do 35°/o kritja dovoljevala od-delitev 126 milijonov Din deviz, katera vsota bi več ko zadostovala, da bi se moglo ustaviti ponudbo lir in drugih deviz izpod stabilizacijske relacije dinarja napram šv. franku. Kakor hitro bi se namreč pojavila N. B. v Curihu kot kupec deviz, v prvi vrsti lir, ki so bile na čelu kola besistov proti dinarju, bi se besisti gotovo umaknili ter prav gotovo ne bi bilo potreba za dosego tega cilja uporabiti omenjeno vsoto 125 milijonov dinarjev. Istočasno bi se z
nemške marke, francoskega franka, angleškega funta, dolarja itd. Prim 28-5 odstotkov plača samo oni, ki doseže dovoljenje finančnega ministra za nakup deviz pri okencih N. B.
Zato je skrajni čas, da se napravi temu, za vse naše gospodarstvo škodljivemu stanju konec, ker moti to stanje naš promet s tujino, onemogočava vsako varno kalkulacijo cen za uvozne in izvozne predmete. Sprijazniti se moramo s činjenico, da se dinar ne more več vzdigniti na stabilizacijski tečaj 9.126 šv. frankov. Poleg tega bi dvig na ta tečaj povzročil ponovno motnjo ne samo v naših prometnih odnošajih s tujino, temveč tudi v naših gospodarskih odnošajih. Dvig dinarja na stabilizacijski tečaj ne bi bil več priporočljiv že zato, ker sta padla angleški funt in dolar izpod 28-5 °/o svoje vrednosti ter je češkoslovaška krona devalvirana za 16 odstotkov in ker ni izključeno, da bodo tudi druge države zaradi svojega izvoza sledile temu primeru. Glavna naloga za naše gospodarstvo, zasebno ko državno, je brezpogojno stabilnost dinarja in čeprav na nižjem tečaju, kakor pa je bil stabiliziran dinar z zakonom z dne 11. maja 1931. V ta namen ni nam treba storiti nič drugega, kakor da zakonito devalviramo dejansko že devalvirani dinar in da Narodna banka brezpogojno ohrani dinar na tem tečaju, ki odgovarja curiški notaciji v višini 7 šv. frankov.
Ker znaša podloga N. B. na dan 15. marca t. 1. 1.846,380.472 Din, bi imela N. B. po tečaju 7 šv. frankov na razpolago za kreditiranje maržo v višini
JxqM/ci!
p/idpicafe domača indu-stcifo, zato nacoČajto ic ,,$MČdhka' milni fficašeic, lu zajamčeno neškodljiv iec vse&uje nad 60aU mita
Izdeluje:
BELI SAM !
M a KI
Ljubljana
nakupom dinarja na tujih borzah zmanjšal obtok bankovcev N. B. in sicer za vsoto z intervencijo nakupljenih dinarjev. V smislu čl. 2. zakona z dne
17.	junija 1931 je imela N. B. celo dolžnost, da očuva stabilnost in varnost denarja z vsemi tehničnimi sredstvi, kakor se glasi omenjeni člen. Tehnična sredstva za ohranitev stabilnosti dinarja je N. B. v oni kritični dobi imela. Zakaj ni to tudi storila, ni mogoče razumeti, če se ne predpostavlja, da je N. B. v sporazumu s finančnim in trgovinskim ministrstvom nalašč dopustila, da se tečaj dinarja postopoma zniža na 7 šv. frankov in da se s tem pospeši naš izvoz. To pa ni ravno verjetno, če se pomisli, da sta tako prejšnji ministrski predsednik ko sedanji finančni minister opetovano izjavila, da bo dinar najkasneje do proračuna za leto 1932 dosegel svoj stabilizacijski tečaj. Ce je v resnici obstojala takšna namera, potem pomeni to, da so bile razmere močnejše od te volje in da je N. B., ki ni pravočasno obdržala tečaj dinarja, prišla v položaj, da se je morala sprijazniti s tečajem 7 šv. frankov, ki kakor omenjeno odgovarja primu od 28-5 °/o.
Po tej relaciji bi morala notirati italijanska lira okroglo 3-80 Din, toda v naših denarnih zavodih je nemogoče kupiti liro izpod 4 Din, temveč je treba za njo plačati do 410 Din, v kolikor devizni predpisi sploh dovoljujejo nakup. Crna borza pa, ki v današnjem deviznem režimu naravnost cvete, prodaja italijanske lire po 4-20 do 4-30 Din, kar pomeni doplačilo na stabilizacijski tečaj ne 28-5 °/o, temveč 45 °/o, da se more dinar v relaciji z Uro ponašati kar s trojniih tečajem. Isto velja tudi glede
1.500 miUjonov dinarjev, oziroma za intervencije na borzah v korist ohranitve dinarjevega tečaja, t. zv. »masse de manoeuvre« v znesku približno 430 milijonov dinarjev, t. j. 35°/o od omenjenih 1500 milijonov dinarjev, kolikor znaša relacija podloge napram mogočemu obtoku bankovcev.
S tem pa ni rečeno, da bi smela N. B. svojo z devalvacijo povečano zalogo razpoložljivih sredstev razmetati v investicijske aU celo nerentabilne, oziroma dolgoročne kredite. Nasprotno bi morala iz tako povečanih razpoložljivih sredstev dajati posojila izključno samo na kratkoročne in varne menice.
Nahajamo se v ugodnem položaju, da imamo, samo da jo še z zakonom do ločimo,’ že nad dve leti dejansko devalvacijo dinarja, na katero so se že pola goma prilagodile cene naših domačih in tujih proizvodov, dočim so morali to v državah, ki so v zadnjem času devalvirale svojo valuto, storiti na umeten način in podvzeti posebne korake glede cen domačih in tujih proizvodov. Devalvacija, kakor si jaz predstavljam, ne bi potemtakem pomenila nobene in flacije in ne bi učinkovala na cene na ših domačih ter uvoznih in izvoznih proizvodov.
Glavno dejstvo takšne devalvacije pa bi bilo v tem, ker bi s pomočjo 400 miUjonov razpoložljivih deviz, oziroma zlata, mogla N. B. z intervencijo stalno ohraniti tečaj dinarja na novi relaciji 7 šv. frankov. Tako ohranjeni tečaj bi s svojo stalnostjo dosegel na tujih borzah takšno zaupanje, da bi mogel za isti tečaj kupovati tudi zlato in devize in s tem polagoma krepiti svojo zlato podlogo. Tako dela — poleg drugih emisijskih bank — tudi Italija, ki vzdr-
žuje tečaj lire kljub svoji zelo pasivni trgovinski bilanci in prav tako pasivnemu proračunu. Paradoksno je, da moramo zdaj mi, ki imamo z Italijo aktivno bilanco in kolikor toUko uravnovešen proračun, plačevati v zasebnem denarnem prometu z Italijo do 45 °/o prima na Uro, ki ima poleg defi-citnega proračuna tudi proti nam pasivno trgovinsko bilanco.
(Konec prih.)
Vsem naročnikom in prijateljem želita srečne in vesele velikonočne praznike uredništvo in uprava »Trgovskega lista«.
il.zvezekTrgov$ko*go-tpodarskega leksikona
Izšel je drugi zvezek Trgovsko-gospo-darskega leksikona, ki obravnava ge-slice od »Amortizacija kapitala« do »Bagatelka«. Prednosti, ki odlikujejo Trgovsko - gospodarski leksikon in ki smo jih navedU že pri oceni 1. zvezka, so še bolj vidne pri 2. zvezku. Predvsem treba znova poudariti, da obravnava Trgovsko-gospodarski leksikon predvsem snov, ki zanima našega gospodarskega človeka, da je v resnici priročna knjiga za naše ljudi. Kdor ima Trgovsko-gospodarski leksikon ni v tej zadregi, kakor je navadno lastnik tujih leksikonov, da namreč izve iz njega vse mogoče stvari, le tega ne, kar ga najbolj zanima, kar najbolj potrebuje v svojem poslovnem življenju. Trgovsko - gospodarski leksikon odgovarja na vsa vprašanja iz domačega in tujega gospodarskega ter poslovnega življenja. To je njegova prva prednost. Druga njegova prednost je v izvrstnem slogu, ki je jasen, precizen in nazoren, da je avtorju kar čestitati. Nadaljnja prednost Trgov-sko-gospodarskega leksikona je, da izčrpno obravnava ves material, da ni enostranski, temveč da že zajema res vso snov, ki je važna za gospodarskega in poslovnega človeka. Zakonodaja, uprava, takse in tarife, blagoznanstvo, trgovska geografija, gospodarska zgodovina, knjigovodstvo, denarstvo, vsa ta poglavja so v Trgovsko - gospodarskem leksikonu izvrstno obdelana. Poleg tega pa vsebuje Trgovsko-gospodarski leksikon tudi cel slovar tujih izrazov, z njih izgovorjavo in deloma tudi njih razlago.
