LETO XXXI, številka 10,	14.maj 1999 Cena 269,00 SIT
»0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
Jurjevo '99 - nadaljevanje zastavljenega dela Intervju: Toni Rifelj, gornjegrajski župan
V pričakovanju stoletnice Maistrovega borca iz Solčave
V R A C I J A
Cenjenim gostom sporočamo, da Vam v "Restavraciji GAJ" nudimo
-	dnevno malice po zelo ugodni ceni........500,00 SIT
-	nedeljska kosila.......................1.000,00 SIT
-	pestro izbiro jedi po naročilu, med katerimi bi omenili: puranje zrezke, postrvi, bikove prašnike, tatarski biftek, lignje (ocvrte, polnjene ali na žaru), srnin golaž in hišno specialiteto pretaknjeno srnino stegno
-	pizze več vrst
-	sladice: prekmurska gibanica, vroče višnje, palačinke...
Lahko pa se odločite za kaj bolj osebnega. Pripravimo Vam po Vaših željah praznovanje ob nepozabnih priložnostih:
-	birma, 1. sv. obhajilo
-	nepozabni rojstni dnevi
-	obletnice poroke
-	srečanja s sošolci ali sorodniki.
Zaupajte nam svoje želje, mi pa se bomo potrudili, da bodo trenutki med nami nepozabni!
V Restavraciji GAJ Vas pričakuje prijazno osebje, ki Vam želi obilo srečnih in veselih trenutkov med nami.
DOBRODOŠLI!
STE IMETNIK TEKOČEGA ALI ŽIRO RAČUNA
IN ŽELITE NATANČNO INFORMACIJO O STANJU NA VAŠEM RAČUNU?
Če je vaš odgovor pritrdilen in če imate telefonski aparat s tonsko izbiro, izpolnite še samo ustrezen obrazec, ki ga dobite na bančnem okencu in zagotovili si boste sleherni trenutek, 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih dostop do željenih informacij.
Storitev je brezplačna, zato ne odlašajte s svojo odločitvijo. Podrobnejše informacije so vam na voljo v vseh enotah naše banke.
Prepričani smo, da bo avtomatski odzivnik presenetil tudi vas.
/O j banka velenje
^-----S Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
radie alfa n
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa
24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz
Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
OSREDNJA
KNJIŽNICA
TRET*muaWRAN

ISSN 0351-8140
Leto XXXI, št. 10, 14. m3] 1999
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovite^ : \
Skupščina občine Mozirje
's
Savinjske novice, Franci Kotnik-S-P,, ' Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90791, žiro račun 58810-685-13016 '
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik \
Stalni sodelavci: \ \x\'
Edi MaVrič-Savinjčan, ;AleksauderN\ N' Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože'Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina, m Edvard. \ / Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Rečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Roše,
. Vesria Retkb, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove '
Tajnica uredništva: ■. v\\/
Barbara Zacirkovnik;
X.'\V\\\ \N\\\ \\\\ \y\\ Nk\v\ .V\
Računalniška obdelava:
Tomaž Pajk, \\ \\ \\
\nSN.
Helena Kotnik, mobitel 0609/647 840
Naslov uredništva:
Savinjske hovicaNS. X Savinjska česta 4, 3331 Nazarje \ Telefon: 063/83 90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791
E-pošta:	s\\.
'sa\nnjške.novice@siol.net:\;v ^C\V\ Internet:	'
,\\\\ j\\\\ \/\\\ N\ \\	N/\\\ \\\\,
http//:www.savinj-novioe-sp.si \
Cena za izvod: 869,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT
,TisiK\\\xv^\V\	\\\
IGEA d.o.o. Nazarje \V>
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
?o mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne ; 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov^;
.p<^stuphj^%/^^x''^-\ '\\X\	\
Objavljenih rokopisov in fotograf) ne vračknm.	\'
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. X\\\ '\.
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje..
Le nekaj dni bi še minilo pa bi tulipani prehiteli letošnjo razstavo cvetja v Mozirju. K sreči se to zgodilo, zato so lahko obiskovalci, našteli sojihpreko 20 tisoč, v časti prvomajskih praznikov uživali v njihovi lepoti. Tudi vreme je bilo prizanesljivo do organizatorjev in če so na koncu zadovoljni vsi, je najbolj prav. Mozirski gaj v teh dneh obišče dnevno tudi po šest, sedem avtobusov izletnikov. V večini seveda šolarjev. S tem Mozirje potrjuje sloves najlepšega izletniškega kraja v letu 1998, žalpa tabla, ki bi obiskovalce spomnila na ta naziv, pred krajem še vedno ne stoji. Pa bi morala! Menda je kriv eden od sponzorjev akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista, ki plakatov še ni natisnil. Škoda.
V Matkovem kotu se medtem pripravljajo na slovesen dogodek: 100-letnico Alojza Poličnika. Naj vas spomnim, da gre za človeka, kije služil vojsko že za časa cesarja FrancaJožefa, bilpa je tudi Maistrov borec za severno mejo. O izjemnipomembnosti takratnih dogodkov ne kaže izgubljati besed, zato je toliko bolj prav, da se država Slovenija ob tejpriložnosti Alojzu Poličniku simbolično zahvali. Naj mi bo dovoljeno, da delček zaslug, da se bo to zares zgodilo, pripišem našemu reporterju in fotoreporterju, ki sta pristojne pravočasno opozorila na omenjeni dogodek.
Delitvena bilanca bivše mozirske občine tudi v letošnjem letu (še) ni naj)redovala. Občine ostajajo na svojih stališčih, jasno pa je, da bo nekakšno rešitev vendarle treba najti. Zadeva me nekoliko spominja na slovensko-hrvaški spor glede Piranskega zaliva, pri čemer sta si državi sedaj omislili tujega svetovalca. Morda bi kazalo tudi pri nas razmišljati v tej smeri, sicer se bo lej)ega dne država naveličala tega mencanja in bo zadevo rešilapo svoje. Vprašanje je le, v čigavo korist in v čigavo škodo. Zanesljivopa na račun vseh občanov Zgornje Savinjske doline.
Že kaj razmišljate o letošnjem dopustu? Bi se že prilegel, kajne? Toda j)red tem moramo preživeti še delovna meseca maj in junij. V prihodnji številki Savinjskih novic ne zamudite zanimive avtomobilskepriloge!

IZ VSEBINE:
Gornji Gradis
Izgradnja kotlarne za daljinsko ogrevanje
zaključena...........4
Občinski svet Mozirje: Zelena luč za krajevni muzej in poročno dvorano	'6
Toni Rifelj, gornjegrajski župan:
“Uspešnost mojega dela naj ocenjujejo drugi” ....... 8
KS Mozirje:
Jurjevo 99 - nadaljevanje uspešno zastavljenega
KD Jury Mozirje:
Lepota družinske
Osnovna šola Nazaije:
Praznik za prvošolčke.. 12 Dobrote slovenskih kmety na Ptuju:
Priznanja našim
kme&Lfc^
TD Rečica ob Savinji:
Pobiranje želodcev 2U:\:;
.14'
Gasilska zveza Zgornji; Savinjske doline:
Pripravljeni v novo tisoČletj e Alojz Poličnik iž Matkovega kota:
Stoletnica Maistrovega
Zgodovina in narodopisje:
Žage v tridesetih letih .. 22
Zaseženo eksplozive ...k. 31
NASLOVNICA
Pomladanska lepota .Mozirskega gaja
Foto: Marija Breznik
\\ \\\\ \\\\ \V\\ 'X\\ \\ \x
Gornji Grad
Izgradnja kodame za daljinsko ogrevanje zaključena
V Gornjem Gradu so 19- januarja začeli kuriti lesne odpadke podjetja Smreka in, kot je bilo slišati na novinarski konferenci, od tega dne kotlarna deluje brez problemov. Ta čas je montiranih okoli dvajset postaj in vsi veliki porabniki, do konca junija pa naj bi se z gornjegrajskim daljinskim ogrevanjem grelo 70 do 75% hiš.
V Gornjem Gradu so z zagonom uspešno kronali večletna priza-kurišča in prvimi napeljavami zak- devanja. Prvotno investicijsko ljučili prvo fazo projekta in seveda planiranje objekta se je s prvotnih
Kot je bilo slišati na novinarski konferenci, kriza Smreke ne more vplivati na daljinsko ogrevanje (foto: Ciril Sem)
Zavarovalnica Maribor
Prva zavarovalnica s certifikatom kakovosti
Zavarovalnica Maribor, d.d., je prva slovenska zavarovalnica, ki sije pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. V sredo, 5. maja, ga je v Kazinski dvorani SNG Maribor tamkajšnji župan Boris Sovič izročil predsedniku uprave Dragu Cotarju.
Ob tej priložnosti so na novinarski konferenci povedali tudi nekaj o poslovnih rezultatih te druge največje slovenske zavarovalnice, ki je imela lani skoraj 20 milijard prihodkov. Ob tem je dosegla 831 milijonov bruto dobička in več kot 353 milijonov neto dobička, za katerega je vodstvo lastnikom zavarovalnice
predlagalo, da ga namenijo za pokrivanje izgub iz preteklih let. Po besedah Draga Cotarja se v Zavarovalnici Maribor temeljito pripravljajo na konkurenco tujih zavarovalnic, zato se pogovarjajo tudi o možnostih povezovanjas slovenskimi zavarovalnicami.
KF
<X>tridejcT'
hram
3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308
TRGOVINA ZA CELOVITO OSKRBO VRTOV, NASADOV IN MALIH ŽIVALI.
V.
Izkoristite bogato sezonsko izbiro parkovnih rastlin ter sadik balkonskega in drugega cvetja.
Stalno imamo na zalogi vrhunski hrani za pse in mačke Royal canin in Eukanuba.
Svetujemo, načrtujemo, zasadimo.
treh milijonov nemških mark povečalo za sto odstotkov in sicer na račun bistveno daljše trase od načrtovane. Pomembno je, da so za izvedbo projekta uspeli zainteresirati tuje investitorje in zagotoviti namenska tuja sredstva, predvsem konzorcij Phare in avstrijski ekološki sklad, od domačih pa je poleg občine finančno sodelovalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Na seminarju, ki so ga ob tej priložnosti organizirali v Gornjem Gradu, so spregovorili o izvedbi gornjegrajskega projekta, tehnologiji zgorevanja lesne mase in seveda tudi o možnih virih lesne mase drugod po Sloveniji. Podobne projekte želijo promovirati med slovenskimi občinami, do leta 2010 naj bi bilo v Sloveniji 50 podobnih objektov kot v Gornjem Gradu. Peter Heymann
Andresen iz družbe Carl Bro je kot predstavnik programa Phare predstavil danske izkušnje s podobnimi projekti. Po njegovem gornjegrajska kotlarna in celoten projekt demonstrira uspešnost lokalne skupnosti, ohranjanje zraka, predvsem pa sodelovanje med lokalno skupnostjo in industrijo.
V gornjegrajski kotlarni uporabljajo za kurjavo drevesno skorjo, žagovino in druge lesne odpadke iz Smreke. Kljub temu, da je podjetje Smreka ta čas v postopku prisilne poravnave, ocenjujejo, da to dejstvo ne more ogroziti zalog odpadlega lesa za nemoteno kurjavo. Precej zasebnikov v okolici se ukvarja z lesno dejavnostjo tako, da bodo po potrebi lesne odpadke kupovali od njih.
Savinjčan
JP Komunala Mozirje
Uspel odvoz gospodinjskih kosovnih odpadkov
V okviru spomladanske očiščevalne akcije so tudi vjavnem podjetju Komunala Mozirje v sodelovanju z Občino Mozirje pristopili k organiziranemu zbiranju in odvozu večjih gospodinjskih kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke so pobirali po običajni poti kot ostale odpadke, in sicer na dan rednega odvoza, akcija pa je trajala od 12. do 16. aprila.
K takšnemu načinu pobiranja odpadkov so v občini Mozirje pristopili prvič. Sodeč po odzivih so občani z njim zadovoljni, saj so večje kosovne odpadke pripravili poleg posod za smeti, torej jih ni bilo treba nikamor peljati. Komunala je odpadke sortirala že nasamem izvoru, kar pomeni, da so pločevino ločili od ostalih vrst kosovnega odpada.
Seveda se je tudi tokrat nabrala zajetna količina vseh vrst odpadkov, od gospodinjskih strojev, delov pohištva in tekstilnih odpadkov do razne lesovine ipd. Odpeljanih je
bilo 146 kubičnih metrov kovinskih kosovnih odpadkov in 494 kubičnih metrov ostalih vrst odpadkov.
Glede na pohvalne odzive krajanov Mozirja in Rečice ob Savinji bodo v Komunali takšne akcije izva-j ali tudi v prihodnje. Že v jesenskem času bodo začeli z zbiranjem posebnih odpadkov, kot so akumulatorji, škorpiva in zdravila, ki jim je potekel rok uporabe. “Bodimo prijazni do narave in odlagajmo odpadke tja, kamor sodijo!” opozarjajo vjavnem podjetju Komunala Mozirje.
KF
Turistična agencija SUIT rap -
v sredo, 19.ma
Davek na dodano vrednost
Kaj je DDV?
Davek na dodano vrednost bo zamenjal dosedanji prometni davek inje vrsta davka od prometa blaga in storitev. Predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost, so: Zakon o davku na dodano vrednost (ur.list 89/98), Pravilnik o izvajanju davka na dodano vrednost (Ur. list 4/ 99) in Zakon o trošarinah (Ur. list 84/ 98), ki je z DDV-jem tesno povezan.
Za DDV je značilno:
1.	teritorialno načelo, kar pomeni, daje obdavčen promet na območju Republike Slovenije;
2.	davek je stopenjski ali vsefazni, kar pomeni, da ga zaračunamo ob vsakem opravljenem prometu blaga ali storitve;
3.	davek se obračunava po kreditni metodi od fakturirane realizacije;
4.	davčni zavezanci so tisti, ki se registrirajo in opravljajo obdavčljiv promet;
5.	davčni zavezanci bodo mesečno obračunavali in sestavljali obračune davka in sicer do konca tekočega meseca za pretekli mesec;
6.	prihodki od DDV pripadajo proračunu Republike Slovenije.
Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno - samostojno opravlja dejavnost in je vpisana v davčni register.
Mali zavezanci opravljajo samostojno dejavnost in nedosegajoletnegaprometazavstopvsistemDDV. Mali zavezanci se lahko registrirajo prostovoljno, vendar morajo potem v sistemu ostati najmanj 5 let. Z registracijo mali zavezanci pridobijo dolžnost obračunavati kupcem DDV ter pravico do poračuna vstopnegadavka, dolžnostvodenjadavčnegaknjig-ovodstva in boljši tržni položaj. V primeru ne registracije si mali zavezanec prihrani stroške vodenja davčnih evidenc in se izogne finančnim obremenitvam, lažje prilagaja prodajne cene tržnim razmeram. Nadaljevanje prihodnjič.
Božena Knapič, članica Društva davčnih svetovalcev
Slovenije
BORZNOPOSREDNIŠKA
HlŠAddd
* odkupujemo delnice
* posredujemo na borzi * upravljamo spremože njem Spripravljamo analize in Vam svetujemo pri naložbah
Tel 061/125 8° 74-125 2010 ^ Breg 22, Ljubljana ^
Kaj je delnica
Ameriški filmi so tudi v slovenski prostor prinesli določene predstave o borzništvu. Zavladalo je prepričanje, da lahko ljudje s pravimi informacijami ali pa kar z golo srečo z njeno pomočjo mastno zaslužijo, tisti, ki stavijo na “napačnega konja”, pa ravno toliko izgubijo. Večina ljudi ob besedi “borza” najprej pomisli na veliko dvorano, kjer se drenja množica vpijočih ljudi - vsak vpije nekaj drugega, vsi želijo isto: več denarja, kot so ga imeli včeraj.
Zadnja predstava vsaj na Slovenskem že močno bledi, saj so se trgovalci leta 1995 umaknili v mirnejše pisarne in zdaj “vpijejo” svoje želje po prodaji ali nakupu s pomočjo računalnika. Je pa še vedno živa ideja, da je borza le za tiste, ki imajo močne živce ter tudi ščepec preveč samozavesti. Res je, da je možnost, da izgubimo del prihrankov zaradi padca cene delnic večja, kot pa če bi imeli denar spravljen v banki, hkrati pa je tudi res, da obstaja realna možnost, da zaslužimo z delnicami precej več kot z bančnimi obrestmi. Spet in spet se tako potrjuje resnica, da je možnost lepega zaslužka močno povezana s tveganjem, da bomo izgubili nekaj denarja.
Slovenci smo ob prehodu iz prejšnjega sistema vsi postali solastniki podjetij, ki so bila prej v “skupni lasti”. Večina se je ob tem prvič od blizu srečala z besedami kot so delnica, borza, obveznica,... In če bi povprašali ljudi, kaj vedo o teh pojmih sedaj, bi verjetno dobili množico bolj ali manj različnih in napačnih odgovorov. Zato je prav, da se v začetku našega druženja poigramo s temi besedami in izvemo o stvareh, ki jih predstavljajo, vsaj bistvene podatke.
Beseda “delnica” zveni precej tuje. Definicija, da je to vrednostni papir, ki pomeni delež v osnovnem kapitalu družbe, nam ne pove prav veliko. Delnica, kot popisan list papirja, nam pove, kdo je delnico sploh izdal (katero podjetje je “naše”), na kakšen znesek se nanaša, kakšne pravice ima imetnik tega papirja in še nekaj, za osnovno razumevanje tega vrednostnega papirja, manj pomembnih podatkov. Lahko pa si predstavljamo, da imamo namesto takšnega popisanega lista papirja v lasti recimo stol direktorja podjetja, katerega delničarji smo. Ali pa je naše okno ali opeka iz poslovne stavbe “našega” podjetja. Delnica je torej delček podjetja, ki se mu pravi delniška družba, oziroma na kratko d.d..
Ko se vsaj pet poslovnih partnerjev odloči, da bodo ustanovili delniško podjetje in izdali delnice, jih čaka nekaj pomembnih odločitev. Najprej, ali bodo lastniki podjetja sami, ali pa bodo dele podjetja ponudili tudi sosedom ali komurkoli, ki ga zanima novo podjetje. Potem se dogovorijo, na koliko enakih delov bodo razdelili podjetje - kolikor bo delov, toliko bo tudi delnic. Vsi, ki v tem postopku kupijo delnice, postanejo tudi delničarji oziroma solastniki tega podjetja. Kot (so)lastniki pa imajo seveda tudi pravice. Pravica, ki se je vsi najbolj veselijo, je pravica do dividend. In kaj pravz-
aprav je dividenda? Beseda označuje del dobička, za katerega se podjetje konec leta odloči, da ga bo razdelilo med svoje lastnike, vsakemu tolikšen del, kolikor odstotkov vseh delnic ima. Običajno podjetja ne razdelijo vsega dobička, saj ga nekaj spravijo za “sušna leta”, pa tudi širiti se ne morejo, če nekaj denarja ne dajo za ta namen. Druga pravica, ki jo večina manjših lastnikov slabše pozna, je pravica do (sojupravljanjapodjetja. Na zborih delničarjev (skupščinah) se le-ti odločajo, če so zadovoljni s poslovanjem podjetja in delom direktorjev. Vsak, pa čeprav ima le eno samo delnico podjetja, lahko sprašuje direktorje vse, kar ga v zvezi s podjetjem zanima (ter spravlja direktorje v zadrego...). Jasno je, da če nekomu zaupaš denar, imaš tudi pravico vedeti, kaj tisti z njim počne. Zadnjo pravico, ki jo delničar ima, pa verjetno le redkokdo z veseljem uveljavlja. To je namreč pravica do sorazmernega deleža vrednosti podjetja, ki je propadlo. Ponavadi slaba podjetja tudi niso kaj dosti vredna, zato (bivši) lastniki običajno dobijo na koncu celo manj denarja, kot pa so ga v podjetje vložili.
Pravice iz delnic že, toda kje so naše delnice? V novejšem času je država ugotovila, da bi bilo poslovanje s takšno količino papirja, kot bi se pojavila po končani privatizaciji, že zaradi samega obsega prevelik zalogaj. Zato se delnica sedaj pojavlja samo kot zapis v velikem računalniku družbe, ki skrbi, da lahko ljudje razpolagajo s svojimi delnicami, kot da bi imeli v rokah pisno listino. Ta družba se imenuje Klirin-ško-depotna družba (KDD), nanjo pa se vsaj enkrat letno spomnimo vsi slovenski delničarji, ko nam kmalu po novem letu pošlje izpisek stanja na delniškem računu - nekakšen popis naših delnic.
In kaj lahko počnemo z delnico? Lahko jo imamo shranjeno kot naložbo, od katere pričakujemo več denarja, kot bi ga dobili v banki za enak vložen znesek. Zanimivejša pa je varianta, da delnice kupujemo in prodajamo - torej z njimi trgujemo. Pri tem jasno sledimo cilju, da bi delnice poceni kupovali ter drago prodajali. Seveda pa mora za trgovanje obstajati tudi tržnica, saj ni mogoče pričakovati, da bi ljudje s svojimi delnicami hodili po mestu in jih ponujali mimoidočim. Tako pridemo do ustanove, ki ji pravimo “borza” in predstavlja trg, ki mu ne manjka takorekoč nobena značilnost klasične tržnice, le da je vse urejeno na malo bolj prefinjen način. Po tej ustanovi pa se bomo sprehodili prihodnjič.
Ilirika Borznoposredniška hiša d.d.
Matej Anko
Občinski svet Mozirje
Zelena luč za krajevni muzej in poročno dvorano
Svetniki občine Mozirje so se 26. aprila sestali na šesti redni seji. V uvodu seje so sprejeli odloka o premoženjski bilanci občine na dan 31.12.1997 in 31.12.1998.
Daljša razprava se je vnela pri naslednji točki dnevnega reda, ki je narekovala sprejem odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje za leto 1999- Enak odlok je bil sprejet že za prvo letošnje tromesečje, župan pa je z občinsko upravo podoben odlok pripravil tudi za drugo tromesečje. Več svetnikov je občinski upravi očitalo, da premalo časa vlagajo v pripravo letošnjega proračuna. Prva obravnava je že bila na peti redni seji, zato so pričakovali, da bo izoblikovan predlog letošnjega proračuna v obravnavi na tej seji. Podatke o primerni porabi je država občinam posredovala že sredi marca.
Župan je razložil, da odbor za proračun preverja nekatere postavke, ki so se, glede na stopnjo inflacije, preveč povečale. Predvsem gre za materialne stroške in plače. Temeljita obravnava in preverj anje večjih porabnikov sta zato potrebni, saj lahko na ta način prihranijo marsikateri tolar. Prav tako se še vedno ne ve, kako bo z nadaljevanjem gradnje rečiške šole. Svetniki so se nato dogovorili, da mora biti dokončno izoblikovan predlog pripravljen na drugo obravnavo do naslednje seje, do takrat pa bo veljal odlok
o začasnem financiranju.
Pri obravnavi naslednje točke dnevnega reda so sprejeli sklep, s katerim daje Občinski svet prioriteto izgradnji vodovodnega omrežja Zgornje Pobrežje-Homec. Sprejetje omenjenega sklepa je bilo potrebno zaradi skupnega nastopa, prijave na razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter realizacije tega projekta z Občino Gornji Grad.
V	nadaljevanju seje so svetniki obravnavali prošnje nekaterih gostincev po podaljšanju obratovalnega časa lokalov, v drugi obravnavi pašo sprejeli tudi odlok o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Rečica ob Savinji. Ob tem pa je bilo dodano, da je potrebno dobiti soglasje s strani šolskega Ministrstva o tem, ali zavod lahko deluje kot samostojen.
V	nadaljevanju so svetniki sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje. V novem odloku so pri šolskih okoliših izvzeli naselje Prihova.
Center za socialno delo je podal predlog pravilnika o merilih za določitev oprostitve in olajšave pri plačilu socialno varstvene
storitve “pomoč na domu”. To delo trenutno opravljata dve delavki preko javnih del. Doslej so imeli to vrsto pomoči vsi zastonj, kar pomeni, da je vse stroške krila občina. Po novem pravilniku, ki so ga svetniki potrdili, pa bo po pravilniku glede na višino dohodka na člana družine vsak, ki bo to pomoč potreboval, plačeval določen odstotek sam. Trenutna cena te storitve znaša 1.250,00 tolarjev na uro.
V naslednji točki so obravnavali predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o imenovanju članov v nekatere odbore. Zaradi neusklajenih predlogov so svetniki potrdili mandate samo članom odbora za požarno varstvo, zaščito in reševanje.
Plače in nagrade občinskih funk-cionarjev, nagrade članov delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov ter povračilo stroškov je doslej urejal ustrezen sklep, po novem pa mora to urejati pravilnik. Županov predlog je za udeležbo na seji občinskega sveta predvideval 3,5 % plače župana, predlog komisije za mandatna vprašanja pa je znašal kar
7,5	% županove plače. Županov predlog, ki so ga svetniki po dolgotrajni razpravi tudi sprejeli, bo
občinsko blagajno bremenil za okoli 7,5 milijona tolarjev, medtem ko bi predlog komisije občinsko blagajno olajšal kar za 12,7 milijonov tolarjev.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali smiselnost postavitve spominske sobe kraja Mozirje in poročne dvorane. Na razpolago so se pojavili prostori bivše kaplanije, ki je bila vrnjena župniji Mozirje. Razprava svetnikov je težila k odobravanju sprejetja tega predloga, saj so prostori primerno pripravljeni in na zelo dobri lokaciji. Spominsko sobo bi v upravljanje prevzel zavod za kulturo, upravnik poročne dvorane pabi bila upravna enota. Ob koncu razprave so svetniki sprejeli ta predlog in naložili županu ter pripravljalcem proračunanalogo, da poiščejo sredstva za najemnino prostorov.
Ob koncu seje so svetniki obravnavali delitveno bilanco bivše občine Mozirje, ki še vedno ni usklajena med novonastalimi občinami. V uvodnem delu je župan kronološko preletel dosedanje postopke, sledila pa je razprava, ki ni prinesla bistveno novih predlogov.
Benjamin Kanjir
Nove Loke pri Mozirju
Več rok več pospravi
Pomlad je poleg vsega tudi čas pospravljanja in odstranjevanja posledic, ki jih za sabo pusti zima. Da je za dobro in kvalitetno opravljeno delo potrebno samo malce dobre volje in kakšna urica prostega časa, so se prepričali prebivalci Novih Lok.
Preprosta vabila so vaščane povabila na očiščevalno akcijo ob porečju Savinje. Le ta je ob minulih poplavah s sabo prinesla vso mogočo navlako, ki pa se sama ni hotela odstraniti, ampak je vabila pridne roke. In jih tudi dočakala.
Vabilu se je odzvalo preko 30 vaščanov, ki so z dobro voljo in smehom pregnali pojem delo, saj je bila akcija zabavna, poleg tega pa zelo koristna. Očistili so dobršen del porečja, porezali grmovje, odstranili odpadke in ostalo navlako. Ob delu so se nasmejali, se na-poslušali šal, zvrnili tu in tam kozarček piva in kar je najpomembnejše, dosegli svoj cilj. Očistili so okolico, v kateri se vsakodnevno gibljejo in za katero jim ni vseeno, kakšna je. Pa ne le zgolj zavoljo turistov in obiskovalcev, ampak tudi zaradi sebe. Dokazali so, da je z dobro voljo mogoče marsikaj
Akcija je bila učinkovita
(foto: BK)
doseči in dali dober zgled tudi mnogim, ki oklevajo s pošiljanjem vabil, na katera bi se marsikdo z veseljem odzval.
Benjamin Kanjir
Proslava ob dnevu upora na Rečici
Poklon preteklosti
27. april - dan upora, upora proti tistim, ki so bili prepričani, da lahko po svoje krojijo usodo slovenskega naroda. Besede svoboda in mir ter pravica do življenja so jim bile brez pomena. Slovenski narod pa je zbral pogum in se uprl zatiranju ter dokazal, da ima trdno voljo, še zlasti v trenutkih, ki so zanj bili najbolj usodni in pomembni za obstoj. Spomin na tako velike trenutke mora ostati in se ohranjati tudi za naslednje rodove.
Prav to pa je bila tudi želja Kulturnega društva Rečica in zveze borcev, ki so pripravili občinsko proslavo v kulturnem domu na praznični dan. Slavnostni govornik župan občine Mozirje Jože Kramer, člani Kulturnega društva Rečica, Moški pevski zbor Mozirje pod vodstvom AntonaAcmanast., osnovnošolci in godba na pihala pod taktirko Franca Goljufa so prepolni dvorani poslušalcev pripravili prijetno urico druženja, pogojeno s spomini nedavne preteklosti.
Jože Kramer se je v svojem govoru spomnil zgodovine Slovencev. “Dan upora je dan, ko se spomnimo ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kaj bo v prihodnosti. Brez Trubarja, Prešer-
na, Sarhovih borcev ne bi bilo Slovenije,” je med drugim dejal.
Moški pevski zbor iz Mozirja je s partizanskimi in domoljubnimi pesmimi spomnil na čas, ko je pri nas divjala vojna vihra. Učenci so z recitalom obudili nikdar izhojene poti, ki so jih utirali junaki slovenske zgodovine. Z željo, da teh poti nikdar ne prerase trava, so izrazili tudi tiste želje, ki so jim jih utrnili dedje in babice.
V nadaljevanju je godba na pihala odigrala nekaj skladb. Melodije so napolnile ozračje in prižgale ogenj pripadnosti preteklim in sedanjim časom.
Marija Sukalo
Na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju in skupnem vlaganju, ki sta jo 30.3. 1998 sklenili: ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7 Celje in Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3 in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS Štev. 26/95 in 31/97)
objavlja
OBČINA GORNJI GRAD
RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem
I.	PREDMET RAZPISA
Občina Gornji Grad razpisuje 8 neprofitnih stanovanj v objektu: Stanovanjski blok UB1, katerega lastnik je SZ ATRIJ z.o.o. Lava 7 Celje, ki bodo vseljiva v mesecu juliju 1999.
Predvidena najemnina za razpisana stanovanja bo znašala 268 SIT/m2.
II.	NATEČAJNI POGOJI
1.	točka
Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče, na dan razpisa, na območju Občine Gornji Grad in na tem območju tudi dejansko bivajo.
2.	točka
Vsi upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
a)	Da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred razpisom gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu.
b)	Da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, v letu pred razpisom, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v
državi:
-	za enega člana gospodinjstva	80%
-	za dva člana gospodinjstva	50%
-za tri člane gospodinjstva	20%
- za štiri člane gospodinjstva	5%
-	za pet in več članov gospodinjstva največ do povprečne plače v državi povprečna plača v državi je v letu pred razpisom znašala: 99.919,00 SIT.
3. točka
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki ali solastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določili stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki ali solastniki stanovanj ali stanovanjske hiše.
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili.
III.	NATEČAJNI POSTOPEK
Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dvignejo obrazec za prijavo od dneva objave do vključno 21.5. 1999, v tajništvu Občine Gornji Grad, vsak dan od 8. do 14. ure.
Občina Gornji Grad bo sprejemala samo popolne vloge vsak delovni dan od 17.5.1999 do vključno 28.5.1999.
Vloge morajo upravičenci oddati osebno v prostorih Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, kjer lahko občani pridobijo tudi dodatne informacije o razpisu. V vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke:
-	podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi, ki jih potrdi izplačevalec prejemkov
-	podatke o stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu na dan objave tega razpisa, kar potrdi Upravna enota Mozirje ali Matični urad Gornji Grad
-	podatke o dohodkih za obrtnike in samostojne podjetnike, kar potrdi Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Mozirje
Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine:
-	potrdilo o premoženjskem stanju
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu udeleženca in zakonca oz. izvenzakonskega partnerja
-	najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje v katerem biva udeleženec;
-	izvidi in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če gre za:
1.	invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo
2.	družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo;
IV.	SPLOŠNE DOLOČBE
Seznam upravičencev do neprofitnih stanovanj bo objavljen na enak način kot razpis.
Udeleženec razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne liste pritoži na Občinski svet Občine Gornji Grad.
Sklep Občinskega sveta Občine Gornji Grad je dokončen.
Najemne pogodbe za uporabo neprofitnih stanovanj bodo izbrani upravičenci sklenili za nedoločen čas z lastnikom stanovanj Stanovanjsko zadrugo ATRIJ z.o.o. Lava 7, Celje.
Občina Gornji Grad
Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad
“Uspešnost mojega dela naj ocenjujejo drugi”
Gornjegrajski župan Toni Rifelj je optimist. Drugi mandat je začel s precejšnjo podporo volilcev, verjetno zaradi rezultatov na gospodarskem področju, čeprav ostajajo nekatere zadeve še vedno nedorečene. V tokratnem razgovoru so skupni problemi ostali v ozadju, čeprav sta občina Gornji Grad in njen župan v zadnjih letih v mnogočem pripomogla k transparentnosti in resnici na ljubo tudi nedorečenosti Zgornje Savinjske doline.
SN: Pred časom ste dejali, da boste v ravnokar dograjen blok preselili ljudi iz graščine.
Rifelj: V skladu z zakonom o neprofitnih stanovanjih je potreben razpis. Računamo, da bomo blok predali namenu ob letošnjem občinskem prazniku. Drugo, ob tej priložnosti naj bi začela obratovati tudi čistilna naprava. Pričakujemo obisk ministra Gantarja. Za občinski praznik naj bi predali namenu tudi zbirko v drugem nadstropju Stekla. Gre za Šokatnikove in Jamnikove eksponate.
SN: Pri čistilni napravi govorimo o zbirniku v Spodnjem trgu. Kaj pa ostalo?
Rifelj: Primarni vod je končan. Vse, ki so locirani na tem območju smo obvestili, da je priključitev možna.
SN: Most v središču Gornjega Grada se še vedno ne gradi.
Rifelj: Po predvidevanjih ministra Bergauerja in direktorja Direkcije za ceste Žavarlana bo razpis objavljen v juniju. Kot stvari stojijo, naj bi z deli pričeli avgusta, voznost mosta pa naj bi zagotovili v treh, največ štirih mesecih.
SN: Torej še letos?
Rifelj: Tako je. Predvidena je tudi sanacija podpornega zidu na obeh straneh mosta. V ta sklop sodi tudi ureditev pločnikov.
SN: Govoriva o ureditvi starega trškega jedra?
Rifelj: Da. Objavljen je bil tudi razpis za sanacijo ceste na odseku šola - Spodnji Trg, s pločniki, javno razsvetljavo in logično širitvijo cestišča. Po rekonstrukciji tega dela in izgradnji mostu ostane odprt odsek od Smreke do stare samopostrežne trgovine. Denar je v državnem proračunu zagotovljen, omeniti pa je potrebno tudi preplastitev asfalta od vrha Črnivca proti Novi Štifti v dolžini treh kilometrov.
SN: Kako poteka sanacija po lanski poplavi?
Rifelj: Kolikor mi je znano, je parlament potrdil interventni zakon o sanaciji poplav v predlagani finančni višini. Ministrstvo za okolje in prostor nas je dolžno obvestiti ali lahko tudi občina Gornji Grad pričakuje sredstva v višini odobrenih potreb. Torej, sanacija bo potekala, denar je v letošnjem proračunu zagotovljen. Govorim o delu, ki pripada občinam in zajema ceste, objekte in plazove. V zakonu je zajet tudi vodarski del, vendar bo denar za sanacijo vodotokov država nakazala direktno vodarjem.
SN: Gornji Grad je z ostankom graščine,
Stekla in kompleksom pred cerkvijo precej odvisen od postopkov denacionalizacije. Se upravičenec, ljubljanska nadškofija pogovarja tudi z vami.
Rifelj: Pri tem je potrebno ločiti dve zadevi. Kar se tiče tako imenovanih meninskih gozdov se občina ne želi vmešavati. Pravzaprav se postavlja vprašanje smiselnosti izčrpavati energijo. Vidimo, da tudi tisti, ki so nastopali z določenimi argumenti, pravimi ali nepravimi, o tem ne razpravljam, in so imeli politično večji vpliv...
Toni Rifelj: “V občinskem interesu je, da Smreka preživi”
(foto: Savinjčan)
SN: Mogoče tudi večje ambicije?
Rifelj: Prav mogoče, vendar niso dosegli nič. Ko govorimo o objektih in zemljiščih v Gornjem Gradu je občina zavezanec za vračilo. Po ocenitvi našega deleža bomo poskušali z nadškofijo v resnem dialogu dogovoriti, da objekti tudi v prihodnje ostanejo v občinskem upravljanju. Tu gre prvenstveno za Štekl. Istočasno želimo cerkvenim predstavnikom predstaviti naše videnje ureditve parka okoli katedrale. Na tem prostoru bi se lahko dogajale razne kulturne prireditve in še kaj. Skratka, namenjen naj bi bil ljudem, ki prihajajo v Gornji Grad.
SN: Sliši se, da naj bi Gornji Grad po predvideni delitvi škofij ponovno upravno prevzela ljubljanska nadškofija.
Rifelj: Uradnega stališča, v kolikor obstaja, ne poznam. Kjer je dim je tudi ogenj. Mogoče bo več jasnega po razgovorih z cerkvenimi
predstavniki. Vendar je potrebno vedeti, da gre za izključno cerkvene zadeve. Res pa je, da smo zaradi lastninskih obveznosti že sedaj precej vezani na Ljubljano, ob vsem tem pase postavlja vprašanje ostalih povezav in nenazadnje kaj to pomeni recimo za Bočno.
SN: Če prav razumem, želite s kompleksom pred katedralo kraju ohraniti, da ne rečem oplemenititi dušo?
Rifelj: Z urejenim parkom bi gotovo nastale možnosti višje kulturne ponudbe. S tem niti za trenutek ne želim podcenjevati domačih ustvarjalcev. Navsezadnje, zakaj ne bi v Gornjem Gradu prihajalo tudi do državniških, protokolarnih obiskov. Pogovarjali smo se tudi o možnosti porok, tako civilnih kot cerkvenih.
SN: Slednje se je v preteklih letih doga jalo v gradu Vrbovec. Gre za rivalstvo med vašo in občino Nazarje?
Rifelj: Nikakor ne. Hočem reči, da v Gornjem Gradu vidim celovito ponudbo. Na enem, dokaj uglednem prostoru se lahko opravita tako civilni kot cerkveni del obreda.
SN: Gospodarsko občina nekako napreduje. Družboslovci vam zamerijo, da za njih nimate posebnega posluha.
Rifelj: Kaj naj rečem, vedno so možnosti večplastnega gledanja. V okviru možnega se pač trudimo. Naprimer, šolstvo, po mojih informacijah se vse odvija normalno.
SN: Oprostite, ampak šolstvo je profesionalizirano.
Rifelj: Po vseh peripetijah in zagonetkah smo vendar uspeli premakniti z mrtve točke projekt športnega igrišča. Ko bo izdano gradbeno dovoljenje, bomo še letos zgradili osnovne športne objekte. Na ministrstvu za šolstvo in šport imamo odobrenih devet milijonov, tako da se bo povedano dejansko uresničilo. V dveh, treh letih naj bi bil športni park v celoti dokončan. Kar se tiče kulture je tako vse znano. Društva so delovna, gledališka in pevska tradicija pač ne dopuščata otopelosti. Ob tem je potrebno povedati, da gre pri kulturi za dve stvari. Na eni strani je redna dejavnost in na drugi vzdrževanje kulturnih domov. Torej na eni strani lastniki zahtevnih in finančno bremenilnih objektov in na drugi redna dejavnost, ki tudi terja precej denarja. Kaj storiti? Od Zadruge Mozirje smo dobili ponudbo za prevzem kulturnih domov v Bočni in Novi Štifti. Pred nekaj leti je bilo takšno razmišljanje, seveda na naši strani, še precej bogokletno. Potrebno se bo torej odločiti: ali latnik občina ali kulturna društva. V Gornjem
Gradu temu ni tako, saj smo prevzeli zatečeno stanje in je lastnik kulturnega doma društvo. Po mojem bi se morala kulturna društva ukvarjati z dejavnostjo, ne pa skrbeti za objekte. Po zakonu o lokalni samoupravi je finančna dolžnost tako ali tako na ramenih občine.
SN: Kje je vzrok za drugačno razmišljanje Zadruge?
Rifelj: Mislim, da so ugotovili, da je lastnina tudi breme. Objekte je potrebno tudi vzdrževati. Sicer pa so tako imenovane zadružne domove gradili domačini. Očitno se tudi v Zadrugi Mozirje miselnost spreminja.
SN: Krajevnim skupnostim ste ukinili status pravne osebe. Je to zametek občinske centralizacije?
Rifelj: Zakon o lokalni samoupravi določa, da mora občina skrbeti za zadeve, katere so bile v preteklosti v pristojnosti krajevnih skupnosti. Tudi zakon o financiranju občin določa, da se morajo vsi prihodki voditi preko integralnega proračuna. Centralizirali smo računovodstvo ne pa tudi dejavnosti. V pro-
računu je ločeno vodena postavka za potrebe krajevnih skupnosti in tudi predsedniki teh ostajajo sopodpisniki virmana.
SN: Smreka, edino malo večje podjetje v občini že nekaj časa doživlja gospodarski zlom. Zaposleni trdijo, da so tako lastniki kot tudi Občinarji premalo prisluhnili njihovim pobudam in arumen-tom. Vse kar so uspeli dočakati je seznam trajnih viškov in negotova prihodnost.
Rifelj: V kolikor sem objektivno seznanjen, potem sem prepričan, da bo prisilna poravnava izglasovana. V občinskem interesu je, da Smreka preživi, trajni viški so žal kruto dejstvo. To za nas in občinski proračun ni dobro. Po prisilni poravnavi bo občina solastnik določenega deleža podjetja. Razvoj se mora nadaljevati, kot solastniki bomo poskušali vplivati na gospodarjenje.
SN: Za ljudi, ki bodo trajni viški, je takšen razplet demagogija in sprenevedanje.
Rifelj: To drži in tega se z vso resnostjo zavedam. Resno bo potrebno izvajati sanacijski program, ki se pripravlja. Kolikor vem, je predvideno ponovno oživljanje delovnih mest, v kolikšni meri je težko napovedati. Prav tako bo potrebno povečati proizvodnjo in pridobiti nove kupce. Z pravo ekipo je to izvedljivo.
SN: Ali občina in vi kot župan podpirate sedanje vodstvo Smreke?
Rifelj: Kot sem že rekel. Po postopku prisilne poravnave se bo potrebno globoko zamisliti in analizirati stanje. 0 kadrovskih potezah se bodo odločali bodoči lastniki, med njimi seveda tudi občina.
SN: Mislite, da ste dober in učinkovit župan?
Rifelj: Težko ocenjujem lastno uspešnost. Za preteklost lahko trdim, za prihodnost pa obljubim, da se bom trudil po najboljšem znanju in sposobnostih. Oceno o uspešnosti pa prepuščam drugim.
Pogovarjal se je Savinjčan
Krajevna skupnost Mozirje
Jurjevo 99 - nadaljevanje uspešno zastavljenega
dela
Člani sveta KS Mozirje so s pomočjo krajevnih organizacij in društev letos že tretjič pripravili vrsto prireditev ob praznovanju praznika krajevne skupnosti. Jurjevo, katerega temelj so postavili člani prejšnjega sveta, ki ga je vodil Jure Repenšek, je z novim svetom in predsednikom Romanom Čretnikom, nadaljevalo zastavljene smernice, ki pa so jih letos postavili v nove okvirje.
Ti novi okvirji, ki so obeležili predvsem sobotno dogajanje, pa so se pokazali kot zelo dobri.
PraznovanjeJurjevegase je pričelo 22. aprila z otvoritvijo razstave mozirskih likovnih ustvarjalcev. Dogajanje 23. aprila je bilo prav tako postavljeno v prostore mozirske galerije. Tega dne je bila otvoritev spominske sobe Aleksandra Videčnika.
Nov koncept dogajanja pa se je Mozirjanom in obiskovalcem razkril v soboto, 24. aprila. Tradicionalni obrtni sejem se je tokrat pričel šele ob 15. uri. Na mozirskem trgu se je zbrala kopica domačih obrtnikov, ki so obiskovalcem prikazali svoje veščine. Bilo pa je kaj videti. Razni izdelki iz lesa, slike in lesene motorne žage, ki pa lahko služijo le za okras, so si ljudje ogledovali z zanimanjem. Prav tako je bilo prostoru, kjer so pletli koše, košare, sirkove metle, zraven njih so ženice predle volno, domača umetnica je prikazovala slikanje na steklo. Več moči so potrebovali možje, ki so vrtali lesene hlode. Veliko zanimanje je požel tudi knjigovez, ki je prikazal, kako iz neurejenega kupa listov nastane lepa knjiga.
Delo domačih, deloma tudi pozabljenih obrti in obrtnikov, so spremljale otroške likovne delavnice. Otroci so lahko slikali na iverke ali pa kar na asfalt, le da je slikarije slednjih
Knjigovezec pri delu
(foto: Ciril Sem)
hitro izbrisal dež, brez katerega tisti dan ni šlo.
Za sladke, očem všečne in okusne dobrote je poskrbel Aktiv kmečkih žena iz Šmihela. Šmi-helčanke so napekle domačega kruha in peciva, ki je šel hitro v promet. Manjkalo ni niti slastnih breskvic, ostalega peciva in podobnih dobrot. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, saj je dogajanje na trgu z diatonično harmoniko spremljal Uroš Točaj iz Lepe Njive, na pomoč pa so mu priskočili tudi člani ansambla Gaj.