Od posameznih geslic 2. zvezka omenjamo zlasti:	amortizacijo	kapitala,
ananas, anarhizem, angleško računovodstvo, anilinske barve, anticipacije, arbitražo, Argentino, asfalt, asignacija, avionske takse, avizo, avstrijsko-jugoslovanske trgovinske odnošaje, avto-promet v Jugoslaviji, avtorsko pravico, ažijo, bagatelko itd. že seznam teh geslic kaže, kako vsestransko bogata je snov Trgovsko-gospodarskega leksikona.
Zato pa ponavljamo, kar smo že enkrat zapisaU: Na Trgovsko-gospodarski leksikon moremo biti Slovenci naravnost ponosni in vse priznanje treba izreči Umetniški propagandi, ki je zalo-žUa to veliko delo.
Naj zato ne bo gospodarskega človeka, ki ne bi imel tega izvrstnega priročnika, ki ne bi bil naročen na Trgovsko-gospodarski leksikon.
ZVEZA OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE
je na svojem izrednem občnem zboru sklenila, da prenese sedež društva iz Celja v Ljubljano. V tem smislu so se tudi spre-menila pravila. Pri novih volitvah so bili izvoljeni:	za	predsednika	Josip	Rebek,
predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, za I. podpredsednika Miha Vahter, knjigoveški mojster v Mariboru, za II- podpredsednika Franc Košir, kovaški mojster v Celju, za odbornike Franjo Iglič, Miroslav Urbas in Albert Špeletič iz Ljubljane, Emanuel Ilih iz Maribora, Karl Koštomaj iz Celja, Joško Grei-foner iz Ptuja, Teodor Verbnik iz Ljutomera, MRoš Rozin iz Trbovelj, Ognjeslav Mencinger iz Zagorja, Matija Perko iz Šiške, Ivan Novak iz Šoštanja in Franjo Robič iz Središča.
Naše gospodarstvo v februarju
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Od januarskega situacijskega poročila ne izkazuje dalje nobena industrijska panoga kakšne posebnosti.
V pogledu konjunkturnega napredovanja je še vedno tekstilna industrija na prvem mestu z letnim prirastkom + 2428 oseb. Njej sledijo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb z letnim prirastkom + 629 oseb. Znaten absolutni prirast izkazuje še industrija kajenja in zemlje, + 337 oseb. Največje konjunkturno nazadovanje izkazuje industrija za predelovanje lesa in rezbar-stvo z letnim padcem —637 oseb. Njej sledi trgovina z letnim padcem —607 oseb, in nadalje gradnje nad zemljo (visoke gradnje) z letnim padcem —392.
V pogledu sezijskega razvoja je treba omeniti, da ne izkazuje v februarju nobena industrija niti pomembnejšega sezijskega napredovanja niti sezijskega nazadovanja. Sezija se začne šele v marcu počasi razvijati.
Podrobnejši potrebnejši podatki posameznih industrij so razvidni iz spodnje tabele:
v primeri
Industrijska skupina § ^ "S				S C*	
	o, > cs • S ^ > <D C3 eo jr .£5 <l> ‘»-»o P >c/i TJ > rH			■gl	
		N		(L	
Gradnja železnic in					
vodnih zgradb	1925	+	G29	+	20
tekstilna industrija 11809		+ 2428		+ 310	
Občinski obrati	1579	+	248	+ 170	
industrija kamenja					
in zemlje	2291	+	337		
Gradnja prevoznih					
sredstev	280	+	40	—	4
Kemična industrija	1636	+	201	+	28
Poljedelstvo	575	+	58	—	8
Industrija tobaka	959	+	87	—	4
Grafična industrija	1132	+	84	—	10
Papirna industrija	1835	+	117	—	13
Industrija kože ln					
gume	1515	+	65	+	1
Gozdno-žagarska in-					
dustrija	5628	+	203	+ 299	
Denar, in zavar. za-					
vodi in samost, pis.	584	+	21	+	11
Hišna služinčad	8413	+	167	+	46
Industrija hrane in					
pij ače	3565	+	37	—	48
Kovinska industrija	5993	—	65	—	72
Gostilne, kavarne in					
krčme	2830			46			28
Higljena	1600			31	+	16
OblačUna industrija					
In čiščenje	3870	.	141			83
Zasebna prometna					
Podjetja	787		40	+	4
Centrale za proizv.					
sile in presk. z vodo	473			39		9
Gledališča, svob. po-					
klici in razno	1117	—	102		9
Predelovanje kože in					
njenih surogatov	2585	—	324		209
Javni promet	481	—	80		21
Trgovina	3249	—	607		38
Industr. za predel.					
lesa in rezbarstvo	3077		637		33
Gradnje nad zemljo					
(visoke gradnje)	1030		392		84
Skupaj	70822	+ 2221		+ 231	
Dcu/cna t/pcašatoja ut tc^ovstva
Monopolizirane tiskovine računov. Vse
°cnj. trgovce in obrtnike opozarjamo, da stopijo nove takse za račune 20. aprila v veljavo. Račune zamorejo tudi po novem pravilniku tiskati tiskarne, potrebno je samo, da se pred ' uporabo predložijo davčni upravi v kolkovanje. Tiskarna Merkur izvrši vsa tozadevna naročila po predpisih točno ln po zmerni ceni.
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani je pričela prirejati prijateljske sestanke, na katerih se obravnavajo razna aktualna vprašanja.
Prvi tak sestanek je bil v sredo zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma. Sestanek je bil odlično obiskan in njegov potek je pokazal tako mnogo lepe harmonije med ljubljanskim trgovstvom, da je zagotovljen uspeh teh sestankov.
Prvi sestanek je otvoril živahno pozdravljen predsednik Združenja Karl Soss, ki je uvodoma pojasnil namen teh sestankov ter povabil trgovstvo, da se v enako odličnem številu udeleži tudi družabnih sestankov, ki jih bo priredila uprava Združenja.
Nato je podal tajnik šmuc vsebinsko zelo zgoščeno poročilo o davčnem vprašanju in stališču trgovstva do tega vprašanja.
Najprej je na kratko opisal prizadevanje trgovcev, da se pravilno reši davčno vprašanje. Ko so dobili trgovci 1. 1921. plačilne naloge za plačilo vojnega davka, ki jim je bil predpisan v naravnost bajni višini, se je začela prva akcija trgovstva, ki je tudi prinesla uspeh. Nato je prišel boj proti dohodnini in prizadevanje za izenačenje davkov. S pridobnino se je to izenačenje sicer doseglo, a trgovstvo je prišlo iz dežja pod kap.
Zlasti še, ker je postajal davčni pritisk vedno hujši in se je lani pridob-nina povišala kar za 100 %, da je moral celo finančni minister sistirati ta sklep pregorečega davčnega uradnika. Davčni odbor je sicer precej omilil to davčno prakso, toda proti njegovim sklepom je davčna uprava prijavila nad 300 prizivov.
Nato je omenjal veliko vsoto zaostalih davkov v drugih banovinah ter omenil nove davščine, ki so bile uvedene lani ter letošnje nove davčne predloge, proti katerim se je zlasti boril narodni poslanec Mohorič, ki je dosegel tudi znatno omiljenje teh predlogov.
Tajnik Smuc je nato prešel na kri-. tiko drž. gospodarstva in navedel celo kopo uradnih številk o tem gospodarstvu. Zlasti Je navedel prevelike izdatke, ki jih zahtevajo politične upokojitve, težke posledice slabega zakona o drž. računovodstvu in pa silno obremenitev Dravske banovine in še posebej Ljubljane. Dravska banovina je plačala v 1. 1931. že skoraj 1200 milijonov Din davka in je s tem že dosežena vrhovna meja možnosti. Kljub temu pa Je za novo proračunsko leto predviden večji dohodek tako od prometnega davka ko od neposrednih davkov, a vse gospodarsko poslovanje je zastalo. Kako visoka je že obremenitev prebivalstva Dravske banovine, naj dokazuje to, da znaša povprečna davčna obremenitev vsakega prebivalca v Jugoslaviji 145 Din, v Dravski banovini pa 189 Din.
Nato je prešel tajnik šmuc na opis novih davkov ter podrobno pojasnil, kako treba napovedati pridobnino. Pojasnil je tudi nova določila o taksah in s konkretnimi primeri pojasnil finančni efekt davkov za trgovca. Za svoja temperamentna izvajanja je žel glasno odobravanje.