Višek dogajanja je sledil ob 16. uri. Takrat je
oder zasedel kantavtor Adi Smolar. Trg se je še bolj napolnil, Adijevi občudovalci pa so prišli na svoj račun. Uro in pol trajajoč koncert je izzvenel kar prehitro, saj je Smolar s svojo preprostostjo, skromnostjo in nevsiljivimi nauki pritegnil ter nasmejal staro in mlado.
Za Adijem so zopet zaigrali člani ansambla Gaj, zvečer ob osmih pa so na trg prišli člani moškega pevskega zbora pod vodstvom Antona Acmana starejšega. Ubrane podoknice, ki so s kozarci v rokah zvenele še bolj pristno, so se razlegale po vsem trgu, kasneje pa tudi na Tratah. Mozirjani so se ob sproščenem pogovoru na trgu zadržali še dolgo v noč.
V nedeljo je bila zjutraj najprej slovesna sveta maša, ki jo je v čast sv. Juriju daroval mozirski župnik Ivo Suhoveršnik. Po sveti maši je pred cerkvijo že igrala godba na pihala, člani župnijskega sveta pa so med ljudmi pridno delili domač kruh in vino.
Osnovni namen in poslanstvo Jurjevega je bil letos v celoti izpolnjen. Ljudje, tako Mozirjani kot okolišani, so se radi udeleževali organiziranih prireditev. Srečevanje ljudi, pogovor, nasmeh in preprost stisk rok je tisto, kar v današnjih časih vse bolj pogrešamo. Za uresničitev tega pa je potrebna samo dobra volja. In te je bilo v dnevih praznovanja v izobilju.
Benjamin Kanjir
RD Jurij Mozirje
Lepota družinske pesmi
Kdor poje, zlo ne misli. Ta pregovor bi lahko ob tradicionalni prireditvi z naslovom Družinsko petje razširili in zapisali: Kdor takšne pesmi posluša, zlo ne misli. In teh je bilo 25. aprila v dvorani kulturnega doma v Mozirju res ogromno.
Kakor pred dvema letoma, jo je organizatorjem tudi letos zagodlo vreme. Kazalo je dobro, uro pred začetkom prireditve pa je narava zopet pokazala svojo moč in organizatorji so bili primorani prireditev prestaviti na že omenjeni kraj. Trud, ki je bil vložen v pripravo in postavitev scene pred mozirsko cerkvijo, pa je bil ob tako številnem obisku hitro pozabljen.
Letošnje že tretje Družinsko petje sta obeležili dobra organizacija in obisk družin iz vse Slovenije. Pr-
popestritev pa so poskrbeli glasbeni gostje.
Nastopili so: družine Repenšek iz Mozirja, Senica z Rečice ob Savinji, Jakob iz Podplata pri Rogaški Slatini, Ulaga iz Laškega, Milošič iz Turnišča, Završnik z Dobrovelj, Atelšek iz Lokovice, Gostiša iz Logatca, sestre Kodrun iz Skal, sestre Nedeljko s Ptuja, Bratje Gregorc iz Frankolovega, bratje Žalik iz Turnišča ter bratrani Oblak iz Lepe Njive. Prireditev so popestrili tudi Pavli Strmšek iz Loč pri Poljčanah na
Nastop družinskega ansambla Brinovšek z Gneča
(foto: Ciril Sem)
ireditev se je prijela, njen koncept pa se popolnoma vklaplja v koncept Jurjevega.
Glavni organizator in predsednik KD Jurij Mozirje Jure Repenšek je v pozdravnih besedah poudaril pomen družinskega petja v smislu poglabljanja pomena družine in združevanja njenih članov.
Zbrane v dvorani sta nato pozdravila tudi predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in župan občine Mozirjejože Kramer.
Med obiskovalci je bil tudi župan občine Turnišče Jože Koce. Pohvalil je dober namen srečanja, s sabo pa je prinesel tudi priložnostno darilo, ki ga je izročil Juretu Repenšku in Jožetu Kramerju.
Na letošnjem srečanju se je s svojim petjem predstavilo kar 13 družin iz vseh koncev Slovenije. Za
diatonični harmoniki, Janez Gregorc iz Ljubije na citrah in družinski ansambel Brinovšek z Gneča.
Dogajanje je spremljala tudi predstojnica glasbeno narodopisnega inštituta Marjeta Godež. Ob koncu srečanja je pohvalila nastopajoče in organizatorja. Njeno spremljanje prireditve ni imelo namen ocenjevanja udeležencev, ampak je med njimi oz. njihovimi pesmimi iskala takšne, ki jih inštitut še nima v svojih arhivih. Na ta način se bo pesem gotovo ohranila tudi zanamcem.
Množičen odziv pevskih družin in še množičnejši obiskovalcev je dal organizatorjem vedeti, da so na pravi poti. Prebrodli so težave, ki so se morda pojavljale nazačetku, koncept prireditve pa je tako dodelan, da gotovo že prerašča lokalne okvirje.
Benjamin Kanjir
OBČINA LJUBNO
Občina Ljubno obvešča vse turistične delavce in gostince, da za čas tradicionalne prireditve 39. Flosarski bal, ki bo 31. julija in 1. avgusta 1999,
oddajamo v najem prireditveni prostor v Vrbju
Rok za oddajo prijav je 11. junij 1999. Prijave sprejemamo na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji.
Pri izbiri kandidatov bodo upoštevani naslednji kriteriji:
-	usposobljenost in registracija kandidata;
-	izvirnost programa in gostinske ponudbe kandidata.
Prednost pri izbiri imajo domači turistični delavci in gostinci ter kandidati, ki bi s svojo ponudbo zakupili celoten prireditveni prostor. Prijave bo obravnavala posebna komisije pri Občini Ljubno. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 14 dni.
Z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba.
OBČINA LJUBNO
Državni zbor
Poslanska imuniteta Jakobu Presečniku
Mandatno imunitetna komisija Državnega zbora bo plenarnemu zasedanju predlagala, naj poslancu SLS Jakobu Presečniku prizna poslansko imuniteto. Presečnik je komisijo obvestil, da bo se skliceval na imuniteto v primeru kazenske ovadbe zaradi domnevno kaznivega dejanja zlorabe pooblastil.
Kazenski postopek vodi velenjski oddelek okrožnega javnega tožilstva v Celju. Presečnik poleg poslanske funcije vodi parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje, postopek pa bi mu po njegovem vzel preveč časa. Mandatno imunitetna komisija iz predložene dokumentacije ni uspela razbrati za kakšno dejanje gre, strokovna sodelovka jim je pojasnila, da je bila kazenska ovadba podana zaradi zlorabe pooblastil oziroma družbenega premoženja iz leta 1991, v času torej ko Presečnik še ni bil poslanec.
Poslanec Mirko Zamernik (SDS) je članom komisije pojasnil, da gre pravzaprav za napake takratnega občinskega izvršnega sveta, ki ga je vodil Alfred Božič. Presečnik je bil v
tistem času načelnik enega od občinskih oddelkov, njegova vloga pa naj bi bila pri vsej zadevi nepomembna. Po Zamernikovem mnenju je bistvena ovadba proti predsedniku izvršnega sveta in direktorju Komunale Radetu Rakunu. Kot je dejal se bo glasovanja vzdržal, proti bi glasoval, če bi bila na “prepihu” glavna akterja takratnih dogodkov. Bojan Kontič iz Velenja, sicer pa iz vrst ZLSD je napovedal, da bo glasoval proti, enakega mnenja je bil tudi predsednik komisije Ciril Pucko. S sedmimi glasovi za in dvema proti so člani komisije parlamentu predlagali, da Presečniku podeli imuniteto in ne dovoli nadaljevanje kazenskega postopka.
Savinjčan
PUP VELENJE d.d.
Podjetje za urejanje prostora d.d.
3320 Velenje, Koroška 37/b,
Tel.:063/898 170, fax:063/853 645
NEKAJ NASVETOV ZA ZMANJŠANJE ODPADKOV
V	zadnji rubriki o ravnanju z odpadki, ki je bila objavljena v 8. številki Savinjskih novic, smo ponudili nekaj nasvetov za kompostiranje bioloških odpadkov.
V	današnji rubriki pa Vam ponujamo nekaj nasvetov za zmanjšanje vseh vrst odpadkov v gospodinjstvih, zlasti pa tistih, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in jih je potrebno trajno odlagati na komunalno deponijo.
Sistem BIOPAS ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev in iz naselij ima poleg prebiranja odpadkov, ki jih je glede na današnje znanje in razvoj tehnologije mogoče ponovno uporabiti, predvsem nalogo zmanjševanje količin odpadkov za trajno odlaganje.
Za zmanjševanje odpadkov na izvoru pa lahko največ storijo povzročitelji odpadkov, to so občani.
Našteli in opisali bomo nekaj slikovitih primerov, kako se lahko občani izognejo nastanku odpadkovv njihovem gospodinjstvu:
1. Nakupovalna košara:
Pomislite, da greste v trgovino vsak drugi dan in vsakokrat sprejmete nosilno vrečko. V treh letih, kolikor zdrži nakupovalna košara, se vam nabere okoli 3x180 = 540 vrečk.
Vrečke praviloma kmalu končajo v sivi posodi, njena vsebina pa na komunalni deponiji.
2.	Povratna embalaža:
Pomislite, koliko deponijskega prostora zavzamejo plastenke, pločevinke in razne tetrapak nepovratne embalaže.
Vse vrste napitkov dobimo tudi v povratnih steklenicah, ki so poleg tega v primeru razbitja sposobne reciklaže. Dajajte torej prednost povratni embalaži.
3.	Dobro je boljše:
Z nakupom kvalitetnih in trajnejših proizvodov se boste izognili odpadkom. Kvalitetnejši proizvodi niso dražji, ampak zaradi daljše življenjske dobe celo cenejši. Prednost dajajte naravnim materialom pred umetnimi snovmi.
4.	Manj pakiranega, več svežega:
Pri nakupovanju sadja in zelenjave segajte po domačem blagu, ki ni v nepovratni embalaži in že ni napravilo tisoče km transportne poti. Dajajte prednost domači in sveži zelenjavi in sadju ter letnim časom prilagojenim jedem, da bo vaš jedilnik pravilno obogaten.
5.	Načrtovanje namesto naključij:
Pameten nakup se začne z nakupovalnim seznamom, s katerim ne prihranite samo čas, ampak tudi denar:
Premislite: ’ Kaj rabim?
*	Kje to najbližje dobim?
*	Ali obstajajo neembalirani izdelki?
*	Katere kvalitete zahteve postavljam?
*	Ali lahko morebitno embalažo pustim vtrgovini?
Dajajte prednost načrtovanim, ne slučajnostnim nakupom in premislite, koliko odpadkov bo povzročilo nakupljeno blago.
Pri uvajanju opisanega ravnanja z gospodarskega ravnanja z odpadki računamo na razumevanje občanov, da bo odpadkov za trajno odlaganje čim manj, mesečni stroški na gospodinjstvo za odstranjevanje ostanka odpadkov pa čim manjši. Vabimovasksodelovanjuvsmislupovabilavsloganu
MOJ KRAJ LEP KRAJ!	PUP VELENJE d.o.o.
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Območna organizacija Velenje
SINDIKALNE INFORMACIJE
KOORDINACIJA SINDIKATOV NEGOSPODARSTVA
Vladna pogajalska skupina za pogajanja s sindikati s področja negospodarskih dejavnosti je 15. aprila 1999 poslala pismeni predlog za nadaljevanje pogajanj ter predlog glede višine regresa za letni dopust v letu 1999 in sicer:
*	regres za leto 1999 vvišini 102.000,00 SIT za tiste, ki imajo plačo nižjo od
110.000.	00, izplačan v dveh delih, 75.000,00 SIT v rokih, ki jih določajo kolektivne pogodbe, 27.000,00 SIT pa 5. januarja 2000;
*	za ostale zaposlene regres za leto 1999 vvišini 95.000,00 SIT, izplačan v dveh delih, 75.000,00 SIT v rokih, ki jih določajo kolektivne pogodbe,
20.000.	00 SIT pa 5. januarja 2000;
*	o povečanju izhodiščne plače se je možno pogajati ob pripravi izhodišč za proračun za leto 2000.
Koordinacija sindikatov negospodarstva se tako še naprej pogaja za višjo izhodiščno plačo in regres za letni dopust.
PODELITEV PLAKET SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1999
Na slavnostni prvomajski prireditvi ZSSS v počastitev mednarodnega delavskega praznika sta plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije prejela dva sindikata podjetij in šest članov posameznih sindikatov ZSSS.
Plaketo z našega območja je prejela Jožica Notersberg, predsednica sindikata v Vrtcu Velenje in območnega odbora sindikata Vir ter članica republiškega odbora sindikata Vir.
Iskreno čestitamo!
OBVESTILO ČLANOM SVOBODNIH SINDIKATOV DEJAVNOSTI
V prihodnjih dneh boste prejeli letak "ZA VARNO STAROST', na katerem bo kratka vsebina Dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki so ga sklenili Vlada RS ter reprezentativni sindikati RS. KONFERENCA OO ZSSS VELENJE
je na seji, v četrtek, 6. maja, obravnavala finančno in materialno poslovanje območne organizacije, programske usmeritve, organiziranost in včlanjevanje v
Sindikat upokojencev Slovenije, analizo letošnjih prvomajskih prireditev, izobraževanje sindikalnih zaupnikov, ki bo 25. in 26. maja ter informacijo o programu prireditev ob 9. maju DNEVU EVROPE in javni razpis Urada Vlade RS za informiranje o vključitvi v projekt INFORMATIVNO KOMUNIKACIJSKE IN IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI V ZVEZI Z EU IN SLOVENSKIM VKLJUČEVANJEM V EU. MEDSINDIKALNO SODELOVANJE
Predstavniki območne organizacije ZSSS Velenje bomo v mesecu maju na delovnem obisku na območni organizaciji ZSSS Murska Sobota.
SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE - OBMOČNI ODBOR
V	soboto, 24.aprila, so se na letošnjem srečanju v prostorih Name zbrali člani sindikata obrtnih delavcev z območja Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Na srečanju je bil dan poseben poudarek izobraževanju članov sindikata. Obravnavani sta bili dve, ta čas izredno zanimivi tematiki in sicer:
*	zakon o zavarovanju za čas brezposelnosti in
*	izhodišča za pokojninsko reformo.
Srečanja se je kot gost in predavatelj udeležil izvršni sekretar predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Gregor Miklič.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE
V	četrtek, 22. aprila, je bila v Žalcu 3. skupščina Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Osrednji namen sklica je bil sprejem novega statuta Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Po dveletni obravnavi na vseh nivojih organiziranosti je bil sprejet, sedanjim razmeram in evropski naravnanosti, ustrezen statut.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
Komisija za šport in rekreacijo pri RO Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije organizira 1. srečanje delavcev teh dveh panog, dne 29. maja 1999 v Metliki. Upamo, da se bodo srečanja udeležili tudi člani z našega območja.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE
bo imel 20. in 21. maja skupščino sindikata v Celju.
SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
razpisuje 48. letne športne igre gradbincev Slovenije, 5. junija v Žalcu. Tekmovanja bodo v športnih panogah: šah, namizni tenis, kegljanje, streljanje, balinanje, odbojka, mali nogomet, tenis.
Ob obeležju DNEVA GRADBINCEV - 5. juniju v Žalcu, bo tudi podelitev plaket in priznanj SDCD Slovenije za leto 1999.
Osnovna šola Nazarje
Praznik za prvošolčke
Prvi majski šolski dan je bil za prvošolce, ki obiskujejo nazarsko osnovno šolo, nadvse radosten. S tem dnem sta namreč obe paralelki prvega razreda začeli s poukom v novem šolskem objektu, kar pomeni, da dvoizmenskega pouka ni več. Morda so bile te težko pričakovane novosti še bolj kot otroci veseli njihovi starši.
Novi šolski objekt je torej gotov, opravljen je bil tehnični pregled, manjka le še oprema (v oba prva razreda so začasno namestili obstoječo opremo). Po delni adaptaciji starega šolskega objekta (rekonstrukcija kuhinje in povezava z novim delom), ki bo opravljena v času letošnjih počitnic, bo s 1. septembrom v Nazarjah začela z delom
tudi okolica šole in avtobusno postajališče.
Po besedah župana občine Nazarje Ivana Purnata bo jeseni stekla gradnja telovadnice, za katero so bili projekti nekoliko predelani, saj si na občini želijo, da bi objekt služil tudi rekreaciji občanov in ne samo šolskih otrok. Gradnja telovadnice naj bi bila zaključena do konca šolskega
Nasmejani prvošolci v novi učilnici (foto: Ciril Sem)
popolna osemletka. Od 1. do 4. razreda bo šolo obiskoval po en oddelek učencev, od 5. do 8. razreda pa po dva. V Šmartnem ob Dreti, kjer bo poslej podružnična šola OŠ Nazarje, bodo šolarji obiskovali prvi, drugi, tretji in četrti razred, nakar se bodo “preselili” v nazarsko šolo. V času letošnjih počitnic bo urejena
leta 1999/2000, nakar naj bi v počitnicah adaptirali in dogradili še stari šolski objekt, s čimer bi bila celotna investicija zaključena. Po zadnjih podatkih naj bi v prihodnjem šolskem letu nazarsko osnovno šolo obiskovalo 297 šolarjev.
Franci Kotnik
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Enota Vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti
RAZPISUJE
Vpis otrok v Vrtec Nazarje in Vrtec Šmartno ob Dreti za šol. leto 1999/2000.
Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Nazarje, Zadrečka 37, 3331 Nazarje, najkasneje do 31.5.1999.
Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v obeh Vrtcih v Nazarjah (tel. 833-992) in v Šmartnem ob Dreti. (tel. 845-220).
Osnovna šola Mozirje
Lepo je gojiti prijateljstvo
V četrtek, 14. marca, so v Kulturnem domu Mozirje na javni prireditvi predstavili učenci Osnovne šole Mozirje, ki sodelujejo v različnih interesnih dejavnostih. Staršem, znancem in prijateljem so pripovedovali o največjem bogastvu, ki ga lahko človek dobi od sočloveka - o prijateljstvu.
“Pridi, podaj roko, nasmeh je treha podariti, čutim, kako lepo je gojiti prijateljstvo...,” sta za uvod zapela otroški in mladinski pevski zbor. Kakšno vse je lahko prijateljstvo, so pokazali v svojih recitacijah najmlajši. Za instrumentalno popestritev so poskrbeli učenci Glasbene šole Nazarje in Glasbene delavnice Osminka. Dramski krožek je pripravil skeč, v katerem so o prijateljstvu “govorili” čevlji. Pa tudi zgodba o malem princu, ki nosi sporočilo o “gledanju s srcem”, je bila med gledalci v dvorani toplo sprejeta. Plesalci plesnih skupin so poskr-
beli za prijetno in zabavno vzdušje.
Prireditev mozirskih osnovnošolcev je bila prava učna ura za prepolno dvorano gledalcev. Veliko je bilo povedanega o prijateljstvu in o medsebojnih odnosih. Vse misli pa so vodile k eni sami: “Revež je kljub revščini lahko bogat, vse dokler ga grejejo žarki prijateljstva, bogataš pa kljub bogastvu reven in ubog, če nima ob svoji strani prijatelja, ki bi mu lahko zaupal. Naredimo nekaj zase! Naj težnjo po bogastvu in moči zamenja želja po pristnih človeških odnosih.”
Marija Sukalo
Vzgojno varstveni zavod Mozirje
Na deželi je lepo, še vedno
Že več let zapored se s svojimi projekti otroci in vzgojno-varstveno osebje mozirskega vrtca, v katerega organizacijo sodita tudi dve enoti na Rečici ob Savinji, udeležujejo vsakoletnega celjskega sejma z naslovom Vse za otroka. Priprava na letošnji projekt je trajala več mesecev, preko njega pa so se otroci spoznavali z delom in raznimi kmečkimi opravili, ki počasi tonejo v pozabo.
Otroci so se najprej spoznali s pletenjem košar in košev. Pod vodstvom izkušenega pletarja so lahko tudi sami poizkusili, kako se tej reči streže.Obiskala jih je tudi predica volne, ki jim je prikazala celoten postopek nastajanja volne za pletenje. Na poseben način jih je motiviral tudi pek. Domovi, kjer se še ukvarjajo s peko kruha, so vse bolj redki, zato je bilo opazovanje pekovskega mojstra pri delu še toliko bolj zanimivo.
Ves čas so v igralnicah potekale delavnice, v katerih so otroci spoznavali tudi ostala kmečka dela. Izdelovali so tudi razne izdelke in orodja, pri njihovi izdelavi pa so otrokom na pomoč priskočili tudi starši. Skupaj je tako nastala
kopica zanimivosti, ki so vredne ogleda.
S projektom se je mozirski vrtec predstavil na celjskem sejmu, ki je potekal od 11. do 15. maja. Za vse, ki si sejma niso ogledali, pa bodo pripravili razstavo tudi v prostorih rečiškega prosvetnega doma. Razstava bo potekala od 18. do 21. maja, odprta pa bo vsak dan od 17. do 19. ure. Med tem časom bodo potekale likovne delavnice za predšolske otroke.
Na razstavi bodo poleg izdelkov zbrani tudi recepti kmečkih jedi in pesmi, ki so se pele ob različnih priložnostih. S tem je zagotovljeno, da ob ogledu razstave tudi odraslim ne bo dolgčas.
Benjamin Kanjir
Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju
Priznanja našim kmetijam
V Ptuju - mestu stoterih dobrot je v dneh od 22. do 25.aprila potekala 10. jubilejna državna razstava “Dobrote slovenskih kmetij”. Na njej so se s čudovitimi dobrotami predstavile številne gospodinje iz vseh slovenskih pokrajin. Pristni domači izdelki so bili dokaz, da je naša dežela ena redkih v svetu, ki je skozi sita stoletij znala ohraniti toliko raznolikega narodnega bogastva.
ovec
Srečanje gledaliških skupin osnovnih šol v Mozirju
Jezik je obleka igralca, zato mora hiti govor živ in domač
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje, je v torek, 20. aprila, organiziral srečanje gledaliških skupin osnovnih šol Zgornje Savinjske doline.
Nastopile so gledališka skupina OŠ Ljubno z “Mojco Pokrajculjo”, gledališki krožek OŠ Gornji Grad z “Modro vrtnico” in gledališka skupina OŠ Mozirje z “Zvezo diamantega čuka”. Iz predstav je bilo vidno, da so se vsi skupaj dobro potrudili. Igralci so pokazali izreden talent, režiserji so obvladali svoje delo, pa tudi scena in kostumi so bili izvirni in domiselni.
Predstave so bile dobro obiskane, kar gre izredna zahvala vodstvu Osnovne šole Mozirje, ki je omogočilo šolarjem, da so si lahko ogledali predstave in primerjali med seboj. Predstave so si ogledali tudi regijska selektorka za ljubiteljske kulturne dejavnosti Simona Zorc, režiser Bert Savodnik in Ivana Žvipelj, vodja mozirske izpostave sklada. Pozneje so se z mentoricami gledaliških skupin, Zvonko Kladnik iz Mozirja, Anico Stakne iz Gornjega Grada, Lenko Kralj in Ano Kamplin z Ljubnega, srečali tudi na posvetu v prijetnem ambientu gostišča Kozorog. Izmenjali so izkušnje in podali oceno o delu z otroki. Enotni so si bili ob dejstvu, daje izredno težko dobiti kakovostne tekste, ki bi jih otroci lahko predelali in odigrali. Veliko vaj in odrekanj ter pozitivne energije je potrebno vložiti v gledališko igro, da ta uspe. Na vajah je treba delati s posameznikom in s skupino kot celoto, da so rezultati vidni.
Simona Zorc je kot selektorka podala nekaj koristnih napotkov za nadaljnje delo mentoric. Prepričana je, da gledališče mora biti dogodek, sporočila igre pa morajo biti jasna. Igranje mora biti slišno in jasno. Otroci morajo pozabiti, da so na odru. Mentorji so tisti, ki morajo voditi igro in biti dobri opazovalci. Govor igralca mora biti živ in domač, saj je jezik obleka igralca.
Ob koncu srečanja se je Ivana Žvipelj zahvalila nastopajočim gledališkim skupinam in njihovim mentorjem za sodelovanje z obljubo, da tovrstno srečanje ni bilo zadnje. Da pa je srečanje uspelo, gre zahvala tudi sponzorjem Optiki Gal, trgovini Cekin ter Pekarni, slaščičarni in trgovini Miš Maš iz Mozirja, ki so prispevali finančna sredstva.
Marija Sukalo
Strokovne komisije so ocenile kar 1225 različnih dobrot iz 896 kmetij. Tudi letos je bilo največ predstavljenih krušnih izdelkov, sledili so mlečni, mesni izdelki, številna žganja, kis, suho sadje in vino.
Iz Zgornje Savinjske doline se je letos predstavilo 13 kmetij, in sicer z desetimi krušnimi, dvema mlečnima in enim mesnim izdelkom ter z dvema naravnima žganjema. Prav vsi izdelki so bili skrbno pripravljeni, pestri in bogati po tradiciji.
Kot dokaz izredne kvalitete so tudi lepa priznanja, ki so jih prejele naslednje kmetice:
ZLATO PRIZNANJE IN KIPEC KAKOVOSTI:
-	Milena MAROLT iz Poveže za rogljičke brez jajc SREBRNO PRIZNANJE:
-	Martina POLIČNIK iz Logarske doline za mladi sir z orehi in za solčavsko skuto
-Minka KRIVEC iz Raduhe za slivovko in zahrušk-
Planinsko društvo Mozirje
Planinska zimska idila je pričakala okrog 80 planincev in gostov, ki so se po dveh letih znova srečali na rednem občnem zboru s ciljem, da pregledajo rezultate dela zadnjega obdobja, si zadajo nove cilje in izvolijo nove člane v organe društva.
Začetek srečanja so pripravili mladi alpinisti, ki so v začetku letošnjega leta obiskali Patagonijo. Z diapozitivi so navzočim približali lepote pokrajine in Andov, ki se vijejo vzdolž nje. Za dodatno kulturno popestritev so poskrbeli najmlajši planinci, ki jih v okviru šolskega krožka vodi Lijana Blagovič. Pod njenim mentorstvom se planinski duh vse bolj širi med najmlajšimi, ki šele pričenjajo spoznavati lepote slovenskih planin.
Predsednik društva Jože Kumer je podal poročilo o delu in uspehih društva v zadnjih dveh letih, deloma pa je nanizal tudi dosežke, ki so jih dosegli v času trajanja mandata.
Predsednik je uvodoma poudaril dobro delo z mladimi, za kar gre zahvala mentorici, in povečanje članstva v društvu, saj sedaj šteje že okoli 600 članov, kar ni zanemarljiva številka. V tem času so uredili najemne odnose z oskrbnikom koče, po novem zakonu o društvih uredili njegov status in uskladili pravila.
BRONASTO PRIZNANJE:
-	Urška KOLENC iz Spodnje Rečice za ajdov kruh z orehi
-Darinka BIDER iz Dol Suhe za vanilijeve rogljičke
-	Fanika ŽUNTER s Prihove za ajdovo potico z orehovim nadevom
Še posebno priznanje pa je letos prejela turistična kmetija Milene MAROLT iz Podveže, ki je za rogljičke brez jajc prejela poleg zlatega priznanja tudi kipec za kakovost, ki gaprejmejo le kmetije s trikratno zlato medaljo za isti izdelek.
Kmeticam za prejeta priznanja iskreno čestitamo in hkrati želimo, da še naprej ohranjajo in dopolnjujejo tradicijo izdelave dobrot iz njihovih kmetij.
Bernarda Brezovnik
Z udarniškimi akcijami in pomočjo donatorjev so v celoti rešili probleme okrog objekta Mozirske koče, ki je pretil, da se bo nekega dne porušil. Kot takšen tudi ni mogel pridobiti obratovalnega dovoljenja. Vse to je bilo uspešno realizirano do praznovanja 100 letnice koče leta 1996.
Aktivno pridobivanje novih članov se odraža v številkah. Leta 1994 je društvo štelo 235 članov, danes jih je več kot dvakrat več, dobro delo se kaže tudi z izpeljavo vsakoletnih izletov ter vsakoletne izdaje brošure s koledarjem pohodov in akcij. Veliko časain prostovoljnega dela je bilo v zadnjem času namenjeno tudi izdelavi razglednega stolpa na Velikem Boskovcu, zamenjavi ograje, stolov in klopi v bivaku v Mozirskem gaju.
V zadnjem obdobju so bile zelo aktivne tudi komisije: mladinska, izletniško-pohodniška, gospodarska, športno tekmovalna, za markiranje in vzdrževanje poti ter odsek za varstvo narave.
Po razpravi, ki je sledila poročilom, so udeleženci zbora razrešili organe društva. Nato so izvolili novega predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Za novega predsednika društva je bil izvoljen Franjo Steiner.
Benjamin Kanjir
Zadani cilji v popolnosti doseženi
Na rednem občnem zboru so se 18. aprila na Mozirski koči srečali planinci PD Mozirje. Kljub slabemu vremenu v dolini jih je na Mozirski planini pričakalo sonce in 20 cm novega snega.
TD Rečica ob Savinji
Pobiranje želodcev 21. maja, ocenjevanje dan kasneje
Po dolgem usklajevanju, razmišljanju in tehtanju so se člani Turističnega društva Rečica ob Savinji odločili, da bodo letos ponovno pripravili ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. To so jim omogočili v vseh zgornjesavinjskih občinah, ocenjevanje samo pa bo v soboto, 22. maja dopoldne na Rečici.
Nazarje
“Radi imamo naš planet”
Projekt “Radi imamo naš planet” so v nazarski osnovni šoli pričeli izvajati že v začetku leta, ko so pripravili krajšo predstavitev problemov onesnaževanja, s katerim se srečujemo v današnjem času že v začetku leta.
Vedeti je treba, da so se rečiški turistični delavci še pred mesecem dni trdno odločili, da letos ocenjevanja ne bi bilo. Znani so problemi, na katere opozarjajo izdelovalci želodcev glede prodaje zgornjesav-injske specialitete, glede potrebnih pregledov, glede nedorečene zakonodaje... Tildi razmišljanja, izrečena na pred kratkim pripravljeni okrogli mizi o zgornjesavinjskent želodcu, niso veliko prispevala k temu, da bi se v turističnem društvu odločili za ocenjevanje.
Tem razmišljanjem ob bok pa se je postavilo nekaj drugih dejstev: zgornjesavinjski želodec ima, kar je bil prvi primer v Sloveniji, že nekaj let zaščiteno geografsko poreklo blaga! V TD se bojijo, da je to dejstvo premalo cenjeno, sploh ker gredo po sledeh Zgornjesavinjčanov v drugih slovenskih regijah. Tako na primer za zaščito geografskega porekla tunke, oljčnega olja in še kje.
Tudi v Evropski skupnosti bo pomembno, da Slovenci, tudi z izjemnimi kulinaričnimi specialitetami, ohranimo svojo identiteto. Poleg tega so na Rečici ocenjevanje zastavili izjemno strokovno in na visoki kakovostni ravni.
Verjetno je vsem znano, da želodce ocenjujejo strokovnjaki, ne pa neka na hitro zbobnana komisija za kakšnim šankom, kjer bi najprej prišlo v poštev ime izdelovalca želodca, šele nato pa (mogoče) kakovost. Zagotovo pa bi se našel kdo, ki bi takšno ocenjevanje pripravil! Ne nazadnje pa je treba povedati, da se izdelovalci zelo zan-
imajo za ocenjevanje in ga nekateri tudi nestrpno čakajo. Ravno slednji so prevesili tehtnico pri odločanju o akciji.
To so razlogi, zaradi katerih bodo v Turističnem društvu Rečica pripravili 9. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Tem razlogom so prisluhnili tudi v posameznih občinah, in tako se vidimo v soboto, 22. maja, na Rečici.
Pri ocenjevanju bodo ponovno pomagale zaposlene v kmetijski svetovalni službi, ki bodo dan pred ocenjevanje, torej v petek, 21. maja, v posameznih obratih pobirale želodce zaocenjevanje. Želodce pa lahko prinesete tudi v prostore krajevnega urada na Rečici in sicer v petek, 21. maja popoldne, od 14. do 20. ure.
Komisija pod vodstvom dr. Slavka Renčelja bo svoje delo opravila v soboto, 22. maja dopoldne. Pravila igre so znana: želodci, ocenjeni z več kot 15 točkami, prejmejo priznanja za kakovost; želodci z oceno od 17 do 18 točk prejmejo bronasto plaketo, želodci z 18 do 19 točkami prejmejo srebrno plaketo; želodci od 19 do 20 točk pa bodo odlikovani z zlato plaketo.
Plakete bodo podelili na Večeru pod trško lipo v okviru jubilejne prireditve Od lipe do prangerja v soboto, 3. julija.
Kaj reči za konec? Vse izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev vabimo, da se ocenjevanja udeležijo v čim-večjem številu in da vsi skupaj pokažejo, da jim ni vseeno za zgornjesavinjsko dobroto.
Poudarek je bil na ravnanju z odpadki in z vprašanjem, kaj lahko sami storimo za lepše okolje. Pobudnik projekta je bil Odbor za varstvo narave občine Nazarje pod vodstvom Marije Sodja Kladnik, nosilec in organizator pa je bil Simon Macuh. Finančna sredstva za izvedbo je v celoti prispevala občina Nazarje. Vrhunec je projekt dosegel z ekološkim kvizom ob dnevu zemlje, 22. aprila, v nazarskem kulturnem domu, kjer so se osnovnošolci iz Nazarij in Šmartnega pomerili v znanju o ekologiji.
Tekmovalce in obiskovalce je pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je tekmovalcem zaželel uspehov, obiskovalcem pa obilo zabave. V kvizu so sodelovale skupine tretjih, četrtih in petih razredov, ki so jih sestavljali po trije učenci. Razdeljen je bil na tri dele. V prvem delu so se pomerili v znanju o vodi, zraku in zemlji. Drugi je bil namenjen poznavanju problematike onesnaževanja narave in urbanega okolja. Tretji del pa je bil namenjen reševanju onesnaženosti - kaj lahko
TD Rečica ob Savinji
Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor TD, bo zaselke v krajevni skupnosti ocenjevala konec maja in v začetku junija. Ocenjevala bo domačije in ugotavljala, kakšen je splošni vtis urejenosti, čistoča okolice in objekta, urejenost zelenih površin in nasadov ter rože na balkonih, oknih in drugih primernih mestih. Ob koncu ocenjevanja bo sestavila poročilo.
mi storimo za ohranjanje narave. Otroci obeh šol so pripravili tudi kulturni program, ki je bil tematsko povezan z ekologijo in reševanjem onesnaževanja narave.Tekmovalci so pokazali izredno znanje, vendar vedno je nekdo najboljši. Tako je prvo mesto osvojila skupina tretjega razreda iz Osnovne šole Šmartno v sestavi: Vesna Tratnik, Gašper Ločičnik in David Žehelj. Drugi so bili četrtošolci iz Šmartnega: Jure Purnat, Jaka Vršnak in Nataša Žerovnik.
V avli kulturnega doma so bili razstavljeni izdelki, ki so jih v ta namen iz odpadnih materialov izdelali učenci v likovnih delavnicah. Ker so želeli vse ljudi opozoriti na dan zemlje in vprašanje odpadkov, so izdelali nekaj večjih izdelkov in napisov, ki so bili razstavljeni v Nazarjah, Šmartnem in Kokarjah pred trgovinah. Z razstavljenimi artefakti so hoteli opozoriti na tematiko okoljevarstva čim več ljudi, tudi tiste, ki bi drugače enostavno pozabili na dan zemlje.
Marija Šukalo
Pod drobnogledom komisije bodo tudi neurejene, zanemarjene in zapuščene domačije ter njihova okolica. Po končanem ocenjevanju bodo najbolj urejene domačije prejele pisno priznanje. Tega jim bodo podelili na “Večeru pod trško lipo” v soboto, 3. julija, ki jo člani turističnega društva letos organizirajo že dvajsetič.
Marija Šukalo
US
Zbirna mesta so, na katerih bodo svetovalke v petek, 21. maja, pobirale želodce so:
Sedež KSS Ljubija, Mozirje................od 10. do 12. ure
Kmetijski obrat Gornji Grad...............od 10. do 12. ure
Kmetijski obrat Luče........................od 0. do 12. ure
Kmetijski obrat Ljubno....................od 10. do 12. ure
Krajevni urad Rečica.......................od 17. do 20. ure
Uvedli ocenjevanje zaselkov
Člani Turističnega društva Rečica so v želji, da bi imeli čim lepše okolje, ponovno uvedli ocenjevanje krajev. To pobudo so sprejeli na občnem zboru, ko so ugotavljali, da je okolica nekaterih hiš neurejena, ponekod celo zelo zanemarjena. S ponovnim ocenjevanjem zaselkov pa upajo, da bodo dvignili zavest krajanov in jih spodbudili kurejanju okolja, kjer živijo.
Gasilska zveza Zgornjesavinjske doline Mozirje
Pripravljeni v novo tisočletje
Pod tem geslom je lani maj a v Sežani potekal 13. kongres slovenskih gasilcev, ki so se ga udeležili tudi predstavniki zgornjesavinjske gasilske zveze. Svojo pripravljenost, nadaljevati humano poslanstvo pomagati in reševati ob nesrečah, so zgornje-savinjski gasilci potrdili tudi na rednem letnem občnem zboru 23. aprila.
Po uvodnem pozdravu predsednika zveze Romana Krajnerja, so delegati izvolili organe zbora, ki so prevzeli njegovo vodenje.
Krajner je nato podal poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. Izpostavil je pomembnost politične nevtralnosti, ki se je gasilske organizacije strogo oklepajo in katero je potrebno na vsak način ohraniti. Pomemben dejavnik slovenskega gasilstva je tudi množičnost in pripravljenost delovanju kljub pičlim sredstvom, ki jih država namenja za njihovo delo. Zgornjesavinjska gasilska društva, skupaj jih je kar 15, dobro sodelujejo tudi z lokalnimi oblastmi, saj ne manjkajo pri nobeni akciji.
Letos maja bodo slovenski gasilci obeležili 130. obletnico delovanja. Osrednja prireditev, ki se je bodo udeležili tudi gasilci s tega območja, bo v Metliki.
Poveljnik zveze Franc Finkšt se je kritično izrazil do zgornje-savinjskih gozdarjev, ki še ved-
no niso izdelali položaja stopenj ogroženosti gozdov. Delovanje gasilcev bi bilo z izdelanim položajem lažje, saj gozdovi pokrivajo pretežni del 507 kvadratnih kilometrov velikega področja Zgornje Savinjske doline. Izpostavil je vse boljšo opremljenost gasilskih društev z najnujnejšo opremo, ki jo kupujejo s pomočjo lokalnih skupnosti. Finkšt je apeliral na župane, da jim tudi v letošnjih proračunih zagotovijo sredstva za osnovno delovanje in nakup dihalnih aparatov. V lanskem letu je zveza na uspešno opravljenem tečaju pridobila 29 novih vodij enot, kar je velika vzpodbuda za nadaljnje delovanje gasilci pa so sodelovali na 35- intervencijah, ki se jih je udeležilo 590 gasilcev.
Predsednica komisije za delo z ženami Marjeta Rakun se je tudi letos kritično izrazila do neenakopravnega položaja žena v vrstah gasilcev. Kljub temu so se
razmere v lanskem letu izboljšale, saj sta dve gasilki pridobili naziv častnik, pridobili pa so tudi dve novi ženski desetini.
Predsednik nadzornega odbora zveze Alojz Blažič je delovanje zveze in njenih organov ocenil kot odlično, njegovim besedam pa se je pridružila tudi županja občine Ljubno Anka Rakun, ki je v imenu zgornjesav-injskih županov pozdravila občni zbor. Gasilcem je tudi obljubila, da bo ostalim županom prenesla njihove želje po nakupu novih dihalnih aparatov.
Zbor je pozdravil tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije Alojz Tirgušek. Poudaril je premajhno poznavanje gasilcev in njihovega dela v širši javnosti. Gasilci so nujno potrebni ob nesrečah, v “mirnem” času pa so večkrat samo nujno zlo. Če bi država morala plačevati delo, ki ga gasilci opravljajo prostovoljno, bi šla že zdavnaj v stečaj. Dal je pobudo, da gasilci zahtevajo nazaj trikratni zvok sirene
kot poziv gasilcem ob intervencijah. Zbor je njegovo pobudo soglasno sprejel.
Zbranim gasilcem je v nadaljevanju spregovoril tudi župan občine Šmartno ob Paki in predstavnik šaleških gasilcev Ivan Rakun. Izpostavil je dobre sosedske odnose in medsebojno sodelovanje, ki sta ga pohvalila tudi komandir Policijske postaje Mozirje Marko Kortnik in predsednik gasilske zveze Žalec Franci Nareks.
V nadaljevanju so zbrani gasilci sprejeli zaključni račun za leto 1998, finančni načrt in plan dela za leto 1999-
Ob koncu zbora so delegati soglasno sprejeli sklep, da se enoti za tehnično reševanje ob nesrečah, ki deluje v okviru PGD Nazarje in katera je pridobila republiško koncesijo za opravljanje tega dela, dodeli v last orodje, ki ga je pred petimi leti kupila takratna občina Mozirje in ga dodelila tej enoti v uporabo.
Benjamin Kanjir
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline
Prva regijska tekma
Zgornjesavinjski kinologi so konec aprila organizirali prvo regijsko tekmo šolanih psov. Zbrali so se vaditelji psov iz celjsko-zasavsko-savinjske regije, tekmovali pa so po programih IPO-1,1SPC in ISPA.
To tekmovanje so kinologi letos organizirali prvič. Doslej so bile tekme samo na državni ravni. Na teh tekmah mlajši in neizkušeni tekmovalci skorajda nimajo nikakršnih možnosti za doseganje dobrih rezultatov. Ob koncu lanskega leta so se po vsej Sloveniji začele ustanavljati regije, ki pa vsem tekmovalcem na tekmovan-jihnudijo pridobivanje izkušenj in poglabljanje znanja. Sojenje na teh tekmah je po vseh merilih državnih tekem, le da so kriteriji nižji. Odločili so se, da v letošnjem letu organizirajo štiri tekme. Prva je bila tako na poligonu v Varpol-jah, druga v Celju, tretja v Trbovljah, zaključno tekmo in podelitev priznanj najboljšim pa bodo or-
ganizirali na Polzeli.
Po programu ISPA je v Varpolj ah tekmovalo 24 tekmovalcev, najboljša je bila Klavdija Krajnc (Muha buha Maribor), med domačini je bil Sebastijan Trbovšek četrti, po ISPC, v katerem je domačinka Katja Skornšek zasedla drugo mesto sta tekmovala dva in po najzahtevnejšem programu IPO-1, po katerem je zmagal Miran Muhič (Muha buha Maribor), drugi pa je bil Ivan Škoflek (IKD Zgornje Savinjske doline), je tekmovalo devet tekmovalcev.
Pri vseh teh tekmah je pomembno tudi prijateljsko druženje kinologov. Ob srečanjih se spoznavajo, izmenjujejo izkušnje,
če pa se lahko med sabo pomeri- delček zdravega športnega duha. jo, dobi takšno druženje tudi	Benjamin Kanjir
Katja Skornšek s svojim belgijskim ovčarjem med nastopom (foto: Ciril Sem)
Kokarje
Želja po tradicionalnem pohodu
Ob letošnjem praznovanju prvega maja -praznika dela, ni bilo velikih proslav. Zvesti tradiciji pa so ostali godbeniki Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline, ki so s svojimi budnicami dramili iz zaspanosti kraje po Savinjski in Zadečki dolini.
V KS Kokarje so želeli na malo drugačen način obeležiti praznični dan. Takojekrajevnaskupnostvsodelovan-ju z gasilci PGD Gorica, taborniki II. grupe odredov, kulturnim društvom Franc Šaleški Finžgar in športnim društvom Dreta organizirala 1. pohod na Čreto, saj si želijo, da bi se dobro sodelovanje med društvi še bolj poglobilo. Povabili so tudi župana občine Nazarje Ivana Purnata, ki pa se pohoda žal ni mogel udeležiti.
Start in cilj sta bila na tabornem prostoru Laze, kjer že vrsto let taborijo celjski taborniki. Udeleženci pohodaso
na startu dobili okrepčilo, zraven pa še evidenčni karton. Nato so se podali proti Krebsu in Krepljetovi domačiji, kjer so malo počivali. Pot so nadaljevali mimojugovnikovih in naprej do cerkve, kjer so se udeležili svete maše. Po obredu so se okrepčali z izdatno malico, za katero je poskrbela KS Kokarje. Po isti poti so se vrnili nazaj na taborni prostor.
Želja organizatorjev pohoda, ki je letos čeprav prvič izredno uspel, je, da bi ta postal tradicionalen, progapa označena.
Marija Sukalo
Klub zgornjesavinjskih študentov
Ko študent na rajžo gre...
Tega verza se mnogi študenti še vedno radi držimo, zato je tudi v Klubu zgornjesavinjskih študentov padel predlog za krajšo rajžo. In ker so na Dunaj hodili že naši dedje, v Beograd pa trenutno vozijo le NATO-va letala, smo se mi odločili za kombinacijo bogate arhitekture in poceni pijače ter za naš cilj
določili zlato Prago.