Nato je povzel besedo zbornični predsednik Jelačin. Zlasti je opozarjal, kako pada vsled previsokih davkov rentabilnost podjetij. Režija postaja ob skrčenju poslov zlasti občutna in zato se ne bi smela podraževati režija z višjimi davki, kadar vlada splošen zastoj v gospodarstvu. Omenja, da so za preostro davčno prakso odgovorni tudi nekateri uradniki v Ljubljani. Saj je moral
opozoriti gospode v
Ljubljani, da so sli s svojim lzterjava-njem
Tudi ne gre, da se prodajajo zarubljeni predmeti v brezcenje. Ziiasu mora ogorčiti davkoplačevalce, če vidijo, da se nekatera določila naravnost	tolma-
čijo proti davkoplačevalcem. Tako n. pr. niso noteii priznati taksne ugodnosti mesečniku, ker so v naredbi navedeni le tedniki, čeprav je jasno, da velja ta ugodnost za mesečnike še v večji meri.
i-ieosednik Jelačin opozarja nato, da Dodo novi davki zlasti zadeli nižje trgovstvo in da treba zahtevati, da se itakor manjšim obrtrnkom tako uidi manjšim trgovcem pavšalira davek.
Če se trgovstvo bori za zboljšanje razmer, potem se bori samo zato, ker se zaveda, da je tudi ono del države in ker hoče, da se more s ponosom udariti na prsa, da pripada državi, v kateri vlada red in dobro gospodarstvo. (Burno odobravanje.)
Ko sta še stavila par vprašanj trgovca I. Železnikar in Kos in jima je dal nekatera pojasnila predsednik Soss, je imel daljši govor o delu davčnega odbora g. Bahovec. Njegov govor je 'oll nad vse posrečen in podal je poslušalcem celo vrsto koristnih nasvetov, kako se morejo s pravilno davčno napovedjo obvarovati škode. Zlasti je poudarjal, da samo sebi škoduje, kdor skuša drugega potlačiti s tem, da o njem napoveduje višje dohodke, kakor jih dejansko ima. Opozarjal je nadalje, kako nad vse škodljivo Je, če kdo daje članom davčnega odbora napačne podatke. Potrebno je nadalje, da si trgovci medsebojno zaupajo in da pravočasno informirajo člane davčnih odborov o svojih zadevah. Pa še celo vrsto drugih dragocenih nasvetov je dal g. Bahovec in žel za svoja izvajanja toplo in iskre no odobravanje.
Predsednik Zveze trg. združenj Josip Kavčič je nato še izpopolnil poročilo g. Bahovca. Zlasti je opozarjal na nujno potrebo, da vsak trgovec pozna za konska določila, ker drugače ne more z uspehom braniti svojih interesov. Enako je važno, da vsi trgovci vodijo knjige, ker so trgovske knjigo pri odmeri dav ka vedno večje važnosti,-— Pridružuje se mnenju predsednika Jelačina, da treba za male trgovce davek pavšali-rati in meni, da je ta zahteva tudi izvedljiva, ker polaga davčna uprava glavno pažnjo na »velike ribe«.
Opozarja, da se v zadnjem času zopet opaža neka animoznost proti trgovstvu. Ti ljudje, ki širijo to animoznost, se ne zavedajo, s kakšnimi žrtvami danes trgovci še vzdržujejo svoje obrate. Naj ne vidijo pred seboj le trgovce, ki so še vzdržali, temveč naj pomislijo tudi na one stotine, ki jih je kriza že strla. (Dobro.)
Nato govori o pomembnem 7. februarju, ko se Je spontano pokazala popolna solidarnost vseh beograjskih gospodarskih krogov in ko so bili v protest proti novim davčnim predlogom Ta dan pa se je pokazala tudi solidarnost vsega jugoslovan-skega trgovstva in posledica te solidarnosti je tudi kongres jugoslovanskega trgovstva v Skoplju, ki bo maja meseca in na katerega vabi vse slovensko trgovstvo.
Nato govori o nujni zahtevi, da se obdačijo enako vse druge trgovine, tudi vse Industrijske prodajalne. Tako obstoji podjetje, ki ima v vsej državi 150 podružnic, plača pa za vse te prodajalne le 160.000 Din davka, samo za lokal svoje podružnice v Skoplju pa plača 180.000 Din!
Hočemo pa tudi, da se obdačijo in da
potem izginejo vsi oni nevidni posredovalci, ki nimajo ne lokala, ne pisarne, ne pomožnih moči, pa zaslužijo na provizijah naravnost velikanske vsote.
S ponovnim opozorilom na skopi j an-ski kongres je zaključil predsednik Kavčič med splošnim odobravanjem svoja izvajanja.
Nato je opozoril na celo vrsto aktualnih vprašanj trgovec Sedlar. Opozarjal je, da mora prispevati za gremialno šolstvo tudi občina, ker je izdatek 500 dinarjev za vajenca že previsok za posameznega trgovca. Govoril je nadalje o konkurenci nabavljalnih zadrug, o previsoki mestni užitnini, o slabem stanju cest in nedostatkih naše izvozne trgovine ter zlasti opozarjal na vest dunajskega Usta, da se hoče monopolizirati lesni izvoz. Tudi njemu so zborovalci glasno pritrdili.
Nato je zaključil sestanek predsednik Soss s pozivom, da se udeleže trgovci tudi prihodnjih sestankov, ko ne bodo na dnevnem redu davki, v enako odličnem številu.
V računan j e prometnega davka v fakture
Ugledni trgovec nam piše:
Glede novih predpisov o prometnem davku vladajo velike nejasnosti, ki jih je tieba pojasniti.
Dosedaj so nekatere tvomice zaračunavale prometni davek z 2%, 2lA % ali pa 3-4%, ostalo pa so plačale same. Novi predpisi pa zahtevajo, da se vračuni in vpiše v račun 5%. Niso pa vse tvomice na jasnem, koliko morajo vračunati. Tako prejemam od ene tvomice pravilno priraču-nano 5% prometnega davka, med tem ko ga nekatere ne zaračunavajo, bodisi da plačajo ta davek v celoti same in vodijo o tem evidenco in so zato davek že vkalku-lirale v ceno ali pa napišejo na račun enostavno naslednje: »Po zakonu predpisani prometni davek že vračunan.« To pa ni pravilno, Če pride k trgovcu kontrola — in to se bo v sedanjih časih gotovo dogajalo — bo imel trgovec, ki je brez vsake krivde, sitnosti ali pa bo moral plačati davek še enkrat. Predpise je pač treba natančno izpolnjevati. Čudim se le, da moram kot trgovec opozarjati tvoraičarje, da pravilno vračunavajo prometni davek v račune.
Pa stvar je v tem, da dobivamo vedmo nove in nove predpise, nihče pa se ne za- , nima za to, da bi bili interesenti tudi vedno pravilno poučeni o teh novih predpisih. Pri obilni množici vedno novih predpisov potem seveda ni čudno, če kdo kakšnega ptrezre.
Kdo ne rabi zaščite? Vsi! Za ves gospodarski svet je ustanovljena »Zaščita« r. z, z o. z. v Ljubljani, Masarikova cesta 14-11.
POVPRAŠEVANJA Tvrdka Friedrieh Eddelbiittel, trgovina z lesom, Hamburg, Burchardstrasse 22,
želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki lesa, ki imajo na razpolago re zanega jelkinega in smrekovega lesa, kakršen se izvaža od tu na vzhod. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno tvrdko.
Hačune
v blokih po 25 ali 50 komadov dobavlja v Učni opremi in po konkurenčni ceni
Tiskarna Merkur, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23.
Natisnjene račune Je treba pred uporabo predložiti davčni upravi v kolkovanje.
Dr. Pirčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Taše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom,
'&C*47 roč*. m
Dr. Brence Ljudevit, Ljubljana.
Judikai	a davku	na poslat/ni pc&tnd
i Kriza v številkah
»Ministry o! Labour Gazette« (list angl. ministrstva za delo) je objavil številke o zaposlenosti v raznih državah za 1. 1929 do 1933. V teh štirih letih je padla zaposlenost;
v Veliki Britaniji za	5%
v Japonski	11%
v Franciji za nad	20%
v Češkoslovaški	24%
v Nemčiji	27%
v Italiji in Kanadi	29%
v Sev. Ameriki	34%
in v Poljski	37%
Vidimo torej že iz teh številk, v katerih državah utegne biti kriza najhujša, in tudi to, da fašizem Italije ni osrečil in ni ušla brezposelnosti, marveč je celo med najbolj prizadetimi. Drugače moramo sklepati glede Anglije, ki kaže v tej statistiki maj hen padec brezposelnosti. Uradno se ta nizka številka 'razlaga z dejstvom, da je Vel. Britanija stopila v splošno svetovno krizo že z velikim številom 1,267.000 brezposelnih in še to se je v zadnjih štirih letih podvojilo na 2,588.000.