Rodno grudo smo v vedrem razpoloženju zapustili v noči na petek. Po prihodu v Pšentekovo mesto smo po nekajurnem tavanju ugledali “prekrasen” hotel, ki je plod edinega sivega obdobja v vsej zgodovini Prage. V kratkih treh dneh smo si ogledali glavne znamenitosti mesta: večino arhitekturnih dosežkov, katerih avtor je bil tudijože Plečnik, Vaclovske ko-
basice, pareke u rohliku (hot dog), ocvirkov pujsovih in tudi znamenito češko pivo (Gambrinus, Plzensko...). Vsak večersmo tudi pomagali ustvarjati vedro razpoloženje po praških pivnicah. Znam, znam...
In ker kot vrli študentje nismo hoteli izpustiti predavanj, smo se v nedeljo popoldan že morali odpraviti domov, saj smo se zavedali, da bo
pot s polnimi mehurji Becherovke in piva še zelo naporna.
Glede na številčnost članov v klubu (okrog 400) se je izleta udeležilo le malo študentov, zato smo bili prisiljeni začasno uvoziti nekaj študentov iz drugih klubov. Torej, dragi zgornje-
savinjski študentje! V želji, da bi naš klub stopilmed velike vas pozivamo, da stopite iz skritih kotičkov naše zelene doline in se nam pridružite na naslednjih akcijah!
Jumpajdi, jumpajda...
Rok, Vida, Robert
Šentjanž
Gasilci svojemu zaščitniku
Poslanstvo gasilcev je v tem, da pomagajo človeku v nesreči. Ker pa so velikokrat v nevarnosti, jih varuje sv. Florjan, njihov zavetnik. Člani prostovoljnih gasilskih društev Grušov-lje, Pobrežje in Rečica so se zato svojemu zavetniku poklonili 2. maja v šentjanški cerkvi.
Grušoveljski, pobreški in rečiški gasilci v šentjanški cerkvi (foto: M. Šukalo)
Gasilci so se zbrali pred gasilskim domom v Grušovljah, od koder so pot nadaljevali peš proti Šentjanžu. Pred cerkvijo jih je sprejel rečiški župnik Ferdinand Luknar in jih povabil k sveti maši. Med mašo je župnik orisal sv. Florjana in običaje, povezane s tem praznikom. V svojem nagovoru je izrazil tudi zahvalo vsem gasilcem za požrtvovalnost in humano delo, ki ga opravljajo.
Denar, kije bil zbran pri sveti maši v Šentjanžu, je župnik podaril gruš-oveljskim gasilcem, ti pa so ga odstopili Rečičanom. Simbolično vrednost bodo Rečičani namenili za nakup nove cisterne.
Kot je to v navadi že nekaj let, so se udeleženci pomudili ob malici in družabnem srečanju, ki so ga tokrat pripravili rečiški gasilci.
Marija Šukalo
klub
,j£savinj.
iTl>0£HTov
/Cxe3*tičie
Dolgost življenja ni merljiva s številom dopolnjenih let, razsežnost mu odmerjajo dejanja, ki nekatere uvščajo med nesmrtne in druge med napačno rojene.
Alojz Poličnik iz Matkovega kota
Stoletnica vojaka Franca Jožefa in Maistrovega borca
Redkim smrtnikom je usojeno ob svoje ime zapisati število preživetih let s tremi številkami, še manj jih je, ki se tega veličastnega trenutka zavedajo tako jasno in čvrsto kot svojo stoletnico rojstva podoživlja Alojz Poličnik, Šume-tov oče iz Matkovega kota nad Logarsko dolino.
V ponedeljek, 17. maja, čez tri dni torej, se bo dopolnilo sto let, odkar je ob izteku minulega stoletja privekal na svet. Bolj puklaste radosti mu je namenilo življenje, veliko tega se je odvrtelo, tako v njegovem zasebnem življenju kot v družbenih prekucijah, katerim je bil v veliki meri priča tudi stoletnik Šumet. Že nekaj let je in ostaja edini zgornjesavinjski pričevalec nekega zgodovinskega bojevanja.
S ponosom nam je ob zadnjem obisku povedal, dase je na razbeljeni soški fronti tolkel za rajnega cesarja Franca Jožefa. Dvajset mesecev življenja je pustil na grebenih in v kavernah prve svetovne vojne. Komaj se je vrnil med svoje domače in se dobro razgledal po najljubših solčavskih grintah in vrtačah, komaj je dobro ponovno zaznal lepote vzhajajočega soncanad Ojstrico, je dobil poziv za v slovensko vojsko.
Konec meseca januarja je oblekel uniformo vojaka legendarnega generala Rudolfa Maistra. Tri mesece Koroške, nič prida, je takrat razpredal o vojni. Vse naj vzame hudič. Ampak, kar je pomembno, generala Maistra je videl na lastne oči. Pri Velikovcu se je to zgodilo. Navaden vojak in prvi slovenski general. Tri mesece vojak, prav toliko ujetnik, pol leta borbe za severno slovensko mejo. Tu so korenine slovenske državnosti.
Šumetu je to vse čase jasno, kot beli dan nad njegovo Logarsko dolino. Za ostale bo to spoznanje še prišlo, čas vedno postori prav in stvari postavi naprave pozicije. Brez pretiravanja, Alojz Poličnik je zgornjesavinjska in ena zadnjih slovenskih legend. Skromna pokončnost, katero bodo za prvo dopolnjeno stoletnico poleg sorodnikov in domačinov počastili tudi dr. Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, poslancajakob Presečnik in Mirko Zamernik, predstavnik generalštaba (imena do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti) in Vojko Kle-menšek, župan Solčave. Reportažo o stoletniku pripravljamo za prihodnjo številko.
Luka Paulič iz Mozirja
Mladi harmonikarski virtuoz
Najboljši mladi slovenski glasbeniki se po predhodnih izbirnih tekmovanjih vsako leto srečajo na državnem tekmovanju. Letošnje je potekalo od 26. do 28. marca Ljubljani, na njem pa je nastopilo 253 tekmovalk in tekmovalcev iz 48 glasbenih šol, dveh srednjih glasbenih in letnih šol, akademije za glasbo, Glasbene matice iz Trsta ter trije zasebniki. Med udeleženci tekmovanja je bil tudi harmonikar Luka Paulič iz Mozirja, ki si je z odličnim nastopom priigral prvo nagrado.
Tekmovalci so, razvrščeni v ustrezne starostne kategorije, nastopili v solistični igri na trobento, rog, pozavno, tubo, tolkala in harmoniko ter v tekmovalnih disciplinah kitarski duo in komorne skupine z godali in klavirjem. V strokovnih žirijah je sodelovalo osemnajst uglednih glasbenih pedagogov, med njimi šest iz tujine (Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske in Hrvaške).
ga vpisala starša Damjana in David. Andreja Turnšek, ki v nazarski glasbeni šoli vodi komorno skupino harmonik, je njegova mentorica od vsega začetka. Ko je spoznala njegov potencial, ga je takoj vključila v omenjeno skupino, poleg tega pašev harmonikarski orkester v Žalcu, kjer je spoznal prijatelja, s katerim sedaj igrata v duetu. Luka se poleg standardnega uči tudi melodični bas.
Kako Luka ob vseh obveznostih v zvezi z igranjem harmonike tekoče opravlja šolske obveznosti? Brez posebnih težav, pravi. Res je, da predstavlja glasbena šola ob domači nalogi največjo obvezo, toda tudi v tem primeru se najde čas za igro s prijatelji in športne aktivnosti. Pozimi si Luka najraje natakne smuči, poleti pa ga navdušujeta košarka in kolesarjenje.
Po besedah ravnateljice Glasbene šole Nazarje Olge Klemše so vrhunski rezultati, kakršnega je dosegel Luka Paulič, dokaz več, da je delo na šoli temeljito, strokovno in uspešno. Tudi iz tega razloga je prav, da občine s proračunskimi sredstvi pokrivajo del stroškov šolanja mladih glasbenikov, saj je to investicija v prihodnost.
Številnim čestitkam, ki jih je ob velikem uspehu prejel Luka, se pridružujemo tudi v uredništvu Savinjskih novic.
Franci Kotnik
Luka Pavlič je nastopil tudi na nedavni otvoritvi zbirke Aleksandra Videčnika
(foto: V. Lamut)
Luka Paulič, ki peto leto obiskuje Glasbeno šolo Nazarje, se je pod vodstvom mentorice Andreje Turnšek temeljito pripravil na nastop in ga na tekmovanju tudi odlično opravil. Kot je sam dejal, je imel vseskozi dober občutek, zato je po končanem tekmovanju komaj dočakal objavo rezultatov, ki so samo potrdili napovedi: Luka je osvojil prvo nagrado! Seveda se je zmage zelo razveselil, kajti s tem je bil poplačan ves trud, ki ga je vložil v priprave na tekmovanje, nič manj pa niso bili njegovega uspeha veseli na nazarski glasbeni šoli in seveda starši.
“Rezultata, ki ga je dosegel Luka, sem zelo vesela, hkrati pa sem nanj tudi ponosna,” pravi mentorica Andreja Turnšek. Na vprašanje, kolikšen je pri tem rezultatu njen delež, odgovarja: “Moj delež je le v tem, da sem odkrila nov talent, močno voljo in energijo, vse ostalo je njegov uspeh.”
Luka igra harmoniko tri leta in pol. Zanjo se je navdušil že v mali glasbeni šoli, kamor sta
Nazarje
Obisk kipa Marije iz Nazareta
Poročali smo že, da bo kip Marije iz Nazareta, ki od 8. marca lani potuje po vsem svetu, od 17. do 2 3. maja na obisku v Sloveniji. V sredo,19. maja, bo 16.30 uri obiskal tudi Nazarje.
Za razliko od prvotnega scenarija, ki je predvideval sprejem pred gasilskim domom, bo celotna slovesnost potekala pred nazarsko farno cerkvijo. Poleg maše in kulturnega programa je predviden tudi podpis listine o pobratenju med nazarsko in nazareško cerkvijo. Kip Marije, ki meri vvišino 172 centimetrov (torej gre za upodobitev v naravni velikosti), bo Nazarje zapustil ob 19. uri in nadaljeval svojo pot proti Kamniku.
KF
Savina
Pralni stroj za Škrubejeve iz Savine
Dve leti je od tega, kar so na Škrubejevi domačiji v Savini 63 dobili elektriko. K temu so pripomogli krajani in občina Ljubno . Tako so Stanku Mlinarju ter gluhonemi Ani in Gelci Začnik na tisoč metrov nadmorske višine dodobra spremenili in izboljšali življenje. Lani je ob pomoči dobrih sosedov na kmetijo pritekla tudi pitna voda.
Ljudje so pokazali, da delijo življenje	dovoda je županja Anka Rakun oblju-
stremisovaščani,kijimživljenjenibilo	bila Škrubejevim pralni stroj. To ob-
posuto zgolj z rožicami. Ob odprtju vo-
3,2,1... Zdaj! In pralni stroj pri Škrubejevih se je zavrtel (foto: M. Šukalo)
Ugodna počitniška posojila
Vedno bolj vroče je. In bolj ko se približuje čas dopustov, bolj se Vaši počitniški načrti utapljajo v pomanjkanju denarja.
Ne odpovejte se počitnicam!
Pridite v Banko Celje. Z ugodnimi počitniškimi posojili Vam bomo pomagali, da si uresničite dopustniške načrte.
Vabimo Vas, da si ogledate našo predstavitveno stran na internetu: http://www.banka-celje.si
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka
P banka celje
V varnem zavetju tradicije
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 063 431 000, http://www.banka-celje.si
ljubo je minuli četrtek, 22. aprila, tudi izpolnila, in sicer ob pomoči podjetja Gorenje iz Velenja. Obljubljeno darilo sta Škrubejevim izročila županja Anka Rakun in Vojko Zupanc iz Gorenja, ki je ob tej priložnosti dejal: “Gorenje naredi dnevno 2000 pralnih strojevin desetletja že podarjamo naše izdelke ljudem, ki jih si sami nikoli niso mogli kupiti. Ena takšnih domačij je tudi visokogorska domačija v Savini. Veseli smo, da smo obdarili nekoga, ki mu izdelek Gorenja resnično veliko pomeni. Želim, da bi jim pralni stroj naše firme dobro služil. To pa je le začetek akcije, ki bo, upam, ob sodelovanju občine Ljubno, postala tradicionalna. Vsako leto bo Gorenje Velenje podarilo svoj aparat družini, ki ji drugače ni dosegljiv.”
Tudi županja Anka Rakun ob tako lepi gesti velenjskega Gorenja ni skrivala zadovoljstva: “Občina Ljubno poskušapomagatiljudem.kisisamine znajo ali ne morejo. Škrubejevim sem ob odprtju vodovoda obljubila pralni stroj. Obljuba dela dolg in vesela sem, da danes lahko dolg izpolnim. Tudi v prihodnje se bomo trudili in ob sodelovanju z Gorenjem iz Velenja bo pomoč najbolj ogroženim družinam v naši občini postala tradicija.”
Pralni stoj je v hišo prišel prvič, odkar domačija obstaja. Za stanovalce tipične slovenske kmetije, ki ohranja t radicijo na temelju ljudskega izročila, je bil pralni stroj prava neznanka. Gospodinji Gelca in Ana nista mogli skriti presenečenja in veselja ob tolikšni pridobitvi. Serviser jih je poučil o upravljanju, strahu in negotovosti pred novostjo pa jim niso mogli izgnati. V pomoč ob začetniških težavah pa jim bodo vbodoče v tudi dobri sosedje. Že ko je stroj stal v njihovi kuhinji, nista mogli verjeti, da ne bo več mukotrpnega ročnega pranja ob potoku ob mrzlih zimskih dneh. Za prvo “žehto” sta poskrbeli županja in gospodinja Ana, ki sta skupaj zagnali pralni stroj.
Marija Šukalo
90 let Florjana Finkšta iz Nazarij
Naklonjenost naravi...
Devetdesetletij življenja je lepjubilej, kini dan vsakomur. Florjan Finkšt iz Nazarij je med tistimi, ki jim je uspelo kazalce časa obrniti v svojo korist in doživeti spoštovanja vredno obletnico. Prejšnji teden je bila Finkštova hiša na Lesarski cesti skoraj ves dan polna obiskovalcev, ki so prišli čestitat Florjanu.
Med tistimi, ki so se spomnili njegovega osebnega praznika, so bili tudi člani lovske družine Dreta Nazarje. Kako tudi ne, saj je Florjan najstarejši član družine, poleg tega pa ima v njej več kot štiridesetletni lovski staž. Koliko individualnih in skupinskih lovskih pohodov se je nabralo v teh letih! Vseh se danes seveda ne spont-injaveč, todav zavesti še vedno ohran-
vina so nato misli zašle v čas, ko so bili zadrečki gozdovi bistveno manj obremenjeni s sodobno tehnologijo, ko je bilo petje divjega petelina najlepša nagrada za previdne korake skozi hosto in ko je bil čas za “jago” povsem drugače odmerjen kot danes.
Tisti časi so za vselej mimo, ostal pa je spomin na preteklost, v kateri
Spominska fotografija ob Florjanovi 90-letnici
(foto: Franci Kotnik)
ja lepoto narave, v kateri je preživel toliko lepih trenutkov.
Kajpak so prijetni tudi spomini na različne lovske pustolovščine in prav o teh je bilo ob obisku delegacije LD Dreta Nazarje na čelu s starešino Fortijem Krivcem tudi največ govora. S simboličnim darilom, umetniškim motivom gamsje družine, so lovski tovariši zaželeli Florjanu Finkštu tudi v desetem desetletju še veliko zdravja. Ob kupici
ima in bo imel Florjan svoje častno mesto. Med številnimi zaslugami za uspešen razvoj nazarske lovske družine je tudi Finkštova iniciativa za pobratenje z lovsko družino iz Velke. Od takrat je minilo natančno dvajset let, česar se bodo lovci spomnili s priložnostno slovesnostjo 26. junija pri lovskem domu na Čreti. Med častnimi gosti bo seveda tudi Florjan Finkšt.
Franci Kotnik
SITRA, d.o.o.
Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel. 710-0-560
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. Družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,...
Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Nakazilo najkasneje v dveh dneh!!!
Oktet TEŠ
Gostovanje po Avstraliji
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Potovanje v svet večnega, bujnega zelenja, polnega življenja -tropski pragozd s palmami, man-grovami, na kultiviranih površinah pa čaj, kava, kokos, banane, takšno ali drugačno sadje - en sadež boljši od drugega. Za nameček pa Pacifik s čudovitim koralnim grebenom.
Temperature se v Cairnsu gibljejo okoli 30 stopinj Celzija ob močni vlagi. Bili smo gostje v hrvaškem klubu, Slovencev je namreč v tem delu Avstralije zelo malo. Živijo tudi v mešanih zakonih in se družijo v skupnem klubu.
Ob petju in prigrizku smo si privoščili prijeten večer. Predsednika kluba smo vprašali, kakšne so kaj temperature čez leto. Dejal je, da v decembru, torej v času njihovega poletja, preko 30 stopinj, julija, v času njihove zime, pase nekoliko shladi. Kako shladi, smo vprašali. Tudi tja do 26 stopinj Celzija, je odvrnil. Da bi človek “zmrznil”!
Tri stvari so zaznamovale naš obisk v tem delu sveta: enodnevna potovanja v tropski pragozd, na Veliki koralni greben in na plantažo sladkornega trsa. Na Veliki koralni greben smo se peljali z “bratom” našega jadranskega katamarana Beneški princ - z
Quick Silverjem. Po dveh urah vožnje smo pristali ob plavajočem doku. Nataknili smo maske, plavuti, bombe z zrakom in... Človek ob teh podvodnih lepotah ostane brez besed.
Med enodnevnim obiskom plantaže sladkornega trsa in tropskega sadja smo spoznali gospo Mileno, ki je prišla semkaj s svojim možem iz Pirana že kar pred nekaj leti. Pridno sta delala, sedaj pa imata 250 hektarjev veliko plantažo trsa, nasad tropskega sadja, ukvarjata pa se tudi s turizmom. Mala pravljica. Milena je dejala, da živijo precej varčno. Ko si zaželi sladke smetane, gre po sadež, ki mu tako pravijo. Enako stori tudi takrat, ko si zaželi kisle smetane. Kaj pa čokolada? Tudi takšen sadež imajo, seveda podobnega okusa.
Iz toplega, zelenega, drugačnega sveta, polnega prijetnih ljudi nas je dolga pot, polna doživetij, vtisov in izkušenj, peljala nazaj daleč na drugo stran sveta - domov... Oktet TEŠ sestavljamo Janez Brglez, Bojan Zorko, Franc Gregorc, Zvone Lah, Peter Zgoznik, Janko Zacirkovnik, Marko Balažič in umetniški vodja Mitja Venišnik.
Marko Balažič
Adijo, Avstralija!
Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije
Savinjska cesta l, 3331 NazaijeŠB Tel: 0631832 141 Mobi: 0609/ 641 104
ČIM ČAM
TUTTU OTU JA STOmATUffSTiU OTUiWuS VJ tiMSKU 7iOMU7ifi7JU
mmm mm
Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati
Kuhinje NINA - takojšnja dobava
Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno RAZPRODAJA PROGRAMA C O M P O - znižanje 20%
Za nakup zakonske spalnice MAJA in VENEZIA-brezplačen prevoz
mmmr
POLZELA
GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/70 37130, 7037131
MESEC MAJ-MESEC UGODNOSTI
Delovni čas prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure
POHIŠTVO GARANT • POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE !
INFORMACIJE NA TELEFON:
□ 63/ 7 □ 37 1 3D IN P S 3/ 7D 37
Vozniški izpiti
-	motoma kolesa
-	kolesa z motorjem J osebna vozila * *
-	tovorna vozila -avtobuse -traktorje
Inf mobi: 0609 636 434 - gsm: 041 636 434
IIII Vi uradne ur«: V PROSTORIH IGEA Nazarje od S. (jo 15. ure, tel:
831 962
JTi/MTO SOLA ANTLEJ odslej tudi v Nazarjah
! Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
I \ četrtek, 20. maj ob 8. in 17. uri
9 Delavski dom Nazarje - učilnica
Možnost opravljanja izpita v CEUU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike.
• Plačilo do 10 obrokov brez obresti.
OlDVd.o.o.
poizaR
te». 720-592
vaeme
Pomlad pni
Dobra ideja:
DARILO BIRMANI
M
NAJVEČJA
V SAVINJSKI DOLINI
lc 0
GILERA BEN MALA!
ŽE ZA NEVERJETNIH
odö s..
UGODNI KREDITI že od T+2%
Prihaja novi mercedes C
Odštevanje se začenja. Prihaja nova zvezda! Novi BMW serije 3 in prenovljeni audi A4 sta krepko načela živce ostarelemu mercedesu razreda C. In ker v Mercedesu dobro vedo, kaj pomeni huda konkurenca na zahtevnem tržišču, pospešeno pripravljajo novi model razreda C, ki bo v marsičem spremenil zakone na trgu jeklenih konjičkov.
Sedanji mercedes razreda C je v prodaji slabih osem let, kar je že prava večnost za kakšnega “japonca”. No, če ga dobro pogledamo, mu tudi “facelifting” ni prinesel bistvene pomladitve. Stare linije so ostale in čas je za zamenjavo.
Novi razred C, ki bo uradni krst doživel v poletju leta 2000, bo pomanjšana kopija novega razreda S. Linije bodo agresivnejše, luči zaobljene in zadek seksi. Pa še naj kdo reče, da so Nemci starokopitni! Po S razredu bo povzel tudi smerokaze v sprednjih ogledalih.
V dolžino bo zrasel za približno 4 cm in bo tako dosegel ponos-
nih 4,5 5 metra, predvsem pa bo pridobil na notranjem prostoru. Serijska bodo 16-colska platišča in osem zračnih vreč, razmišljajo pa tudi o vrečah za področje nog. Za natančno vodenje bo poskrbel nov volanski mehanizem na osnovi zobate letve, ki bo nadomestil starega. Pri zaviranju bo pomagal sistem ABS z znanim asistentom, ki ob hitrem zaviranju takoj ponudi na razpo-lago vso zaviralno moč. Za udobje in varnost v vožnji bosta poskrbela še klima in ESP (saj veste: to je tisto, kar pomaga, da se
mercedes razreda Ane vozi več po strehi, če se ustraši kakšnega losa).
Novo vpetje motorja in menjalni-kabo pripomoglo k skorajda neslišnemu kotaljenju novega športnika po razdrapani savinjski cesti. Ampak kaj bi to! Porabo goriva bo po letu 2001 zmanjševala nova paleta
bencinskih motorjev z direktnim vbrizgom goriva, do takrat pa bodo na razpolago že znani motorji s prostornino od 1,8 litra dalje. In cena? 49.000 DEM v Nemčiji, pri nas pa še kakšnega “jurja” več.
Igor Pečnik
Vozilo smo: Chrysler 300M
Američan za Evropo
Minili so časi, ko so se evropski vozniki osebnih avtomobilov podcenjevalno ozirali za (redkimi) ameriškimi avtomobili na tukajšnjih cestah in si pri tem mislili svoje o njihovi okornosti, požrešnosti in škatlastem videzu. Danes so ameriški avtomobili povsem nekaj drugega in morda je najmočnejši dokaz temu prav Chryslerjev model 300M, ki je ugledal luč sveta lansko leto, od letošnjega leta pa je na prodaj tudi v Sloveniji.
300M je z zunanjimi merami 4999 X1892 X1415 mm elegantna limuzina višjega razreda, ki bi jo lahko primerjali z avtomobili Mercedesove serije S, BMW-jeve serije 7 ali Audijeve serije A8. Glavna aduta modela 300M sta prostornost in ameriško udobje, ki pa ne vplivata negativno na lahkotnost in učinkovitost upravljanja z vozilom. Pri Chryslerju, ki se je nedavno tega združil v “rnega-koncern”z nemškim Daimler-Ben-zont, so uspeli izdelati avto s sodobno čistimi linijami, ki kljub temu ohranja osnovne zakonitosti ameriškega oblikovanja.
Vstop v notranjost “tristotice” izpolni vsa pričakovanja, saj avto ponuja zares izjemno udobje. Ogrevani usnjeni sedeži, ki jih je mogoče električno nastavljati v osmih smereh, spominska nastavitev sedežev in ogledal, v usnje oblečen volan in prestavna ročica, sistematično in ergonomsko razvrščena stikala, avtomatska klimatska naprava, tempomat in potovalni računalnik so elementi, ki
potrjujejo prestižnost modela 300M. Če k temu prištejemo še audio sistem s stereo radiokasetofonom, enajstimi zvočniki in vgrajenimi kontrolami za menjalec CD-jev, vam je gotovo že jasno, da je za voznika in potnike v tem avtomobilu odlično poskrbljeno. Avto ima tudi zelo dognan sistem zaščite v primeru trčenja, nekoliko
preseneča le odsotnost stranskih zračnih vreč.
V Sloveniji sta naprodaj dve motorni različici chryslerja 300M, prva z 2,7-litrskim V6 motorjem in 203 KM ter druga s 3,5-litrskim V6 motorjem in 253 KM. Imeli smo srečo, da smo lahko preizkusili slednjo, ki zmore izjemnih 339 Nm navora. Motor poganja prednji
kolesi (vgrajen je sistem proti njihovemu zdrsavanju), menjalnik pa je avtomatski štiristopenjski, ki omogoča tako brezskrbno vožnjo po mestnih ulicah ali avtocestah kot tudi športno vožnjo po ovinkastih cestah z ročnim prestavljanjem. Zavore so visoko zmogljive z dodatkom ABS.
Prvi občutki pri vožnji “pravega Američana” so mešani in negotovi. Voznik, vajen ročnega prestavljanja, potrebuje nekaj kilometrov, da neha vedno znova segati k prestavni ročici in prisili levo nogo v mirovanje. Pedala za sklopko namreč ni. Toda z vsakim novim kilometrom postaja drugačen način vožnje vse prijetnejši in človek začne uživati v vsem, kar avto pravzaprav ponuja. Pospeševanje je odločno a vendar uglajeno, preglednost iz vozila odlična, malce pretirano zvedavi znajo biti le radovedni pogledi vaščanov, ko se mimo njih z globokim zvokom pripelje Chryslerjeva limuzina 300M. Biti neopažen s tem avtomobilom je namreč zelo težko.
Franci Kotnik
S testnim vozilom smo se ustavili tudi pred bazo tehničnih pregledov v Nizki (foto: F. Kotnik)
Piše: Aleksander Videčnik
Na Rečici ob Savinji so kaj kmalu spoznali, da brez naprednega gospodarjenjav kmetijstvu ne bo več šlo. Kmetje so se začeli povezovati že pred sto leti! Melhior Zorko, ki je bil kaplan na Rečici, je bil pobudnik prvega zbora najuglednejših kmetov, da bi ustanovili zadrugo s pomočjo katere bi prodajali svoje pridelke in nabavljali cenejše pripomočke za umno gospodarjenje. Tako so že 17. junija 1899 ustanovili kmetijsko zadrugo, ki se je sprva imenovala “Kmetijsko društvo,” ko pa
Veleposestvo Marijingrad je vse do druge svetovne vojne zelo uspešno vodil inž Lojze Žumer. Bil je ugleden strokovnjak gozdarske stroke in je kot tak pogosto pripravljal za tedanje oblasti razne strokovne študije. Tako je za Dravsko banovino pripravil med drugim tudi poročilo o stanju žag v Zgornji Savinjski dolini. V njem ugotavlja, da so žage po večini zastarele in se smejo smatrati kot “kmečke” in niti ne obrtniške, kaj šele industrijske. Omenja, daje delo na takih žagah izredno naporno in seveda slabo produktivno, kar je pomenilo slabe zaslužke, ki so seveda odraz tega, da je predvsem v Zadrečki dolini bilo ogromno delovne sile na voljo, pa je seveda bil račun za žagarske gospodarje ugoden, v glavnem v breme žagarjev in žagarskih delavcev, ki so delali za nizke plače. Ob tem se je Žumer dotaknil tudi socialnega stanja prebivalstva ob Dreti in Savinji, ki je zaradi pomanjkanja industrije in sploh delovnih mest, prijelo za vsako delo in to za vsako ceno. To pa je pomenilo na eni strani vi-
Da spomin ne obledi...
so bili dani zakonski pogoji, pa je poslovala že kmetijska zadruga.
Kaplan Zorko se je povezal z Janezom Evangelistom Krekom v želji, da zagotovi pogoje za slovenski denarni zavod na Rečici. Danes sikarnemoremo predstavljati, da so tudi v naših krajih želeli poceni nakupovati slovensko posestnem-ški nacionalci in njihove organizacije. Tej nevarnosti so se modri, razgledani možje v kraju hoteli izogniti. S slovenskim kapitalom je bilo edino mogoče stopiti v bok tedanjim napadalnim nemškim denarnim zavodom in zasebnim denarnikom. Sklicali so občni zbor, na katerem naj bi ustanovili svojo hranilnico. Ta je uspel in od
3.	septembra 1899 dalje je uspešno poslovala na Rečici Ljudska hranilnicam posojilnica. Poslovali so po načelih “Krekovk,” se pravi, da so uvedli enostavno poslovanje, ki so mu bili vešči domači ljudje. Ti denarni zavodi so bili zelo na
šoke zaslužke delodajalcev, saj so cene lesu po kriznem obdobju v tridesetih letih strmo naraščale. Poleg tega omenja Žumer, da so ljudje dejansko le priložnostno delali, razen tiste peščice, ki je bila redno zaposlena v obratih Marijingrada. Sezonsko delo pa je bilo seveda občasno, tako na splavu, pri plavi ali v gozdu.
Ko človek bere Žumrovo poročilo, se kaj hitro prepriča o globokem razumevanju, ki ga je ta ugledni strokovnjak imel za delavce in sploh prebivalstvo v naši dolini.
Morda je ob tem zanimivo, kaj mi je o žagah pri nas pred dvajsetimi leti pripovedoval nekdanji žagar Karl Brezovnik - Lipičnik iz Bočne. Kmečke žage so bile na sploh slabše od tistih, ki so jih v letih po prvi svetovni vojni postavljali obrtniki in trgovci z lesom. Pa še med temi so bile občutne razlike. Žagarji so radi delali na takoimenovanih “močnih” žagah, to je pomenilo, da so bile žage tehnično zmogljivejše in sodobne. Ločevali smo, tako Lipičnik, “triberce,” ki
gosto posejani po slovenskem ozemlju in so zaradi enostavnih postopkov zajeli množice kmečkega prebivalstva.
Seveda ni šlo vse gladko! Predvsem nastajajočim zadrugam so nasprotovali trgovci, saj so videli v njih konkurenco. Po drugi • strani pa je tako nastajala mreža odkupnih mest za kmečke pridelke, ki so jih prej trgovci odkupovali po za njih ugodnih cenah. Pa še ta odkup je bil vezan na nakup v trgovčevi poslovalnici, tako so dejansko dvakrat zaslužili. Le malokdo dojame, da so tudi na Rečici bili nemškutar-ski krogi, ki so zaradi premožnosti imeli vpliv pri oblasteh. Vložili so pri celjskem glavarstvu zahtevek, da se obe slovenski zadružni organizaciji prepove, ker da ne poslujeta po zakonih. Prišlo je do razprave na celjskem sodišču na kateri je sodeloval celo finančni iz-
so imele od vodnega kolesa na pogonsko kolo (kamprad) osovino, ki smo jo imenovali “presi-co.” Pogonsko kolo je bilo zobato in je imelo 81 lesenih zobcev. Te žage so imele dosti obratov in se je na njih dobro delalo. Seveda je bilo odvisno delovanje žag od količine vode, ki je bila na voljo, to je veljalo za vse vrste žag. Poznali smo tudi “vretenke”. Zanje je bilo značilno, da so jih poganjala vodna kolesa (vretena). Te žage so imele manj obratov, vendar smo jih uvrščali med “močne.”
Vodo na vodna kolesa so dova-jaliv“žlebovih”,zavretenkojebil značilen žleb, ki je bil nameščen neposredno pred vretenom in so ga zaradi njegovega velikega naklona imenovali “strmenc.” Od njegovega naklona je bila odločilno odvisna moč vode na pogonskem delu žage. Pri žlebovih teh žag so poznali še “zglavnik,” iz bukovine narejen polokrogli del, nameščen kot pregib med glavnim žlebom in strmencem, ta se je dal v nagibu ustrezno naravnati. Vretenke so imele še posebno
vedenec z Dunaja. Toda izkazalo se je, da so vsa sumničenja bila neopravičena in zadrugi sta delovali naprej.
Na koncu še spomin na ljudi, ki so prvi stopili v korak z razvojem. Prvo načelstvo kmetijske zadruge (društva) so sestavljali: Melhior Zorko, Zdravko Deleja, Franc Štiglic, Florijan Veninšek, Matija Jeraj, Franc Goličnik, Janez Beršnak, Franc Rakun in Franc Kolenc.
V prvem načelstvu hranilnice pa so bili: Melhior Zorko, Franc Rakun, Matijajeraj, Franc Petrin, Jakob Melavc, Martin Žmavc, Janez Matek, Anton Fürst, Josip Ulčnik, Anton Rakun in Franc Goličnik.
Ugotavljamo lahko, da so tako v enem, kot v drugem odboru delovali v glavnem isti ljudje, bili pa so izbrani iz vseh predelov tedanje občine Rečica.
skrbno izdelan bukov žleb “korit-nik,” ta je nameščen zelo tesno pod samim vretenom. Od tega je bila odvisna izkoriščenost vodne moči. Zanimivo kako so se izražali o tem žagarji, rekli so, da “voda udira po strmencu” in ne morda, dateče.Nasplohpaso bili prenosi moči vode na pogonske mehanizme zelo različni, ponekod so za to služili tudi jermeni.
Kot najdemo v zapiskih, je bila prva turbinska žaga v Zadretju postavljena leta 1937 pri Stanku Žmavcu v Bočni. Imela je kar devet metrski padec vode inje zmogla 5 konjskih moči. Že leta 1939 so pri Antonu Levarju - Erjavcu v Bočni postavili turbinsko žago z močjo 16 konjskih sil, ki je bila v Zadretju tedaj najmočnejša. Tedaj so že ob Savinji delale močne turbinske žage, tako v Var-polju pri Žuntarju, taka z zmogljivostjo 30 konjskih sil.
Seveda bo potrebno'preteklost žag v naših krajih še temeljito raziskati, saj so prav te bile temelj gospodarskega razvoja doline.
Toliko pač za pokušino!
Žage d tridesetih letih
Kmečke pouezave d Solčavi
Značilnost tega našega lepega kraj a j e v tem, da dolgo ni bil povezan s spodnjim delom doline. Šele leta 1896 so naredili cesto do Luč. Takšna odrezanost od spodnjih krajev v dolini je seveda povzročila navezanost prebivalcev na kraje onstran Olševe. Nekoč so vozli marsikje kar po strugi Savinje, če so hoteli v Luče. Posebno v ožini pri Igli je bilo težavno, kadar je voda narastla. Danes si tega ne moremo prav predstavljati, čeprav je sedaj urejena nekdanja pešpot skozi Rjavčevo jamo, ki nazorno potrjuje, da so pešci ob veliki Savinji raje hodili čez strmine in tako prišli onstran Igle na pot proti Lučam. Torej smemo trditi, da je Solčava bila dolgo odrezana od spodnjega dela doline.
Toda Solčavani so se kljub vsemu povezovali v kmetijske organizacije, domnevno najstarejšapa je bila pašniška zadruga. Dokaz za to najdemo v listini iz leta 1905, ki priča o plačevanju najemnine za pašnike v Grohatu in drugje. Verjetno so prvo zadrugo opustili, ker je v sodnem registru vpisana Pašniška zadruga leta 1925. Seveda ne moremo trditi, da v vmesnem obdobju ni bilo zadruge, samo ustreznih podatkov o tem trenutno še ni. Iz navedenega vira izvemo, da so v tej zadrugi leta 1934 delovali v vodstvu: Ušovnik, Martinc, Majdač, Štiftar, Prodnik, Robnik, To-stovršnik, verjetno pa še drugi. Imenovani so pač vpisani v sodnem registru.
Že pred prvo svetovno vojno so nastajale težave s pašniki, ki so bili za živinorejce življenskega pomena. Tedanja škofijska uprava je omejevala stare pašne pravice in tako je bila resno ogrožena živinoreja. Te težave se niso nehale, saj je ohranjen dokument iz leta 1928 v katerem so kmetje prosili okrajnega glavarja v Gornjem Gradu za pomoč pri urejanju odnosov s škofijskim veleposestvom, ki jim brani čiščenje pašnikov in tako omogoča čedalje večje zaraščanje pašnih površin. Kmetje pišejo dalje, da kljub takim omejitvam, zahtevajo od njih najemnino in davek v nezmanjšani višini. Očitno okraj ni ničesar pokrenil, saj najdemo leto kasneje dopis Zadružni zvezi v Celju, tudi v njem navajajo kmetje enako, kot v pismu okraju. Zadružna zveza je odgovorila:“Ta afera je neprijeten odlomek cele borbe za ureditev pašniškega vprašanja v vašem okolišu...” V nadaljevanju meni Zveza, da se bo vse uredilo z zakonom, ki bo zagotavljal prosto razpolaganje s pašniki in s planinami... Očitno je Zveza mislila pri tem na agrarno reformo, ki naj bi podobne pravice uveljavila. Vemo pa, da do tega ni prišlo, ker se je veleposestvo proglasilo za cerkveno last, takšno lastnino pa je popravljeni zakon o agrarni reformi izvzel in tako je ostalo pri starem...
Solčava pred prvo svetovno vojno ni imela svoje hranilnice. Po njej pa je gospodarsko osveščeni kaplan Grobler pričel s pripravami za ustanovitev solčavske hranilnice na zadružni podlagi. Leta 1919 so Solčavani ustanovili tako hranilnico, kot Kmetijsko nabavno in prodajno zadrugo. Obe sta delovali v nekdanji cerkveni hiši, na tem mestu stoji danes “Rinka.” V tej stavbi je bila v nad-
stropju dvorana, spodaj pa sta poslovali zadruga in hranilnica. Prvi predsednik zadruge je bil Rok Klemenšek, v načelstvu pa so bili: Franc Grobler, Jožef Podbrežnik, Klemen Robnik, Matjaž Podbrežnik in Ignac Poličnik.
Morda še tale podatek, ki veliko pove. Zadružno
Pred našim, Robanovim mlinom raste macesen. Visok je približno dva metra. Poldrug meter proč od njega raste smrečica, le pol metra nižja od macesna. Nekoč je raz vrh macesna na vrh smrečice pajek potegnil svojo nit. Napel jo je tako, da je vrh macesna upognil za dobro ped proti smrečici. Koliko časa je nit zdržala napetost med vršičkoma ne vem, a 14 dni sem jo sam opazoval. Med tem časom je bil tudi precej močan veter, pa se nit ni pretrgala.
Ni majhna moč pajka in njegovih izdelkov! Še bolj občudovanja vreden pa je po svoji spretnosti v izdelovanju mrež in izrabi prostora. Pajek je pravi mojster!
Nekega meglenega jutra sem šel k ovcam v Ute. ko sem prišel na Kanci, se mi je nudil nenavaden, veličasten pogled: spodaj megleno morje, pa gore, ožarjene od jutranje zarje. Ozrl sem se naprej po gorah nad Okrešljem. Kako čudovito!
šolo v Ljubljani so iz Solčave obiskovali: Anton Močnik, Jože Krivec - Macesnik in Jože Klemenšek. Omeniti velja, da je število dijakov v Krekovi šoli v Ljubljani za Solčavo presenetljivo, saj drugi večji kraji niso imeli toliko učencev v tej znani šoli.
Toda ob pogledu na megleno morje sem ostrmel. Tik pred menoj se je na megli pokazala moja senca, obkrožena z živobarvno mavrico. “Glorija!” sem se zavedel in strmel. - Kdo si more predstavljati občutke sreče in veselj a, ko sem tako nepričakovano zagledal svojo sliko, upodobljeno v naravnost nadzemski lepoti. V veselju in hvaležnosti mi je zmanjkalo besed, le roke sem razpel. Novo čudo! Zdaj se je glorija pokazala še ob rokah na moji senci. Bili sta oblečeni v mavrico, tako živobarvno, kakor je nisem videl še nikoli. Čez nekaj časa sem se domislil, zamigal s prsti in okrog njih se je vse zaiskrilo. Enako pri vsakem drugem gibu z rokami, z glavo, s telesom.
Veliko lepega sem doživel na gorah, a to doživetje je bilo najlepše.
Tako, Robanovih doživetij z živalmi je sedaj konec. Toliko smo jih objavili, kolikor jih je vrli Joža napisal. Žal, še veliko premalo!
3gccmo stare fotografije
Po upokojitvi je ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič pet let preživel v Gornjem Gradu. Leta 1932 je upokojeni škof na god sv. Alojzija, 21. junija podelil zakrament prvega svetega obhajila takratnim prvoobhajancem. Dogodek je zanimiv, ker niti prej in ne pozneje v času bivanja v Gornjem Gradu knezoškof ni sodeloval pri podelitvi zakramentov. Na sliki so poleg knezoškofa in župnika Maksa Šlandra prvoobhajanci rojeni v letih 1923 - 1925. Sliko nam je poslal Lojze Mavrič iz Lenarta pri Gornjem Gradu.
Robanova doživetja z živalmi
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Možnosti razvoja podeželja v zavarovanih
območjih
Podjetje za razvoj Logarske doline, Logarska dolina d. o. o. je organizirala predavanje MOŽNOSTI RAZVOJA PODEŽELJA V ZAVAROV-ANIII OBMOČJIH IZ IZKUŠENJ TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA, ki je bilo bilo 23.4.1999 v Logarski dolini. Predavala je dr. Marija Markeš. Povzetek njenega predavanja povzemamo v tem članku.
Triglavski narodni park (TNP) spada med najstarejše parke v Alpah. Njegova celotna površina meri 84.805 ha (4% površine Slovenije). Obdelana polja, njive, travniki, senožeti in pašniki, pašne planine, značilne hiše in številni majhni seniki napolnjujejo to kulturno krajino. Način življenja je vtisnil tej gorski pokrajini neizbrisen pečat. V njem je imela veliko vlogo živinoreja in že zelo zgodaj so pasli po planinah (prva omemba pašnikov pod Krnom je iz leta 1178). Na tem območju je okrog 200 aktivnih kmetov, od tega se je 20 kmetij odločilo za ekološko obliko kmetovanja.
KAJ JE POMEMBNO, KO RAZ MIŠLJAMO O NOVIH RAZVO JNIH PROGRAMIH
-	da zavestno izberemo celosten pristop kot princip našega delovanja
-	da s tem, ko iščemo in se odločimo za nove gospodarske pristope, nikoli ne pozabimo na našo tradicijo in naravne danosti
-	s tem ohranjamo dohodek na našem pragu
-	ohranjanje in trajnost naravnih virov (okolje, plodna zemlja) postane središče in bistveni element razvoja
-	povezovanje notranjih potencialov območja za uresničevanje novih idej
-	zmanjšanje zunanjih odvisnosti. Na ta način želimo ustvariti regionalni krog, ki bo zagotovil prekrivanje oziroma sozvočje gospodarstva in naravnih danosti kot bistvenih elementov razvoja podeželskega prostora.
GLAVNE PREDNOSTI KMETIJSTVA
-	velika naravna raznolikost
-	izjemne prvine naravne in kulturne krajine
-	ekološka kakovost in atraktivnost prostora
-	tradicija in znanje. NAJPOMEMBNEJŠE TOČKE KMETIJSKEGA PROGRAMA
-	ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest na podeželju (na kmetijah in njihovi bližini)
-	razvoj dopolnilnih dejavnosti (predelava, turizem, obrt)
-	z razvojem dodatnih zaposlitvenih možnosti na podeželju (servisne dejavnosti, vodništvo)
-	spodbujanje ekoloških metod kmetijske pridelave in predelave (biološko kmetovanje)
-	uvedba direktnih plačil
-	razvoj blagovne znamke TNP -usklajeno delovanje posameznih sektorjev.
ZAKAJ BIOLOŠKO KMETOVAN JE?
Biološka pridelava hrane je ena od možnosti zagotavljanja dohodka na kmetijah. Ob upoštevanju značilnosti kmetijstva in vsega slovenskega prostora ter trendov v sosednjih državah ocenjujemo, da obstajajo realne možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva v povezavi z dopolnilnimi in dodatnimi dejavnostmi prebivalcev na podeželju. To zagotavlja kakovost kmetijskih pridelkov in izdelkov, spoštovanje ekoloških in etoloških predpostavk. Odraža se v višjih cenah za kmetijske pridelke. Proizvodnjo se nadzoruje z rednimi kontrolami. To pa pomeni zaščito potrošnika. Zelo važno je sodelovanje med kmetijami, povezovanje pri pridelavi in predelavi ter prodaji. Na ta način se riziko posameznih kmetij zmanjšuje. Trženje izdelkov je lažje in boljše, možna je širša paleta ponujenih proizvodov. Dogovarjanje in oblikovanje cen je skupno. Boljša je izraba delovne sile in strojev ter delitev opravil. Stroški za skupne prodajne prostore kot tudi za osebje so nižji.