Zadnjo leto kaže v mnogih deželah znake večje zaposlitve v primeri z 1. 1982., iz-vzcmši države z zlatim standardom: Francija, Nizozemska, Italija, Švica, Češka in Poljska so doživele v 1. 1933. še višek bede. Če s tem primerjamo še padec svetovne trgovine, ki je bila lani za 30°/o manjša, ko v 1. 1929., potem se zdi, da so upi na konec krize žal zelo majhni.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini zasebnica Marije Horvat v Ljubljani. Konkurzni ©odnik Avsec, upravnik mase zasebni uradnik Ivo Trebar. Prvi zbor upnikov dne 28. aprila ob 10, oglasitveni rok do dne 20. aprila.
Odpravljen je konkurz trgovca Kas*mir-ja Josipa v Turskem vrhu, ker je bila sklenjena prisilna poravnava.
V zadevi trgovca Kuzmaniča Petra se postavlja za poravnalnega upravitelja odvetnik dr. Lenart Lotrič v Gornji Radgoni.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini posestnice in gostilničarke Hren Rozalije v Zgornji šiški. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Žitko. Narok za sklepanje poravnave dne 30. aprila ob pol 10. Rok za oglasitev do 24. aprila.
Potrjena je prisilna .poravnava, ki jo je sklenil trgovec Fišinger Lenart v Peklu s svojimi upniki.
Mednarodni borzni indeks
V splošnem so na vseh velikih borzah
—	z izjemo Londona — pretekli teden tečaji nazadovali, kakor kažejo te številke: 1927 = 100%	3.3.	10.3,	17.3. 24.3.
London	79-9	82-5	79-9	80-4
Pariz	57’9	56-4	55-0	549
Berlin	31-8	32-3	32-3	31*8
Praga	62-2	60-1	59-7	59-5
Dunaj	33’4	32-6	32-6	31-9
Bruselj	28-1	28-1	20-9	26‘4
Amsterdam	34’1	34'9	34’3	33-6
Stockholm	13’3	13-3	13'0	12*7
Curih	43-7	42-8	42-3	41-3
Newyork	64-8	62'7	62'8	61‘0
Iz tečajev na desetih velikih borzah izračunani mednarodni borzni indeks je pretekli teden nazadoval za več ko en odstotek na 43’4%.
Ze v 24 urah »S lir™
klobuke itd. Skrold la avetlolika »rajee, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika demaie perUe
tovarna JOS. REICH
Poijanaki nasip 4—4. Seleburgeva ni. S. Telofen it 12-78.
POLETNI DELOVNI ČAS V ZAGREBU
Po opozorilu Trgovinsko - industrijske zbornice v Zagrebu velja v Zagrebu za to poletje ta delovni čas; Za vse vrste trgovin razen za posebej navedene od 7.30 do' 12. in od 15. do 19.30. Lokali zavarovalnic in njim podobnih podjetij, poslovalnice industrijskih poslovalnic, veletrgovin in njih pisaren, agenturne, komisijske in špedi-terske poslovalnice morejo biti odprte od 7.30 do 12.30 in od 15. do 18, v sobotah pa od 7.30 do 13.30. Trgovine z živili, delikatesami in mešanim blagom ter branjarije morejo hiti odprte od 7. do 12.30 in od 15. do 19.30. Trgovine z mlekom, kruhom, pecivom, s svežim' sadjem1, samostojne trafike morejo biti odprte tudi od 6.20 brez prenehanja opoldne. To velja tudi zia trgovine s cvetlicami in za gostilniške obrate.
Svetovna gospodarska depresija se v naši državi, zlasti v Dravski banovini poostruje z nesorazmernimi zahtevami javnih dajatev. Vzrok je na eni strani v podedovanih in še neizenačenih razlikah v zakonodavstvu. Opozoriti hočem tu samo na uporabljanje stare avstrijske progresivne pristojbinske lestvice v razmerju
4	krone = 1 dinar, tako da se danes na pr. plačuje ob gotovem sorodstvenem razmerju na dedni pristojbini za premoženje 250.000 Din 13%, kateri odstotni nastavek se je prej pričel šele pri znesku 1,000.000 zlatih kron, kar bi odgovarjalo dane3 znesku v višini najmanj 10,000.000 dinarjev. Na drugi strani se pa hudo čutijo neenakomernosti v finančni praksi, ki jim je pred upravnim sodstvom le težko najti remeduro, ker so upravna sodišča (in drž. svet) preobremenjena in nezadostno doti-rana z izvežbanimi strokovnimi močmi.
Tako je napredek le počasen in težaven. Pravilen korak naprej je storil državni svet z najnovejšo sodbo v zadevi skupnega davka na poslovni promet.
Neka tekstilna tvrdka je odvajala skupni davek na poslovni promet po prejetih vplačilih, od katerih je naravno odbijala davek na poslovni promet.
Dravska finančna direkcija pa se je postavila na stališče, da se mora davek na poslovni promet prišteti odmerni osnovi
»Službeni list« z dne 31. marca objavlja novi proračun Dravske banovine, kakor je bil odobren od ministrskega sveta.
Novi proračun predvideva te izdatke (vse številke v milijonih Din):
Izdatki:
Občni oddelek in glavna pisarna 1,9 osebnih, 3,2 stvarnih, skupno 5,2 izdatkov.
Upravni oddelek: 0,23 osebnih, 0,13 stvarnih, skupno 0,37.
Kmetijski oddelek: 1,55 osebnih, 4,55 stvarnih, 2,8 izrednih, skupno 8,9, drž. dotacija 2,8.
Prosvetni oddelek: 0,14 osebnih, 3,88 stvarnih, 1,61 izrednih, skupno 5,64, drž. dotacija 1,06.
Tehnični oddelek: 8,35 osebnih, 27,09 stvarnih, skupno 35,44.
Oddelek za soc. politiko in narodno zdravje: 2,99 osebnih, 5,81 stvarnih, 6,03 izrednih, skupno 14,84, drž. dotac. 6,03.
Oddelek za trgovino, obrt in industrijo: 0,44 osebnih, 1,54 stvarnih, skupno 1,98.
Rezervni kredit: 0,5.
Skupno: 17,2 osebnih, 57,47 stvarnih, 10,47 izrednih, skupno 85,15, državna dotacija 9,92.
Dohodki
pa so določeni takole (v milijonih Din): Banovinske doklade:
35%na občna banovinska doklada k državnim neposrednim davkom 25,6;
25%na nadomestna cestna doklada 18,4;
10%na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah 4,0.
Vse doklade 48,0.
Banovinska trošarina na: alkoholne tekočine 10,0; ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 0,2; mineralne vode 0,6; ocetno kislino 0,15; kvas 1,0; pnevmatiko 7,5; bencin 3,2;
električno energijo 2,0; premog 1,7.
Vse trošarine 19,6.
Banovinske takse na: plesne prireditve in podaljšavo policijske ure 0,5;
40%na doklada na državno takso na vstopnice in 4%na taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 0,4; sečnjo gozdov 0,2; lovske karte 0,5;
zakupnino lovišč in ribolovov 0,5; živinske potne liste 0,7; šoferske legitimacije 0,2; l-5%na taksa od prenosa nepremičnin 4,5;
100%na doklada k dopolnilni prenosni taksi 1,6;
in torej odpremljati skupni davek od vse odškodnine (naknade), to je od zneska na blago s postranskimi stroški + davek, z drugimi besedami, da se mora plačeva i davek od davka.
Proti pričakovanju je pritrdilo temu stališču tudi celjsko upravno sodišče.
Državni svet pa je razveljavil sodbo upravnega sodišča iz sledečih razlogov:
V	§ 8 zakona od 12. julija 1930 o skupnem davku na poslovni promet je predpisano, da se za davčno osnovo skupnega davka .na poslovni promet za davčne zavezance iz §§ 6 in 7 smatra vse ono, kar se v teku enega koledarskega leta prejme »kao naknada za izvršene nabavke i usluge«. Vse to, kar se dobi iz drugega naslova, pa ne prihaja v poštev za davčno osnovo. Ce torej davčni zavezanec po § 3 omenjenega zakona prevali skupni davek na kupca, ne prejema zaračunanega iznosa skupnega davka »kao naknadu za izvrševane nabavke i usluge«, nego na drugi podstavi. Pojem vračunljive »naknade« pa tudi ni rešen v čl. 8 Uredbe br. 16.100 od 14. marca 1931 v 'zvezi s pravilnikom iz čl. 6 zakona od 31. januarja 1922 o davku na poslovni promet, ker se ta predpis pravilnika ne nanaša na uporabljanje § 8 zakona o skupnem davku na poslovni promet.
motorna vozila 1,0; pooblastitve in dovolitve 0,45; zavarovalne premije 0,5; dediščine 1,1.
Vse takse 12,15.
Druge banovinske davščine: Prispevek avtobusnih podjetij za črez-merno uporabo cest 0,5; davščina na šmarnico 0,25; nepobrane terjatve iz prejšnjih let 2,5; redni dohodki 1,15; drž. dotacija 1,0.
Skupno redni dohodki 81,65; izredni 3,5.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 4. aprila ponudbe o dobavi mrež iz žice in pločevine 'in 60 brodarskih verig; do 11. aprila pa o dobavi 125 gumijastih obročev za tesnila.
Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 5. aprila ponudbe o dobavi 1000 triogla-tih pil, 50 lopat za oder, raznega orodja, 50 m* lesa, 200 kg cinkovega belila, 300 kg raznih suhih barv, 10 kg šolske krede, 5 kg modre krede in 5 kg rdeče krede ter o dobavi 4000 kg tračnikov.
Direkcija dri. rudnika Velenje sprejema do 4. aprila ponudbe o dobavi 100 smrekovih desk; do 11. aprila pa o div bavi 20.000 kg portland-cementa.
Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 5. aprila ponudbe o dobavi 280 ma ladijskega poda, 60 jelovih in 22 hrastovih hlodov ter o dobavi 35 krogljičnih ležajev.
Razpisane so te licitacije:
Dne 3. aprila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu za dobavo 18.830 m5 drv.
ZAKAJ TAKO?
S	1. aprilom poteče pogodba, med državnimi železnicami in TPD o dobavi premoga. Pogajanja za sklenitev nove pogodbe pa se začno šele po 1. aprilu. Posledica tega je, da TPD ne ve, koliko bo dobavljala železnicam premoga in posledica tega je, da bo aajtorže omejila produkcijo. Račun bodo radi tega nepotrebnega zavlačevanja plačali delavci. Ali je res nemogoče, da bi se pogodbe pravočasno sklepale, ali res ni nihče odgovoren	da	se
sklepajo pogodbe vedno prepozno?
POGLOBITEV TRGOVINSKIH ZVEZ Z LEVANT0
V	Beyrouthu (Boite Postale 99) se je osnovalo podjetje Bureau Commercial You-goslave, ki želi stopiti v poslovne zveze z jugoslovanskimi tvrdkami. Solastnik podjetja je bivši predsednik sirijske republike Le Damad Ahmed Nami Bey. Tvrdka dopisuje v jugoslovanskem jeziku. Osnovala sta jo gg. Tifničevič in Maage.
Hovi boMviMki
j&ovctu
šefi generalnih štabov držav Male antante so na svojem sestanku v Bukarešti razpravljali predvsem o enotnem obrambnem načrtu Male antante.
Vsi banovinski proračuni znašajo 71T9 milijonov dinarjev in so za 14-8 milijonov man0ši od lanskih.
Minister Demetrovič je napovedal v senatu, kakor poroča »Neue freie Presse«, reorganizacijo jugoslovanskega lesnega izvoza, ki pride v bodoče pod državno kontrolo. Ta da bo imela značaj državnega monopola.
Razsodba v »ustaškem« procesu je bila razglašena. Vsi trije obtoženi atentatorji: Orab, Begovič in Podgorelec so bili obsojeni na smrt na vešala, ker so s terorističnimi dejanji ogrožali javni mir v Jugoslaviji, po naročilu iz tujine pripravljali atentat na kralja in ubili enega detektiva, drugega pa težko ranili.
Italijanski tisk je vznemirjen vsled zbli-žanja Nemčije in Jugoslavije. »II Sole« piše, da hoče Nemčija pridobiti Jugoslavijo z. gospodarskimi koncesijami.
Francoski zun. min. Barthou in belgijski zun. m*n. Hymans sta se popolnoma dogovorila glede razorožitve nega vprašanja in potrebnih jamstev za ohranitev miru. Oba zunanja ministra sta se izjavila za ustvaritev francosko-angleško-italijanske antante.
Predsedstvo razorožitvcno konference se na predlog angleške vlade sestane dne 10. aprila. Listi pišejo, da se je posrečilo doseči zbližanje med francoskim in angleškim stališčem.
Italijanski veleposlanik Granti je angleškega zunanjega ministra Simona opozarjal na nevarnosti, ki da izvirajo iz balkanskega pakta in je zato predlagal, da pritisne Anglija na Grčijo, da 'bi pakt odpovedala. Italija pa bi nato podpirala Anglijo v razorožitvenem vprašanju. Grandi je v predlog ni uspel.
Francoska vlada ie izdala obsežne v a •-nostne ukrepe, da onemogoči vsak upor levičarskih ali skrajnih desničarskih elementov. V primeru potrebe bo proglasila obsedno stanje.
Morilce preiskovalnega sodnika Princea so aretirali. So to štirje apaši zloglasne banditske tolpe, ki jo vodita bandita Jo-Jo n Angelo. Vsi ti zločinci so spadali k generalnemu štabu Staviskijeve bande.
General Bardy de Fourtou, ki je zapleten v Staviskijevo afero, je bil črtan iz francoske vojske.
Privatne tvornicc orožja v Franciji pridejo pod državno nadzorstvo, ker so na debelo dobavljale orožje političnim strankam.
Nemčija bo izdala po novem proračunu za vojsko 890 milijonov mark, za 220 milijonov več kakor lani.
Prusko državno ministrstvo je izdalo zakon, po katerem bodo morali bivati absolventi mestnih šol eno leto na kmetih in sicer pod nadzorstvom nar. socialističnih voditeljev.
Ker so ubili nekega narodnega socialista so bili v Berlinu obglavljeni trije komunisti.
Poljska vlada je za 'letošnjo gradbeno sezono določila 30 milijonov zlotov in sicer 18 milijonov za male gradnje, 8 milijonov za dovršitev začetih in 4 milijone za nakup zemljišč.
2500 uradnikov je bilo na Madjarskem s 1. aprilom upokojenih, da se s tem znižajo državni izdatki.
12 bombnih in 3 bojna letala je poslala Italija v Avtrijo, kakor zatrjuje angleški list »Daily Express«.
Vse tirolske občine so že imenovale Otona za častnega občana.
1.	majnik kot praznik dela in 12. november kot dan republike nista v Avstriji več državna praznika. Mesto njih je določen 4. marec, ko je prenehal avstrijski parlament in 11. september, ko je imel Doll-fuss svoj govor, da je Avstrija »krščanska narodna država«.
Po novi avstrijski ustavi bo rim. katoliška cerkev proglašena kot državna cerkev.
Rumunija pripravlja zakonski načrt, po katerem se znižajo tuji dolgovi rumunskih državljanov za 50 do 70% do vseh tujcev, ki so v Rumuniji dosežene čiste dobičke izvozili iz države. Več držav je proti temu zakonskemu načrtu že protestiralo.
Na italijanskem parniku »Martha Was-hington« je izbruhnil požar, ki je uničil 30 kabin. Parnik, ki je last tržaške družbe Cosulich, je bil v popravilu v doku.
Vozne cene in olajšave — Potovanje iz Soluna po morju v Dubrovnik — Izleti po južni Srbiji
Prijave sprejema Zveza trgovskih združenj v Ljubljani, ter opozarja udeležence na to-le:
1. Vsi ki so se pri združenjih že prijavili, naj do B. aprila javijo ev. brzojavno sporoče Zvezi, če se udeleže celotnega potovanja: Skoplje — Solun —Atene Krf
Kongres jugoslovanskega trgovstva v Skoplju, na katerem bo ustanovljena centrala zvez trgovskih združenj vse Jugoslavije, je definitivno določen za 12. in 13. maj.
Ob priliki kongresa se priredi tudi izlet po južni Srbiji in pa potovanje po morju iz Soluna v Dubrovnik.
Za potovanje po morju (Solun—Atene— Krf—Drač—Dubrovnik) je najet velik 9600 tonski luksuzni poštni čezoceanski parnik. (Parnik »Kraljice Marije« ima 6000 ton.)
Odbor za pripravo kongresa je poslal Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani ta navodila in pojasnila glede prevoznih stroškov in potovanja. Stroški so porazdeljeni v tri skupine:
I. Ljubljana - Skoplje — potovanje po morju — odhod in povratek:
Z vlakom II. razreda in parnikom I. razreda (posebno luksuzne kabine) 2520 Din-, z vlakom II. razreda in parnikom II. Taz-reda (kabin za spanje) 2226 Din; z vlakom III. razreda in parnikom III. razreda (s posteljami) 1600 Din; z vlakom III razreda in parnikom IV. razreda (s posteljami) 1500 Din; z vlakom III. razreda in parnikom IVa razreda (s posteljami) 1400 dinarjev.
K prejšnjemu načrtu obveščamo, da vozi posebni vlak iz Ljubljane, in sprejema spotoma na glavnih postajah delegate iz posameznih krajev. V Beograd prispe zjutraj. Po vstopu potnikov iz Beograda in okolice, odpelje zjutraj skozi Niš, sprejemajoč na postajah delegate, v Skoplje, kamor prispe isti dan zvečer.