NAJVEČJA PREDNOST SLOVENIJE V PRIMERJAVI Z DRUGIMI EVROP-
SKIMI DRŽAVAMI JE EKOLOŠKA OHRANJENOST NARAVNIH VIROV, ZLASTI TAL IN VODE. KMETIJSKO OKOLJSKI PRO GRAMI
Pogoji:
Pod pogojem, da zagotavlja pozitiven vpliv na okolje in podeželje, program lahko dodeli podporo kmetom, ki se obvežejo, da bodo:
1.	znatno zmanjšali uporabo gnojil in/ali proizvodov za zaščito rastlin, vztrajali pri že doseženem zmanjšanju uporabe le-teh ali uvedli oziroma nadaljevali z uporabo metod biološkega kmetovanja;
2.	strmeli k bolj ekstenzivnim oblikam pridelave tudi pri pripravi krme, ohranjali ekstenzivne proizvodne metode, uvedene že v preteklosti ali spremenili obdelovalne površine v ekstenzivno travinje;
3.	zmanjšali delež ovac in goveda na enoto krmnih površin;
4.	uporabljali druge oblike kmetovanja, združljive z zahtevami, ki izhajajo iz varovanja okolja in naravnih virov kot tudi ohranjanja podeželja in pokrajine ali gojili živali tistih lokalnih pasem, ki jim grozi izumrtje;
5.	zagotavljali vzdrževanje kmetijskih in gozdnih površin v zaraščanju;
6.	opustili obdelavo kmetijskih površin za najmanj 20 let, da bi se te površine lahko uporabljale v namene, povezane z okoljem, še posebej za ustanovitev biotopskih rezervatov ali naravnih parkov ali za zaščito hidroloških sistemov;
7.	upravljali z zemljo in jo naredili dostopno javnosti in primerno za aktivnosti v prostem času.
Poleg omenjenega program lahko vključuje ukrepe za izboljšanje izobraževanja kmetov na področju okolju prijaznih metod kmetovanja in gozdarstva. NAJPOMEMBNEJŠI RAZLOGI ZA UVAJANJE KMETIJSKO OKOLJSKIH PROGRAMOV:
- ohranjanje ekstenzivnega načina kmetovanja: preprečevanje odseljevanja, propadanja kulturne krajine in nad-aljno marginalizacijo teh območij v gospodarskem, kulturnem in socialnem pogledu;
-ekstenziviranje kmetovanja
oziroma prilagoditev zahtevam okoljevarstva (npr. vnos nitratov...) na ravninskih območjih Slovenije;
zmanjševanje onesnaževanja pitne vode in tal zaradi intenzivnega poljedeljstva, sadjarstva in vinogradništva ter koncentracije zlasti v živinoreji, posebno prašičereji in perutninarstvu;
-	ohranjanje in povečanje bio-diverzitete.
POMEMBNO:
-	Kmetijsko okoljski programi morajo biti pripravljeni in usklajeni s kmetijsko, naravovarstveno in okoljsko politiko države.
-	Kmetijsko okoljski programi so v EU za državo obligatorni.
-	Kmetijsko okoljski programi so za kmete prostovoljni in uvedeni na podlagi petletnih pogodb med kmeti in državo.
-Vsebovati morajo tudi tri pomembne elemente za spremljanje programov:
a)	kontrolo
b)	spremljanje (moritoring),
c)	oceno.
PREDNOSTI IN POZITIVNE LASTNOSTI UVEDBE KMETI JSKO OKOLJSKIH PROGRAM
OV:
-	vnesti pojem okoljevarstva kot nekaj pozitivnega v način razmišljanja tudi v kmetijstvo;
-	pozitiven učinek na ekonomski položaj kmetov;
ohranjanje kmetovanja, poseljenosti krajine;
-	ohranjanje rodovitne zemlje;
-	zmanjšanje vnosa kemičnih snovi v zemljo.
Kulturno krajino so ustvarili kmetje skozi tisočletja in kmetovanje ostaja edini smiseln način njenega ohranjanja.
CILJI IN NALOGE NARODNEGA PARKA
Osnovni cilj narodnih parkov je varovanje narave. Ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave, ohranitev in nega kulturne krajine, zagotavljanje ustreznih
možnosti za razvoj naselij v parku ter za naravi primerno rekreacijo, doživljanje narave, raziskovanje, za vzgojo in izobraževalno delo so temeljne naloge Triglavskega narodnega parka.
Predavanje je dr. Markeševa zaključila z mislijo:
Triglavski narodni park mora biti za njegove prebivalce atraktiven življenski in delovni prostor, za njegove obisko-
ZAVOD ZA GOZDOVE
Vsako leto gozdarji pripravimo v mesecu maju teden gozdov, v katerem želimo javnost seznaniti z aktualno temo v zvezi z našimi gozdovi. Tema letošnjega tedna gozdov bo “spoštujmo gozdove”. Za predhodnico tedna gozdov pa bi rad napisal nekaj o spoštovanju dreves. Tu mislim na spoštovanje dreves v gozdovih, dreves, ki rastejo zunaj gozda in ne nazadnje tudi o spoštovanju tistih dreves, ki rastejo v naseljih, v urbanem okolju.
Človek je že od vsega začetka povezan z drevesi, zato imajo v naši zavesti in kulturi poseben pomen. Našim prednikom so nudila hrano, zavetje, orodje in orožje. Te dobrine izkoriščamo še danes, seveda v bolj izpopolnjeni obliki; lesniko je zamenjal zlati delišes, krošnjo les za ostrešje, palico svinčnik in lok puškino kopito. Zelo hitro se je človek zavedel tudi vloge in pomena posameznih dreves, ki so izstopala zaradi svojih posebnih dimenzij, starosti in trdoživosti ali ker so bila redka. Taka drevesa so častili in jih spoštovali, pod njimi so postavljali oltarje. Danes slavimo Najevsko lipo, najdebelejšo lipo v Sloveniji, skoraj 800 let staro drevo.
Zakaj imajo drevesa med ljudmi vseh dob toliko občudovalcev? V primerjavi s kratko ero našega življenja je življenje posameznih drevesnih vrst zelo dolgo. Drevesa so najstarejša, najvišja in največja živa bitja na zeleno modrem planetu Zemlja. Starost neke vrste borov v Kaliforniji je ocenjena na
4.000	let. Najstarejše znano drevo na svetu pa raste na Kitajskem. To je 4.600 let stara oljka. Najvišja
valce pa ostati raj pod Triglavom.
Kmetijska svetovalna služba: Vida Ribič
P.S. Obveščamo vas, da je izšel javni razpis za dodelitev subvencij za spodbujanje usposabljanja pašnikov (ograje na kmetijah). Vse informacije lahko dobite na sedežih Kmetijske svetovalne službe.
drevesa presežejo višino 100 metrov in najtežji organizmi na Zemlji so tudi drevesa, saj je masa posameznih osebkov sekvoje nad
2.000	ton, lahko pa tudi več. Vse to nas še danes navdaja z občudovanjem, spoštovanjem in upanjem. Zato tako radi ob rojstvu otroka zasadimo drevo in pokopavamo umrle v zavetju dreves. Da bi se bolje počutili, sadimo drevje v naselja in okoli doma. Vendar bi se morali večkrat vprašati, kako ravnamo s tem drevjem!
V gospodarskem gozdu danes drevesa praviloma ne dosegajo takih dimenzij, kot pragozdni orjaki, ki imajo za rast in razvoj na razpolago več stoletij. Drevesa posekamo, ko so “zrela za posek”, torej takrat, ko imajo ekonomsko ugodne dimenzije. Kljub temu pa ostane v gozdu nekaj debelih dreves, ki jih je žaga zaradi različnih vzrokov “pozabila” podreti. Poleg tega je nekaj lastnikov gozdov, ki načrtno ohranjajo najdebelejša in najvišja drevesa v svojem gozdu. Za ponos in iz spoštovanja do preteklih rodov. Ta drevesa, vsaj mnoga od njih, bodo umrla naravne smrti. V gozdu je poleg preostalih orjakov še veliko dreves, ki nimajo direktnega gospodarskega pomena, a jih vseeno ohranjamo. To so drevesa redkih in ogroženih drevesnih vrst (tisa) in drevesa posebnih dimenzij za posamezno drevesno vrsto (brin v Logarski dolini). Lahko rečemo, da ta drevesa spoštujemo in se temu primerno do njih tudi obnašamo.
Na žalost pa je veliko dreves, ki niso deležna našega spoštovanja. Velikokrat nas na robu gozda
“pozdravijo” table z takimi ali drugačnimi napisi. “Lep” primer je bila svoje dni solčavska tisa. “Okrašena” je bila z različnimi tablami, kažipoti in celo z vpisno skrinjico. Tudi gozdarji nismo bili izjema: Na prvo smreko smo nabili opozorilno tablo pred gozdnimi požari, na drevesa smo pritrjevali lovne pasti za podlubnike in morda še kaj. Sedaj smo pred svojim pragom pometli in takih neumnosti ne počenjamo več. V gozdu pa so na drevju še vedno številni smerokazi za planinske in druge poti. Pribiti so tako, da zagotovo poškodujejo drevo. Tudi pri čiščenju teh stez z vejnikom ali z žago velikokrat zelo grdo obdelamo drevo ob stezi, ki nam je napoti. Drevesa so zelo pogosto v vlogi količkov pri ograjevanju pašnikov, tako planinskih kot okoli kmetij in sestavni del lovskih prež ali drugih lovsko tehničnih objektov.
V preteklosti so zunaj gozda sadili mnogo več gozdnega drevja kot danes. Drevesa so sadili na značilne točke v krajini, v središča naselij in ob zgradbe. Pomen teh dreves je bil velik in raznovrsten. Ker so bila velika, so nudila zaščito pred vetrom, strelo, dežjem in soncem. Označevala so križišča poti, prehode iz ene doline v drugo, meje ali pa so bila skupaj z znamenjem spomin na umrlo osebo ali poseben dogodek. Osamelci so bili v pokrajini pomembna orientacijska točka, skrajševali so razdalje in pomagali popotniku, da seje počutil bolj varnega. Vsem je znan pomen vaških lip, ki so stale v središču vasi. Ob pomembnih zgradbah in cestah so bili nasajeni veličastni drevoredi, za senco in za okras. Na podeželju so mogočne lipe, bresti in hrasti varovali domačijo pred strelo. Danes drevesa zunaj gozdov vse bolj izginevajo. Zaradi strojne obdelave poljedelskih površin so postala moteča, zato jih je treba posekati ali pa vsaj ne na novo saditi. Drevoredov zunaj naselij skoraj ni več. Sadimo jih le ob večjih cestah v mestih. V naseljih potrebujemo vse več parkirnih prostorov, zato se manjšajo površine zelenic. Tako v naseljih ni več prostora za velika drevesa.
Poleg tega, da je dreves zunaj gozda vse manj, pa se tem drevesom ne godi nič dobrega. Drevesa so del narave. In kot si je skušal sodobni človek podrediti naravo in jo oblik-
S LOVE NIJ E
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Spoštujmo drevo!
ovati po svoji podobi, oblikuje tudi drevesa. Košate lipe sredi naselij je treba ukrotiti. Temu potem rečemo oblikovanje krošenj. Krošnje oblikujemo že mladim drevesom v nasadih, radi pa se lotimo tudi častitljivih lip. In da se bo naše delo videlo že od daleč, zarežemo pošteno! Letos smo lahko nekaj takega občudovali sredi Nazarij. Lipe so trpežne in prenesejo marsikaj, vsega pa seveda ne. Zato začnejo počasi, a vztrajno hirati. Nič hudega. Ko se bodo posušile, jih bomo nadomestili z novimi, primerno majhnimi drevesi, takimi za okras. Mogoče celo z bleščečimi eksotami, ki že na podeželju izpodrivajo domače vrste. Poleg tega so vaške lipe postale izvesek za plakate (vsaj funkcijo obveščanja so ohranile). Na njih lahko pritrdimo še košaro za odpadke (ekologija pač) in s tem zagotovimo večnamensko rabo drevesa.
Tega, da je treba drevo izkoristiti v različne namene, se je zagotovo dobro zavedal tudi tisti, ki je okrasil breze pri nazarski bencinski črpalki z reklamnimi tablami. In seveda tudi tisti, ki mu je za to dal soglasje. Pred leti so v anketi gozdarji izbrali brezo za najlepše drevo pri nas. In res je prava lepotica, ta breza tankolaska, odeta v deviško belino. Zakaj je ne bi še polepšal, si je dejal nekdo, ko je nanjo pribil tablo. Še ponoči se sveti. To je žal lep primer našega odnosa do narave, do dreves in do življenja nasploh. Drevo je živo bitje in vsako nepotrebno in neprimerno poseganje ali celo vandalizem nad drevjem kazi naše okolje in kaže na našo kulturo. Seveda se da to in podobne napake odpraviti. Žal pa ne vseh. Zato se je treba vseh posegov na drevju lotiti premišljeno in strokovno pravilno. Drevje zunaj gozda in urbanih površin varuje Zakon o gozdovih. Drevje v naseljih varujejo, ali pa bi ga vsaj morali varovati, občinski predpisi.
Zavedati se moramo, da je drevje del naše kulturne krajine in da bi bila ta brez njega kulturna puščava. Drevje v naseljih pa ima posebno urbanotvorno vlogo, zato ga moramo negovati, ohranjati in pospeševati njegovo sadnjo. Spoštujmo drevo, ki smo ga zasadili sami ali pa že dolgo pred nami naši predniki!
Marijan Denša, dipl. inž. gozd.
Pa je spet minilo štirinajst dni in nov, čisto svež bobenček je pred tabo. Tokrat poroča kako je bilo, ko je bil na obisku v knjižnici v Mozirju. Tam si je našel nekaj sogovornic in tako so nastali ti zapisi. Brati in se učiti. Te besede ti mogoče ne zvenijo preveč zabavno, vendar pa so za vsakogar zelo pomembne. Če ne bi bilo temu tako, bi ne bilo niti bobenčka. Ja. Tole zateženo teženje je pa že preveč. V šoli je menda zavladala panika, ki nenehno priganj a k učenju. To pomeni, da bobenček prepušča glavno besedo učiteljicam, ki bodo znale poskrbeti, da se bo prebralo še na kupe besed.
Najbrž si že slišal, da po splošno izobraževalnih knjižnicah razgraja nek kviz na temo France Prešeren in Gorenjska. Že mogoče sodeluješ? Če še ne, s
prijatelji hitro začnite metati kocko, ki bo določila, kdo mora napeti možgančke in odgovoriti na vprašaje, ki je zastavljeno na določenem polju. Ja, po podrobnejše informacije bo treba v kako knjižnico (šolsko ali krajevno). No pa razkrijmo še par podrobnosti. Nosilec kviza je Pionirska knjižnica v Ljubljani. Ker je minilo 150 let od smrti Franceta Prešerna, sta bila on in njegova rodna pokrajina izbrana za temo kviza. V mozirski knjižnici je postavljena raztava in zraven je priložene veliko literature, ki ti bo pomagala pri odgovarjanju na dvajset vprašanj (če si še na razredni stopnji moraš poiskati odgovore na prvih sedem). Na koncu boš lahko iz določenih črk sestavil geslo, ki ga oddaš v eni od knjižnic ali pa ga skupaj z ustreznimi podatki in kuponom kar sam vržeš v poštni nabiralnik. Kviz traja od aprila do septembra. V začetku oktobra bo žrebanje in kdo ve kdo bo letos šel na izlet z ogledom zanimivih krajev na Gorenjskem. Lansko leto je avtobus odpeljal 58 otrok skupaj z mentorji v Belo Krajino, kjer se je rodil Oton Župančič. Pa to še ni vse. Izletniki bodo izžrebali še nekoga (v bobnu bodo vse dopisnice), ki bo šel v Ljubljano, kjer bo prisoten na snemanju javne TV oddaje. Te že kaj mika? Gremo naši! Pa veliko zabave ob iskanju odgovorov.
MAJA SUPOVEC, 6 let, mala šola Brina, Šoštanj
V mali šoli pišemo črke, rišemo in se igramo. Kadar si želim kako lepo knjigo, me mami pripelje v knjižnico v Mozirje, saj smo do lanskega poletja živeli v Mozirju. Od knjig, ki jih imam doma mi je najbolj všeč tista o Miški, od tisti ki sem si jih izposodila, pa tištao levčku. V vrtcu imajo zelo zanimivo knjigo o čntrlu. Včasih si ogledam tudi kakšno kaseto z risanko. Rada računam in pojem pesmice.
NIKA ERNST, 12 let 5.a razred OŠ Mozirje
Večkrat pridem v knjižnico, v katero me je prvič pripeljala mama.Rada berem pustolovske knjige. Če knjiga ni napeta, je ne morem prebrati. Knjige si izposojam tudi v šolski knjižnici. Ko sem začela prihajati v knjižnico se v njej nisem znala orientirati, potem pa sem se navadila in zdaj že vem, kje se kaj najde.Zelo mi je ostala v spominu knjiga James in breskev velikanka, ki slika pravljični pohod dečka, ki so ga v rani mladosti zapustili starši in se konča tako, da postane breskev velikanka njegov dom na vrhu eifilovega stolpa. Rada berem knjige in gledam televizijo. Včasih je knjiga boljša izbira, saj se iz nje več naučiš. Knjige na internetu bi brala, vendar pa klasične knjige računalniško omrežje ne more nadomestiti. Prijateljice v šoli druga drugi priporočijo kakšno knjigo, kadar se pogovarjajo o njih. Za domače branje sem prebrala Skriti dnevnik, Pastirce in Bratovščino sinjega galeba. Najboljša je bila Bratovščina. Tudi doma imamo veliko knjig, saj jih ima tudi mama zelo rada. Če bi šla pisat knjigo, bi le-ta govorila o tem, kako je danes vse novejše, kot je bilo v starih časih. Izposodila sem si videokasete: Casper in Nimaš pojma.
GOLIČNIK ANDRFJA, 18 let, 3. letnik gostinske šole v Celju, doma v Mozirju
Ko bom zaključila poklicno izobraževanje, bi rada z učenjem nadaljevala s programom za živilskega tehnika. Knjižnico obiskujem od 6. razreda dalje. Sem me je pripeljalo zanimanje za knjige. Najraje prebiram romane iz različnih obdobij, knjige s psihološko tematiko ter knjige o prehrani. Od romanov, ki sem jih prebrala, mije bil najbolj všeč Temna reka (o družinskem življenju na nekem otoku). Všeč sta mi bili tudi knjigi Življenje je kot igra in Kako živeti brez stresa. S sošolkami se o teh temah pogovarjamo in si knjige tudi posojamo. Knjigo s pesmimi sem si izposodila le enkrat. Če bi bile knjige na internetu bi ob računalniku prebrala le kakšno kratko, saj bi bila sicer po branju preveč utrujena. Knjiga v roki te veliko bolj sprosti, saj lahko bereš tudi leže. Od pisanja imam najraje pisanje referatov. Poleg šolskega gradiva skušam s pomočjo knjižnice bogatiti znanje iz predmeta prehrana, ki je moj najljubši predmet. Knjižnico obiščem skoraj vsak teden. Za domače branje smo letos brali Režonjo na svojem, Matkovo Tino in Na klancu. Najbolj všeč mi je bila Na klancu. Sama bi napisala roman na temo LJUBEZEN. Danes sem si izposodila Enciklopedijo vina.
KOLOMPAR ZDENKA, 18 let, 3. letnik poslovne trgovske šole v Celju, doma v Mozirju
Po končani šoli bi rada šolanje nadaljevala na Pravni fakulteti. Knjižnico obiskujem od prvega razreda OŠ. To se je zgodilo zato, ker me je sem poslala učiteljica, saj sem bila kar naprej v šolski knjižnici in brala. Tako sem spoznala večjo knjižnico. Berem rada vse, predvsem pa nove knjige. Najbolj z zanimanjem sem prebirala Victorio Holt in Agatho Christy, vendar mi je njunih knjig žal zmanjkalo. Rada imam tudi knjige o kuhanju in pripravi jedi. Od vseh prebranih knjig mi je bila najbolj všeč Tavčarjeva Cvetje vjeseni. Brala sem pesmi Toneta Pavčka ki se mi zdijo zanimive in pa od Prešerna če je bilo potrebno. Doma imava z mamo veliko knjig. Sama si kupim knjige, ki jih potrebujem za šolo. To so strokovne knjige in zadnja je bila Faktopedija. S prijateljicami se pogovarjamo o knjigah in si jih izmenjujemo. Knjig na internetu ne bi brala, ker je od teksta, ki teče po ekranu, veliko bolj praktična stran v knjigi, ki jo vzameš v roko. Iz nje si lahko izpišeš misli, ki so ti všeč. Resda si včasih rada ogledam kak film na videokaseti ali na tv-programu, vendar mislim da knjiga daje večji besedni zaklad. Za domače branje sem letos prebrala Črno orhidejo, Režonjo na svojem, Tantadruj, Boj na požiralniku in Matkovo Tino. Najbolj všeč mi je bil Tantadruj. Gledala sem tudi film, ob katerem sem dobila boljšo predstavo o dogajanju, vendar pa se mi je v knjigi zelo dopadla okvirna zgodba, ki je v filmu ni. Sama najraje pišem eseje in spise. V knjižnico pridem vsak teden. Sama bi napisala knjigo z naslovom Srečanje z Vesoljci ali potovanje na luno ali pas kakšno ljubezensko vsebino. Danes bom odnesla domov dve knjigi: Vegetarjanska kosila in Varna vožnja.
MOJ PES PENZO
Že dolgo sem si želela psa. Nekega dne gaje ati pripeljal iz Gornje Radgone. Ime sem mu dala Penzo.
Prvi dan me ni maral, zdaj pa me ima najrajši. Je majhne postave. Ima skodrano dlako. Je črne barve in je precej zrejen. Kadar nas ni domaje žalosten. Sedi na cesti na ovinku in čaka. Ko pa pridemo, se njegovega veselja ne da opisati. Ko izstopim iz avta, skoči v mene. Vse pozdravi. Z Matjažem se preoblečeva in se greva z njim igrat. Igra se zelo rad. Vsako jutro gre z atijem v hlev. Tam se napije mleka. Ponoči pa je pravi strahopetec. Zato leži pred vrati, kjer se počuti varnega. Imamo pa tudi tri mačke, ki jih Penzo rad preganja.
Z Matjažem imava Penzota zelo rada.Upam, da bo še dolgo varuh našega doma.
Tina Rihter 4.razred OŠ Nova Štifta
PAPAGAJ SIVKO
Mojemu papagaju je ime Sivko. Dobila sem ga od starega ata za pirhe. Star je komaj nekaj mesecev, pri nas pa je komaj tri dni.