Potovanje Skoplje—Bitolj je predvideno tako, (če bo zadostno udeležencev), da bo skupina, ki potuje v Skoplje— Bitolj—Solun—Atene—Dubrovnik, odšla dne 14. maja zjutraj iz Skoplja z avtobusi in avtomobili preko Tetova, Gostivarja in Ohrida, kjer prenoči.
Skupina, ki se bo vrnila po kongresu (in se ne bo udeležila potovanja Skoplje— SoiUn—Atene—Krf—Drač—Dubrovnik), se odpelje istega dne, dne 14. maja, zjutraj z vlakom v Gradsko, ker si ogleda izkopnine Stobi, nato odpotuje preko Pletvarja v Prilep, kjer si ogleda Prilep ter prenoči v Bitolju. Naslednji dan, dne 15. maja, od-potuje prva skupina iz Ohrida v Bitolj, druga skupina pa pričaka prvo skupino, v Bitolju, nakar odpotujeta obe preko Ohrida,, Gostivarja in Tetova v Skoplje.
H. Stroški za potovanje druge skupine (Skoplje—Gradsko— Prilep— Bitolj— Ohrid —Gostivar—Tetovo—Skoplje) bodo znašali
približno:
I® Ljubljane — odhod in povratek: II. razred 752 Din; III. razred 550 Din.
III. Za one, ki se ne žele udeležiti teh potovanj, pa bi se udeležili le kongresa v Skoplju in se nato takoj vrnili, pa znašajo prevozni stroški približno:
Iz Ljubljane — odhod in povratek: II. razred 482 Din; III. razred 140 Din.
Za prevoz do posebnega vlaka, ki bo iz Dravske banovine vozil iz Ljubljane, kakor tudi za povratek bo znašal popust na vožnji 50°/o. Odbor za pripravo kongresa pa bo skušal doseči še večje ugodnosti. To velja za vse udeležence.
Na ta način in po dosedanjih podatkih bi trajalo potovanje en dan več, kakor je bilo prvotno določeno, ker je preutrudljivo, da bi se potovanje Skoplje—Ohrid—Bitolj napravilo v enem dnevu.
Kakor je iz zgorajšnjega razvidno, je potovanje zvezano z malimi izdatki. Nudi se torej ugodna prilika, da z malimi stroški spoznamo razne kraje, bogate po zgodovinskih spomenikih in zanimive po svojih posebnostih. Obenem pa je to najlepša prilika za medsebojno spoznavanje.
Prehrana na parniku znaša 70 Din na dan.
Drač—Dubrovnik.
Te prijave morajo biti do 3. aprila v rokah Zveze, ker jih mora javiti odboru za pripravo kongresa, ker je odbor do tega roka vezan, da najame parnik, ki bo na določen dan pričakoval potnike v Pireju. To je jako važno, ker ni drugega povoljnejšega parnika na razpolago in je odbor naročil angleški parnik, ki ima 400 postelj in ki je nadvse udoben.
Ti udeleženci, ki se nameravajo udeležiti tudi potovanja preko Soluna —Dubrovnik,
naj do 15. aprila nakažejo za naplačilo ladje: za II. razred Din 1000; za III. razred Din 500 po položnici, ki naj jo zahtevajo od Zveze.
Vsi udeleženci, ki se udeleže celotnega potovanja Solun - Dubrovnik, naj do 13. aprila pošljejo Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani dovoljenje pristojne upravne oblasti (sreskega načelstva) za potovanje in tri fotografije 6X9 v svrho skupnega potnega lista.
Zveza sprejema prijave za potovanje po Južni Srbiji in za udeležbo na kongresu v Skoplju do 13. aprila. Zveza prosi vse, ki se nameravajo udeležiti potovanja, da do določenega roka javijo Zvezi, v kateri skupini se žele udeležiti potovanja (ali Solun —Dubrovnik, ali Skoplje—Gradsko—Prilep — Bitolj — Ohrid — Gostivar—Tetovo— Skoplje, ali samo kongresa v Skoplju s takojšnjim povratkom).
Podrobnejši program bo Zveza še objavila. Za vsa pojasnila je Zveza vsakemu prijavljencu radevolje na razpolago.
P
Tix>ttyrjjpou^aur
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 1,113.502-32.
Tekoči teden je pokazal ustaljenost v pogledu deviznih kupčij, kajti vsota skupnih zaključkov presega za 73 tisoč dinarjev celotni devizni promet minulega tedna. Vzrok porasta omenjenega deviznega prometa je predvsem povečana potreba po privatnih klirinških devizah Din in Dunaj, katerih je bilo v tem tednu nabavljeno za 110 tisoč Din več nego pretečeni teden, kakor je razvidno iz primerjalne tabele: Devize: Amsterdam minuli teden —, (tekoči teden 6); Curih 71, (19); London 71, (139); New York 14, (22); Pariz 103, (40); Din deviza 323, (310 avstr. priv. kliring); Dunaj 454, (577 priv. kliring); Trst 4, (vse v tisoč).
Na poedinih borznih sestankih tega tedna je bil dosežen ta dnevni devizni promet:
26. marca 1934 Din 437.216-77 Dunaj—Din
27. marca 1934 Din 286.919 06 Din—Pariz
28. marca 1934 Din 112.422 88 Dunaj
29. marca 1934 Din 276.943 61 Dunaj—London Narodna banka je posredovala tokrat le
v Parizu in Londonu. Ker je vsled velikonočnih praznikov odpadel petkov borzni sestanek, je Narodna banka dala Pariza za Din 103.000, Londona pa za Din 57.000.
V bonih grške Narodne banke to pot ni bilo niti prometa niti notic, dočim so bili avstrijski šilingi trgovani v privatnem kli-ringu po Din 9-10 — f'20 v ponedeljek (26. t. m.) in torek, od srede dalje pa po Din 9-15 — 9-25, tedaj zopet na bazi prejšnjega borznega tedna. Največji zaključki v avstrijskih šilingih so bili perfektuirani po tečajih Din 9’20 in 9'25.
Devizni tečaji so bili tekom tega tedna v stalnem čeprav malenkostnem porastu, adi-nole Berlin in Pariz sta notirala v četrtek ob ponedeljkovih tečajih in z neznatnimi vmesnimi oscilacijami, dočim sta Curih ter Praga beležila konstantno neizpremenjeno.
26. marca 1934.	29. marca 1934.
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din	Din	Din	Din
2309-85 2321-21 231040 2321-76 1359-58 1370-38 1359-58 1370 38 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 799-41	803-35	800-24	804-18
174-42	176 02	174 97	17657
3402-72 3430-98 3405-50 3433-76 225-88	227--	225-88	227--
142-29	143 15	142 29	14315
293-79	296-19	29413	296-53
34-	36--
20--	22--
9-50	11-
8-	10-
40 —	45 —
45 —	50 —
Amsterdam Berlin Curih Bruselj London Newyork Pariz Praga Trst
Avstr. šil. v priv. kliringu
910
9-20
9-15	9-25
Deviza Budimpešta in Dunaj še vedno ni beležila; notice ostalih deviz so izostale.
Efektno tržišče
Tendenca neizpremenjeno stalna.
Državni vrednostni papirji so v glavnem obdržali začetkom tekočega tedna doseženi tečajni nivo razen Vojne škode, ki je v razdobju tega tedna še nadalje okrepila svoje tečaje in sicer za tri točke v povpraševanju, za dve točki pa v ponudbi temeljem spodnje efektne tečajnice:
7°/o inv. pos.: 26. in 29. marca 70—73, 27. marca 70-50—72, 28. marca 71 povpr.
Agrarne obveznice: 26. marca 36 povpr., 27. marca 36-36-50, 28. mami 36—37, 29. marca 36—37.
8#/o Blair: 26. marca 55’50—5650, 27. marca 55—56, 28. marca 56—57, 29. marca 56-57.
7 Blair: 53—54, 27. marca 53—54, 28.3
7°/o Blair: 26. in 27. marca 53—54, 28. marca 52-50—53-50, 29. marca 52-50 povpr.
Seligm. nove obvez.: 26. marca 65 povpr., 27. marca 67—70, 28. marca 67—69, 29. marca 65 povpr.
Begluške obveznice: 26. marca 53 povpr., 27. marca 52-50—53, 28. marca 53—54, :29. marca 53—54.
Vojna škoda: 26. marca 310—313, 27 marca 313 povpr., 28. marca 312—314, ;29. marca 313—315.
Notice bančnih efektov so nalik industrijskim papirjem povsem izostale iz-vzemši Kranjske ind. družbe, ki je na vseh borznih dnevih beležila Din 250-— v ponudbi.
Efektnih zaključkov ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca neizpremenjeno živahna.
Zaključkov ni bilo. V četrtek je bilo ieksekutivnim potom prodano pol vagona pšenične moke. Cene so ves tekoči teden ostale neizpremenjene in se šele na četrtkovem borznem sestanku okrepile za dinarjev 2-50 pri 100 kg.
Lesno tržišče
Tendenca mlačna, povpraševanja še vedno šivahu*
Išče se več vagonov tramov 13/46—24/29, od 4—12 m dolžine, franko vagon it. meja.
Zaključeno je bilo v tem tednu 6 vagonov hrastovih pilotov.
Cene so ostale večjidel nespremenjene v plehkem lesu (smreka-jelka) in v hrastovim, popolnoma brez izprememb pa v bukovini, kot nam predočuje spodnja tečajnica tekočega tedna:
(Cena za m8 franko vagon nakladalna poetaja.)
Tekoči teden
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte (min. teden 100"— do 110'—) Brzojavni drogovi Bordonali merkantilni Trami merkantilni Škorete, konične, od 16 cm i naprej
(min. teden 280-— do 290"—) Skorete, paralelne, od 16 cm naprej
Škorete, podmerne, do 15 cm Deske-plohi, kon.. od 16 cm naprej ♦
(min. teden 280-— do 300'—) Deske-plohi, par., od 16 cm naprej
(min. teden 320-— do 330-—) Bukev:
Deeke-plohi, naravni neobrob-iieni
Deske-plohi, naravni, ostrorobi Deske-plohi, parjeni, neobrob-ljeni
Deske-plohi, parjeni, ostrorobi Testoni "/io, monte Testoni */s, monte Hrast:
Hlodi I.. II.
Bordonali
Deske - plohi, neobrobljeni boules
(min. teden 850-— do 950*—) Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni Deske-plohi, ostrorobi (podnice)
Frizi
Parketi: hrastovi, za m* bukovi, za m*
Železniški pragovi:
2-60 m. 14X24 hrastovi, za 1 komad
(min. teden 35-— do 38-—) bukovi, za 1 komad Drva: bukova, za 100 kg
(min. teden 10’— do 11"—) hrastova, za 100 kg
(min. teden 9-— do 10-—)
0(?lje: bukovo za 100 kg »canella« za 100 kg
Sortiranje gotovega blaga
Da si omogočimo kontrolo in da dosežemo približno vrednost gotovega blaga, je posebno v teh težkih časih nujno potrebno, da ve tudi vsak najmanjši producent ob vsakem času koliko in kakšno blago ima na zalogi. A da to dosežemo je treba vsako blago takoj ko pride iz žage pregledati in sicer vsak komad zase tako glede dimenzije kakor glede kakovosti.
V prvi vrsti sortiramo blago po enakih dimenzijah in to po enakih debelinah, enakih širinah in enakih dolžinah, istočasno pa sortiramo blago tudi po kakovosti. Sortiranje blaga na ta način ni samo nujno potrebno, ampak tudi zelo pregledno in vsled tega — kar je glavno — tudi rentabilno. S takim sortiranjem je podana točna evidenca lesa po kakovosti, količini in raznih dimenzijah. S tem pa je omogočeno producentu, da lahko vsak čas napravi točno in pravilno ponudbo pripravljenega blaga. S takim postopanjem se namreč kalkulacija poenostavi in prevzem blaga gre gladko od 'rok.
Sušenje in konzerviranje lesa.
Prav tako važno kakor sortiranje je tudi sušenje in koserviranje blaga. S pravilnim sušenjem se blago ohrani pred razpokami in obdrži naravno barvo lesa. Blago moramo zavarovati tako pred solncem kakor pred dežjem, torej se mora pokriti oziroma zavarovati pred direktnim solnčnim obsevanjem. Solnce namreč povzroča razne razpokline in škoduje naravni barvi lesa, mokrota pa povzroča maroge in gnitje lesa.
Deske naj se zlagajo in nakrijejo na prostem ali pa v pokritih prostorih. V obeh primerih pa mora zračni prepih imeti popoln dostop do kop. Posebna pažnja naj se polaga na to pri trdem lesu. Kajti čimdalje se blago suši, tem boljše je. Najbolje je, da se med posamezne deske polagajo tanki prečni remeljčki. Pri trdem lesu je priporočljivo glave obiti deščicami.
Kope naj se nakrijejo s krajniki ali deskami slabše kakovosti. Pri zlaganju kop pa je zlasti paziti na to, da bo v vsaki kopi blago le iste dimenzije. Ko se je blago zloženo v kope toliko osušilo, da je zračno suho, se presortira in zloži deska na desko brez zračnih presledkov in prečnih remelj-čkov. Poleg naravnega sušenja imamo seveda tudi umetno sušenje.
Če upoštevamo strokovnjaško sortiranje in sušenje lesa, lahko govorimo o kvalitetnem blagu, kakor ga zahteva svetovni trg. In le tedaj, ko postavimo tako blago na trg, smemo upati na zboljšanje položaja. Casi pa, ko se je prodalo vsako blago, so minuli in produkcija nekvalitetnega blaga se po dosedanjih izkušnjah sploh ne izplača.
Din	Din
100-	120"—
150"— 170"— 135-— 160-— 150"— 160 — ffoŠ" 'm 270"— 280'—	
310 — 200-	350"— 215"—
•250--	280"—
290-	310"—
350-470-—	400"— 570-—
430"— 670"— 390"— 320-—	600"— 770"— 405-— 3S5--
250"— 800-—	260-- 900"—
820"—	900-
700-—	730-—
750-— 500-—	850— 600"—
1 1	o? 1 1
Gd/tiOspiaAefojt SoCj&s
Naša trgovinska bilanca v februarju aktivna
Po podatkih gen. dir. carin je znašal ves naš uvoz v februarju 54.159 ton v skupni vrednosti 232-9 milijonov Din, to je za 8.695 ton in za 52-9 milijonov Din več ko v februarju lani.
V obeh prvih letošnjih mesecih smo uvozili 113.788 ton v vrednosti 492-5 milijonov Din napram 97.775 tonam in 352-2 milijonom Din lani. Uvoz se je po količini povečal za 16-38°/o, po vrednosti pa za 39.86°/o.
Naš izvoz pa je znašal v februarju 210 tisoč 636 ton v vrednosti 269-8 milijonov Din, za 25.047 ton in 45-4 milijonov Din več ko v februarju lani.
Skupno je znašal naš izvoz v prvih dveh letošnjih mesecih 448.003 ton in v vrednosti 502-5 milijonov Din, to je za 71.210 ton in 45-9 milijonov Din več ko lani. Izvoz se je povečal po količini za 18-89°/o, po vrednosti pa za 10-05°/«.
To se pravi, da so se uvozni predmeti zopet podražili, izvozni pa pocenili. V tem pogledu je torej naša trgovinska bilanca prav žalostna.
a.	a	praJ-eh	20,pecivo
vanilinilodlaor
6dibo prav/ib zanesljivi /
Svinjski trg z dne 27. marca. Dogon: 3871 Škarjev fin '9020 pršhtarjev. Iz Jugoslavije je bilo 1753, iz Madjarske pa 1074 Špeharjev. Pršutarjev je bilo iz Av-sAHje;7167, iiz Poljške' 1084, iz drugih držav pa manjše količine. — Cehe; mangaldca I. vrste po 1*35 do 1-38, II. vrste po 1*32 do 1-34, jugoslovanski 'križani Špeharji po
1-35 do 1-42, srednji po l-32 do 1*34, slabše vrste po 1-30 do 1-32, stari po 1-20 do 1-28, pršutarji lahki po 1*20 do 1-42, težki po 1*15 do-1*30, križani po 1*35 do 1*42 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Ob mirnem prometu so se pocenili Špeharji za 2 do 3 groše. Pršutarji so ee prodajali za 2 do 3 groše dražje. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. — St. Marx.)
na ploščah. — 18-00: Otroški kotiček (ga. 'Medvedova). — 18’80: Slavni pevci v reproducirani glasbi. — 19-00: Sokolstvo. — 19-30: 0 državljanski vzgoji (prof. Marinko). — 20-00: Ljubljanski komorhi trio. — -20-45: Vokalni koncert Antena Drmote. — 21-15: Radio-orkester. — 22-10: Čas, poročila. —- 22-30: Angleške plošče.
Sreda, dne 4. aprila. 12*15: 'Reproduciran orkestralni koncert. — 12*45: Poročila.
— 13-00: čas, razni zbori na ploščah. —
18-00: Radio-kvantet. — 18*30: Radio-orkester. — 19-00: O sodobnem gledališču. —
19-30: Pregled jugoslovanske književnosti.
— 20*00 Koncert okteta »Ljubljahskega Zvona«. — 20-45: Vijolinski koncert Karta Rupla. — 21*30: Mandolinistični kvartet.
— 22-00: Čas, (poročila, radi o-jazz.
Četrtek, 'dne 5. aprila. 12-15: Operne fantazije na ploščah. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, reproduc. pesmi solnčne Španije. — 18-00: Zgodovinski podatki o vzgoji slepcev (Kobal Josip). — 18-30: Srbohrvaščina (dr. Rupel). — 19-00: Plošče po željah. — 19-30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 20-00: Pomlad v glasbi, izvaja radio-orkester. — 20-45: Vokalni koncert ge. Josipine Sivec. — 21-15: Stravinski: Capriccio (reprodukcija). — 22-00: Čas, poročila, raidio-jazz.
novimskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin in -sester pomočnic. — Razne razglase sodišč in drugih uradov ter razne druge objave.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide vsled velikonočnih praznikov šele
v četrtek, dne 5. aprila. MMHHrifeiMiilfe
DUMPING-CENE ZA GRŠKA VINA
Na mednarodnem vinskem trgu je *v Zadnjem času mnogo pritožb proti izredno nizkim cčnam grških vin. 'Te cehe ogrožajo vso vinsko trgovino. Tako se 'prodaja grško 13odšti6ttio vino 'cif 'HtaribUrg po 10 mark za hektoliter s sodom Vred. Stroški prevoza iin soda znašajo okoli 6 in -pol marke, da dobi -grški izvoznik Viha za hektoliter viha saimo 3*50 marke. Po tako < ttizki oenipa ni mogoče' proda j ati nobenega vina brez izgube.
IHEAKIRGRSKI TRG
Na trg z dne 27. marca je bilo prignanih 17 kčtejev, 12 bikoV, 108 volov, 298 krav ih 19 telet, skupaj 514 glav.
Povprečne cene Za različne živalske vrste na sejhiu So bile te: debeli voli 1 kg žive teže Od 'Din 3*— do 3-50, poldebeli voli 2-— do 2-75, plemenski Vodi 2-50 'do{ 3-75, biki za klanje 3-— do 3*50, klavne krave 'debele 2-50 do 4*—, plemenske krave 1*50 do 2*50, krave za klobasarje 1*501 do 2*—, molzne krav© '2-— do 2-50, breje krave -2-—do 2*50, mlada živina 3*— 4—, teleta 4-50 do 5*— Din. Prodanih je bilo 280 glav živine. — Mesne cene: vo-j lovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8-, meso od bikov, krav, telic 4 do 8*—; telečje meso I. vrste 10—14, II. vrste 8—10; svinjsko meso sveže 10—10.
MARIBORSKI SVINJSKI TRG
Na svinjski sejem dne 23. marca 1934 je bilo pripeljanih 205 svinj in 1 koza, cene so bile te:
Mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100,
7—9 ted. 150—200, 3—4 mesece 250—280, 5—7 mes. 320—360, 8—10 mes. 450—560, ’1 Ičto 650—750 dinarjev za 1 komad. —
1	kg žive teže 6-50—7, 1 kg mrtve teže 9—10 dinarjev. — Koze kom. 60 dinarjev. Prodane so bile 104 svinje.
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na gdveji trg 'z dne 26. mafca je bilo postavljenih: 806 volov, 334 bikov in 573 krav. Iz Jugoslavije je bilo: 93 volov, 29 biikov in 2 kravi. — Cette leo'bite te: fabrič-ni voli I. Vrste po 1*30 do 1*45; navadni
I. vrste po 1-15 do 1-25; H. po 1*— do 1*10;
II. vrste po 0-90 do 1-—; biki po 0*90 do
1-10; krave po 0-82 do 1"05, 'mršava živina po 0-63 do 0-80 šilingov za kg žive teže. — Tendenca: Ob slabem prometu so se pocenile vse vrste živine za 3 do 5 grošev.
Progfam ljubljanske radio postaje
Nftdčlja, dne ‘1. ‘aprila. 8-15: Poročila. —
8-30: Orgelski koncert (Blaž Arnič). —9-00: Religiozna glasba ha ploščah. — 10-00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. —
11-00: Radio-orkester. — 12-00: Čas, reproduciran koncert godb na pihala, vmes instrumentalne solištiične točke. — 16-00: »Prodana nevesta« (Smetana) v reproduc. glasbi (I. in III. dejanje). — 20-00: Mešani Oktet poje velikonočne pesmi. — 20-30: Radio-orkester. — 21-15: Vokalni koncert Marjana Rusa. — 22-00: Čas, poročila, ra- j dio-jazz.
Ponedeljek, dne 2. aprila: 8-15: Poročila. — 8-30: Telovadba (Pustišek Ivko). —
9-00: Včrskb predavanje. — 9-35: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9*45: Plošče. — 10-00: Žensko delo na Bolgarskem (Pavla Hočevarjeva). — 10-30: Narodne pesmi v vprašanjih in odgovorih. —
11-00: Slovenska glasba, izvaja radio-orkester. — 12*00: čas, malo za res in malo za pl©9 (pestra revija gramofonskih plošč). — 16-00: 0 ureditvi kmetskega vrtiča (Lap Anton). — 16-30: 'Šramel kvartet Flis — vmes poje kuplete g. Bajde — vmes citre solo. — 20-30: Prenos opere iz Beograda.
V	odmoru: Čas in poročila.
Torek, dne 3. aprila. 12-15: Tuji kraji, tuje pesmi (pesmi in plesi raznih narodov na ploščah). — 12-45: Poročila. — 13*00: Čas, jugoslovanska narodna glasba
OBČNI ZBORI Industrialec Novak Franjo sklicuje Ua podstavi svoje končesijške lištihe uštanov-! lii občni Zbor delniške družbe Tovarne strojil V Majšperku ria ‘dan 7. aprila ob 10. dopoldne v pisarniških prostorih »Tovarne strojil«.
Zreta slovenskih zadrug ima redili občni Zbor dne 9. aprila v dvorani Delavske j zbornice Ob 10.
fPražaorne in kemične tovarne, d. d. v ;Celju imajo redni občni Zbor dne 10. aprila ob 11. v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Trgovsko-induštrijska delniška družba »Merkur« ima XII. redni občni zbOr dne I
18.	aprilto ob 15*30 v prostorih ravnatelj- j «tva Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani. _____________ ,	__________
»SLUŽBENI list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 31. marca objavlja med drugim: Uredbo
o	banovinskem proračunu Dravske banovine. — Pregled proračuna pridobitnih podjetij, zavodov in ustanov Dravske banovine. — Pravilnik o banovinskih davščinah Dravske banovine. — Uredbo o proračunu »Bednostnega fonda« Dravske banovine. — Pravilnik o izredni davščini delojemalcev in službodavčev. — Razglas o znižanju potnih povprečnin ba-
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Sobota, dne 31. marca: Zaprto.
Nedelja, dne 1. aprila ob 15.: INKI. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Beograd nekdaj in sedaj. Izven. Znižane cene od 8 do 24 Din.
Ponedeljek, dne 2. aprila ob 15.: INRI. Izven. Cene od 20 Din 'navzdol. — Ob 20.: €harleyeva teta. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Torek, dne 3. aprila: Zaprto.
Opera, začetek ob 20.
Sobota, dne 31. marca: Zaprto.
Nedelja, dne 1. aprila ob 15.: Parsifal. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 2. aprila ob 15.: Ples v Sakoju. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Poljska kri. Izven. Znižane cene. Premiera.
Vsakih Dih 10.000 -, odtegnjenih prometu, bi moglo preživeti enega brezposelnega «eio leto
Ptibijajte brezposelnost s tem, da nalagate denar tja, kamor spada, t. j. v domače denarne zavode, da bodo mogli dajati nove krddite, !ki bodo 'poživili gradbeno delavnost, bodo dali delavcem kruha, industriji dela in trgovcem, posredovalcem med producenti in konzumenti, zaslužka 1 Nalagajte Vaš denar v
MERCINA IN DRUG
Glavno zastopstvo in samo* prodaja ifl Slovenijo vseh izdelkov tdvavn« za delca-men t ni ih kartni papir
BRATJE PIATNIK, RADEČE
KOLODVORSKA ULICA 3
ki Vam nudi z ozirom na jamstvo mestne občine popolno varnost in ugodno obrestovanje ter novo vložene vloge (t. j. po 1. 1. 1935) izplačuje na vsakokratno zahtevo
klepGrstVO, krovstvo, strelovodi
Jakob tligl dediči
ati rsba I * Vf Jf
naisotidnejtf* kl iti** mm
Ctubljana 3 Telefon 33-53 Ribiška cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
VELIKO
*	..........sVJlenh In Volnena vseh
vrst. stalno sveža na zalogi, kjkbr tudi vse -ostale Mlinsko t thd lih • p btr m bi 11%» RTI
l>IB'BB*^i*^^^KolodTorska 35
Telefon St e v. 27-25
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Združenih papirnic VeVčfe, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani! in Sladkogorske tovarne ipapirja in lepenke d. z o. z., Sladki Vrh
trsj« ALEKSANDER ŽEL«ZNK*R. - Za TrgoWftdttitrifak* d. A >*G&KUK< VM fatfajatelja in Ekarja: 0. MIHALEM, Ljubljana.