Ni se še dobro privadil, zato ga pustimo še pri miru. Je lepe sive barve, zato mu je ime Sivko. Okrog kljuna ima bel puhek in ko spi, puhek zgleda kakor rožica. Je samček in je zelo gibčen. Ob živahni glasbi ponori. Skače iz enega dela kletke na drugega, dela prevale, da me kar stiska. Izredno rad je pri mojem klavirju, saj ko igram, zelo uživa. Njegov kljun je rumeno zelen. Ta mu pomaga, da lahko je hrano. Če ima predolg kljun, mu gaje treba postriči. Tudi s kremplji je tako. Hrano mu kupujemo. Je zelenjavo, sadje in hrano katero mu kupimo. Tudi posebni pesek je treba kupiti. Pesek je posut po pladnju, ki je na dnu kletke. Pesek prepreči, da bi nastajali bacili. Tudi sipina kost je menda nujna. Za pijačo ima vodo. Zelo lepo žvižga, še posebno ob glasbi. Učim ga tudi govoriti, pa mi ne uspe.
Upam, da mi bo kmalu prišel na prst in da bo dolgo živel, kot ostali papagaji.
Sara Glnk 4.razred OŠ Nova Štifta
KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI DOBIČEK IMA
Zelo rada imam žvečilne gumije HUBA BUBA. Mami jih vsak dan prinese iz službe. Meni en paket in bratcu enega. Pred nekaj dnevi pa se ni zgodilo tako. Mami je domov prinesla samo en paket žvečilnih gumijev.
Ker jih je v paketu samo pet, sva se z bratcem pričela prepirati, kdo bo dobil dva in kdo tri. Prepirala sva se že debele pol ure, ampak nobeden od naju ni hotel popustiti. Začela sem že obupavati, ko je nenadoma v sobo vstopil ati. Vprašal naju je, zakaj se prepirava.
Ko je zvedel resnico, je stopil med naju, vzel tisti žvečilni gumi, zaradi katerega sva se prepirala, se nasmejal in rekel: »KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI DOBIČEK IMA.«
Janja Cajner 5. razred OŠ Rečica ob Savinji
ČESAR SAM NIMAŠ RAD, TUDI DRUGIM NE STORI
Lani smo se šli z domačimi kopat v Čatež. Med vožnjo je bilo zelo vroče. Ko smo prispeli tja, smo vsi prepoteni odhiteli v kopališče.
Voda v bazenu je bila čista in topla. Nisem se maral potapljati. Naenkrat sem se domislil, da bom brata Anžeta potisnil pod vodo. To sem v naslednjem trenutku tudi storil. Ko je prišel brat na površje, je bil name zelo jezen. Hitro sem odplaval, da me ne bi še on potisnil pod vodo. Naslednji dan smo se zopet šli kopat. Ko sem plaval, je name priletelo nekaj zelo težkega in me potisnilo do dna bazena. Nekaj časa sem bil kar pod vodo, potem pa sem le priplaval na vrh. Ugotovil sem, da me je potopil brat.
Seveda sem mu hotel to vrniti, vendar me je pri tem ustavila mamica. Povedala mi je pregovor »ČESAR SAM NIMAŠ RAD, TUDI DRUGIM NE STORI!»
Primož Rrczovnik 5 . razred OŠ Rečica ob Savinji
Od srede, 14.4.. Je v prodaji CD Plošča in kaseta z naslovom “Brezmejna ljubezen” slovenske pevke SENDI. Na nieJ je deset pesmi: “Ne joči se”, “Marinero”, “Brezmejna üubezen”, “Se še spominjaš”, “Ljubim te”, “Spelji se”, “Ne Prizaj nikoli”, “Vabi poletje”, video mix skladbe “Spelji se” in instrumentalna “Ne prizaj nikoli”. Razpon pesmi sega od sodobnih energičnih in Plesnih do razpoložensko ljubezenskih skladb. Skladbe je produciral Vojko Sfiligoj, ki je tudi soavtor večine skladb in je na Plošči igral tudi klavir ter izvedel programiranje. Plošča je bila posneta v studiu Metro.
Single “Priznajem” je novi, sveži material ene najkvalitetnejših hrvaških rock skupin zadnjega obdobja, skupine LETEĆI ODRED, ki jo poznamo po že skoraj ponarodeli skladbi “Sanjao sam svoju ružicu”. Promocija singla je bila 13. aprila v hrvaškem zaselku Eko selo. Med številnimi uglednimi gosti hrvaške estrade je bilo tudi kar nekaj slovenskih obiskovalcev, ki so se tokom popoldneva in večera seznanili z nastajanjem skladb in snemanjem albuma “Vrijeme”.
Založba Dal-hji I las Record in «J* najpopularnejša POP skupina v Sloveniji ČUKI najavljajo izid nove plošče z naslovom “Čuki in štorklje”. Izid nove plošče bo pravi kulturni dogodek, ki bo potekal v ljubljanski porodnišnici in katerega posebna gostja bo celo sama ljubljanska županja Vika Potočnik. Ob tem Čuki pripravljajo posebno reklamno akcijo, ki se glasi: “Vsak novorojenček, ki se 10. maja rodi. od Čukov in štorkelj kaseto dobi!’’.Nosilna skladba nosi naslov “Štorklje”, tri skladbe s plošče pa so že bile v veliki meri predvajane na slovenskih radijskih frekvencah. To so “Sončni Žarek”. “Esmeralda” in “Rock and Roli za zmeraj”.
Odštevajo se dnevi do izida nove Plošče največje preživele in še delujoče teen skupine 90-fih - to je skupine BACKSTREET BOVS. Nova plošča nosi naslov “Millenium”, na njej pa se kar tre hit skladb - od počasnih romantičnih do udarnih plesnih. Pesmi nosijo razpoznaven pečat skupine in njihovih producentov. Izid Plošče pričakujemo 17. maja 1999.
Alenka
kar štiri državne rekorde: na 70 m 338 krogov, na 50 m 344 krogov, na 30 m 357 krogov in skupno 1361 krogov. V tej konkurenci je Miran Borštner zasedel drugo mesto.
Z omenjenimi rezultati so si Štefan Ošep, Dušan Perhač in Bernarda Per-hač Zemljak že zagotovili mesto v državni reprezentanci, ki bo konec julija nastopila na svetovnem prvenstvu v Franciji.
KF
Lokostrelski klub Mozirje
Ošep, Perhač in Zemljakova potniki na SP
Slovenska lokostrelska reprezentanca, v kateri so tudi trije člani Lokostrelskega kluba Mozirje, se je zadnji torek v aprilu vrnila s Cipra, kjer je sodelovala na grand prix turnirju. Štefan Ošep je v moški konkurenci s 1360 krogi zmagal, Dušan Perhač pa je s 1320 krogi zasedel nehvaležno četrto mesto. Pri članicah je Bernarda Perhač Zemljak osvojila drugo mesto.
Med prvomajskimi prazniki je v Radencih potekal velik mednarodni turnir, na katerem sta se v članskem finalu pomerila Štefan Ošep in Dušan Perhač. Ošep je bil tokrat boljši za krog. V kvalifikacijah je Marko Satler osvojil šesto, Ivan Šket pa 13. mesto.
Pri članicah je zmagala Bernarda Perhač Zemljak, ki je premagala Jožico Emeršič s Polzele, pri veteranih pa je Dušan Perhač popravil
Lokostrelski klub Gornji Grad
Kranjc in Majko v reprezentanci
Gornjegrajska lokostrelca Vojko Majko in Žare Kranjc sta na izbirni tekmi za evropsko prvenstvo v italijanski Palmanovi potrdila dobro formo in kar je pomembnejše, članstvo v izbrani slovenski vrsti. Med 150 tekmovalci je Majko v kategoriji olimpijski lok zasedel drugo mesto za Italijanom Mazzuc-com, drugi je bil tudi Žare Kranjc. V prostem slogu ga je prehitel Maksi Muz-nik, kolega iz reprezentance, ki tekmuje za lokostrelski klub iz Tolmina.
Savinjčan
Športno društvo Vrbovec Nazarje
Maratonci “tekli” enaindvajsetič
Športno društvo Vrbovec Nazarje je v počastitev 27. aprila -dneva upora in 1. maja - praznika dela tudi letos organiziralo tradicionalni nogometni maraton. Le ta je potekal od zadnjega aprilskega do prvega majskega dne, pokrovitelja zanimive športne prireditve pa sta bila tudi letos Občina Nazarje in Območna organizacija ZSSS Velenje.
Maratonski nogometni turnir je se prebile seveda le štiri, kjer je Jo-
odprla predsednica območne organizacije svobodnih sindikatov Mira Videčnik, s tem pase ni začel le športni dogodek regionalnega pomena, saj je maraton vsekakor tudi tradicionalno družabnosrečanje ljubiteljev športa. Teh je bilo letos kljub malce muhastemu vremenu kar veliko.
V uvodnih dvobojih se je pomerilo štirinajst ekip, do pofinala pa so
ples odločno premagal Davidov hram 5:2, Bambino pa tesno Mapos Pivovarno Hren 5:4. Po streljanju kazenskih strelov si je tretje mesto z rezultatom 2:1 priboril Davidov hram, v obračunu za prvo mesto, ki je prinašalo pokal in denarno nagrado 100 tisoč tolarjev, pa je Joples z 9:3 zlahka premagal Bambino.
KF
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Na vrhu še nič odločenega
V preostalih petih kolih Zgornjesavinjske lige v malem nogometu se nam obeta prava poslastica, saj se za naslov prvaka sedaj potegujejo kar štiri ekipe. Komu bo pripadel ta laskavi naslov, bo veliko odvisno od trenutne forme, uigranosti, predvsem pa športne sreče, saj so vse ekipe zelo izenačene in dobro pripravljene.
Rezultati 12. kola - 23- aprila:
Zadruga: Dolman	2:0
Poldas-West Blue Jeans: Policija	4:1
Kozorogi: Vias	1:6
Razborje: Solčava	1:2
Tekom: Kokarje-Ultra	5:2
V	dokaj izenačeni tekmi med Zadružniki in igralci Dolmana so odločile predvsem napake domačega vratarja, ki pa ni bil edini krivec za neuspeh. Dejstvo je, da se ekipa Dolman nahaja v precejšnji krizi, kar pa ne velja za odlično Zadrugo, ki je po ugodnem razpletu na ostalih tekmah sedaj prevzela vodstvo.
Za razliko od ekipe Dolman njena soseda Poldas-West Blue Jeans v spomladanskem delu ne pozna poraza. Tokrat je omenjeno moštvo predvsem v drugem polčasu nadigralo Policaje in se tako približalo samemu vrhu.
V	igri ekip iz dna razpredelnice tokrat oslabljeni Kozorogi niso imeli kaj iskati proti razpoloženim Gornjegrajcem. Slednji igrajo iz tekme v tekmo bolje in ne bodo kar tako prodali svoje kože.
Nov poraz jesenskih prvakov in odlična igra Solčave bi lahko na kratko zapisali o derbiju 12. kroga. Z odločilnim golom iznajdljivega Ipavca so Raz-borčani izgubili trenutno vodstvo, Solčavani pa so se z novim kompletom točk povsem približali ekipam, ki krojijo vrh lestvice.
V	srečanju starih znancev so bili Telcomovci tokrat za razred boljši od Kokarčanov. Z dobro organiziranostjo ekipe so si Nazarčani v tej sezoni zadali višje cilje, kar jim kar dobro uspeva.
Rezultati 13. kola-7-maja:
Vias: Zadruga	2:1
Kozorogi: Poldas-West Blue Jeans	0:4
Razborje: Policija	4:1
Kokarje-Ultra: Dolman	0:6
Telcom: Solčava	0:5
V zadrečkem derbiju polom favoritov in presenetljivo dobra igra vse boljših Gornjegrajčanov. S to zmago so si igralci Viasa povečali možnost obstanka v ligi, Zadruga pa je s porazom zapletla stanje na vrhu in naredila finiš prvenstva še zanimivejši.
Igralci Poldas-West Blue Jeansa ne poznajo milosti. Tokrat so se znesli nad mladimi Kozorogi, ki so že v prvem polčasu z nezainteresirano igro vrgli puške v koruzo. S takšnim pristopom se bodo Ljubenci težko rešili izpada, Poldase pa čaka še težak boj za naslov prvaka, saj so točkovno poravnani z najboljšimi ekipami.
Po dveh spodrsljajih so tokrat Razborčani spet pokazali svoj pravi obraz in brez težav premagali neuigrane Policaje. Tako ostajajo še naprej eden glavnih kandidatov za osvojitev naslova zmagovalca, Policajem pa se čedalje bolj odmika nastop v ligi za prihodnjo sezono.
Končno so svojo črno serijo v spomladanskem delu prvenstva prekinili igralci Dolmana, ki so presenetljivo visoko premagali vedno neugodne Kokarčane. Svoj dan je imel sijajni Vidmar, ki je s štirimi goli zapečatil usodo gostov in svoji ekipi zagotovil mirnejše nadaljevanje v ligi.
Če ne izkoristiš kar nekaj idealnih priložnosti, ne moreš zmagati. Še posebej ne proti Solčavi, ki kaznuje vsako najmanjšo napako in s svojo napadalno igro vseskozi narekuje močan tempo. To se je tokrat zgodilo Telcomovcem, ki so po dobrih predstavah v preteklih kolih hoteli vse, dobili pa nič. Solčava se je z zmago prebila med štiri ekipe, ki bodo v nadaljevanju krojile zgornjo
tretjino lestvice. Lestvica po 13. kolih: 1. Razborje	13	913	50:22	(28)	28	Poglejmo tekmovalne uspehe po posameznih kategorijah: Starejši dečki v postavi Rok Er-
2. Poldas-West Blue Jeans	13	913	35:14	(21)	28	menc (kapetan), Tadej Lipovd, Peter
3. Zadruga	13	913	35:23	(12)	28	Vezočnik, Marko Atelšek, Miha Gov-
4. Solčava	13	904	47:31	(16)	27	ek, Jaka Budna, Gašper Juvan in Mit-
5. Telcom	13	706	44:39	(5)	21	ja Rigelnik, so na medobčinskem
6. Dolman	13	706	35:33	(2)	21	prvenstvu Zgornje Savinjske doline
7. Kokarje-Ultra	13	508	22:32	(-10)	15	osvojil drugo mesto. Zato pa so se
8. Vias	13	408	30:41	(-11)	10 (-2)	odločno odrezali na področnem
9. Kozorogi	13	2110	19:48	(-29)	7	prvenstvu v Šoštanju, kjer so osvo-
10. Policija	13	2011	23:59	(-36)	6	jili drugo mesto za ekipo šole Karel
Zaradi nesporazuma z organizatorjem lige je pri poročanju ob začetku spomladanskega dela pri ekipi Poldasa izpadlo ime njihovega sponzorja West Bluejeansa. Za neljubo napako se opravičujemo. Prišlo pa je tudi do spremembe imena ekipe Trnava, ki se od sedaj naprej imenuje Dolman.
Organizator lige - ŠD Mozirje vljudno vabi vse ljubitelje malega nogometa, da si v čim večjem številu ogledajo preostali del prvenstva, ki bo še kako zanimiv. Že danes se bosta ob 20.20. uri v derbiju 14. kroga pomerili ekipi Zadruge in Poldas-West Blue Jeansa, ostali pari pa so: ob 17. uri Telcom : Policija, ob 17.50 Vias: Dolman, ob 18.40 Kokarje-Ultra: Solčava in ob 19-30 Kozorogi: Razborje.
Franjo Pukart
OŠ Ljubno
Odbojkarji potrdili kvaliteto
Šolsko leto se bo kmalu zaključilo in že potegujemo črto pod nekatere šolske aktivnosti, pregledamo uspehe in začrtamo delo v prihodnjem šolskem letu.
Na športnem področju je na Os- treningih dobili osvežilne napitke,
novni šoli Ljubno ob Savinji prav gotovo na prvem mestu odbojka. Učenke in učenci so tudi letos v vseh starostnih kategorijah ponovili in še izboljšali odmevne uspehe iz prejš-njihlet. Letošnjabera pokalov je bila še nekoliko večja, visoka mesta so odbojkarji OŠ Ljubno osvajali na medobčinskih,	področnih	in
državnem prvenstvu.
Uidi letos so učenci trenirali v več skupinah, od mlajših dečkov in deklic iz 5- in 6. razredov do starejših dečkov in deklic iz 7. in 8. razredov. V vadbo je bilo vključenih skupno nekaj manj kot 60 učencev, kar pomeni domala polovico vseh na višji stopnji. Tudi letos se je nadaljevala velika in odločilna podpora šole: vadeči so na
po tekmi so šle ekipe na pico in sokove, omogočen je bil trening v drugih telovadnicah, šola pa plačuje tudi tri trenerje. Kot rečeno, uspehi so povrnili ves vložen trud in sredstva.
Destovnik Kajuh in si s tem priigrali uvrstitev v čertfinale državnega prvenstva. To je potekalo v novi športni dvorani v Šempetru. Osvojili so tretje mesto, saj so visoko premagali ekipo iz Trbovelj, v boju za drugo mesto pa žal na razliko izgubili proti Brežicam.
Starejše deklice, v ekipi so bile Slavica Tadič (kapetanka), Sabina Brezovnak, Petra Ugovšek, Vesna Žveglič, Petra Govek, Marija Robnik, Natalija Vršnik, Nina Marovt, Daša Murko, Mihela Orešnik, Marta Voler, Lidija Firšt in Tina Prislan, so na medobčinskem prvenstvu osvojile prvo mesto, na področnem prvenstvu v Šoštanju pa tretje, za ekipama osnovnih šol iz Šoštanja.
Mlajši dečki v postavi Metod Budna (kapetan), Jernej Arnič, Aleš Fale, Jernej Jakob, Miha Klemenšek, Rok Kramar, Jan Naraločnik in David Zimšek, so bili prav tako medobčin-
ski prvaki, na področnem prvenstvu pa so bili tretji, za ekipama Šoštanja in Velenja, ki sta bili prva oziroma druga.
Mlajše deklice, Maja Bolko (kapetanka), Mateja Cajner, Tjaša Ribič, Andreja Vodušek, Blažka Orešnik, Klara Retko, Maja Vrčkovnik in Mihela Orešnik, so tudi bile prve na medobčinskem prvenstvu, na področnem prvenstvu, kije bilo organizirano na Ljubnem, pa so bile druge. Vsem nastopajočim gredo tako vse čestitke, prav tako njihovim trenerjem Mateji Rigelnik, Vinku Založniku in prof. Gorazdu Sotošku.
Na šoli v tem času poteka še šolsko prvenstvo v odbojki za dvojice, na katero seje prijavilo kar 80 tekmovalcev v 40. ekipah v štirih različnih kategorijah. Lahko torej rečemo, da tekmuje praktično večina otrok na razredni stopnji. Učenci tekmujejo v igri dvojic po končanem pouku, med prostimiurami ali v popoldanskem času, samo tekmovanje pa traja kar dva meseca. Najboljše ekipe v vsaki kategoriji dobijo medalje.
Ker je bil letos izkazan velik interes, da bi se v treninge vključili že učenci iz 4. razredov, ne gre dvomiti, da bodo ljubenski osnovnošolski odbojkarji tudi v bodoče nizali podobne uspehe.
Targa
Kapetani odbojkarskih ekip in letos osvojeni pokali. Stojita Slavica Tadič in Rok Ermenc, čepita Maja Bolko in Metod Budna
Gornjesavinjski smučarski klub
Občni zbor za nov zagon
Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba, ki se je v minuli sezoni predramil iz nekajletne stagnacije, se bodo v petek,
21.	maja, zbrali na rednem občnem zboru v gostišču Markelj v Spodnji Rečici.
Na občnem zboru naj bi na novo zastavili delo kluba in izvolili nove organe. Z nekaterimi mladimi perspektivnimi smučarji, ki so svoj talent dokazali v letošnji zimi, se klubu nasmiha nov zagon. Člani kluba vabijo vse zainteresirane za sodelovanje v klubu, da se udeležijo občnega zbora.
KF
Veteranska liga v malem nogometu
Končno se je v torek, 4. maja, začel spomladanski del igranja malega nogometa tudi za starejše ljubitelje te športne panoge. Kljub slabemu vremenu se “starčki” nismo “predali” in odigrali 10. kolo rednega dela sezone 1998-99.
Rezultati: Veterani Lipa: Ljubno 1:5, Savinjske Novice: Mizarstvo Potočnik 1:1, MVM Trg: Trnava 4:2, Hmeljar Loke: Lepa Njiva 1:0, Odpisani: Mladost Rečica 1:6.
Lestvica po 10. kolu; 1. Trnava 27,2. MVM Trg 24,3. Ljubno 20,4. Savinjske novice 19,5. Mladost Rečica 14,6. Mizarstvo Potočnik 12,7. Hmeljar Loke 12,8. Lepa Njiva 8,9- Veterani Lipa 6,10. Odpisani 3.
FP
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 14. kola, 24. aprila: Joples: KMN Derby 2:0, Wyatt: Pobrežje 4:1, Okrepe. Bohač: Mladost 4:1, Odpisani: Kokarje 1:10, Kokarje Quatro: Tekom 2:1, L&M Miz. Lukač: Prod. center Nazarje 3:6.
Rezultati 15. kola, 8. maja: Prod. center Nazarje: Tekom 3:2, Kokarje Quattro: Odpisani 6:0, Kokarje: Wyatt 0:3 bb, L&M Miz. Lukač: Okrepč. Bohač 3:8, Pobrežje: Joples 2:17, KMN Derby: Mladost 5:2.
Lestvica po 15. kolih: 1. Wyatt 40,2. Joples 33 (-2), 3. Kokarje Quattro 32,4. Okrepčevalnica Bohač 26,5- Kokarje 23 (-2), 6. KMN Derby 21, 7. L&M Mizarstvo Lukač 19,8. Prodajni Center Nazarje 17 (-2), 9. Tekom 13 (-2), 10. Odpisani 11,11. Pobrežje 8,12. Mladost 7.
Franjo Pukart
Liga malega nogometa Radmirje
Rezultati 14. kola, 25.aprila: Juvanje : Razborje 1:7, Grušovlje : Derby 0:1, Favoriti: Gmajna 1:8, KMN Radmirje: Ni hud’ga 1:0, Pivovarna Hren: Veseljaki 0:3.
Rezultati 15. kola, 2. maja: Juvanje : Derby 3:1, Gmajna : V. Odpisanih 3:1, Grušovlje: KMN Radmirje 2:1, Ni hud’ga: Veseljaki 0:5, Razborje: Favoriti 14:2.
Lestvica po 15. kolu: 1. Razborje 37,2. Gmajna 33,3- Pivovarna Hren 28,4. Veseljaki 27,5. Juvanje 24,6. KMN Radmirje 22,7. Derby 19,8. Grušovlje 10,9- Vrnitev Odpisanih 7,10. Ni hud’ga 7,11. Favoriti 3-
Franjo Pukart
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Opravičilo ljubiteljem likovnih del
Najprej se želim opravičiti vsem ljubiteljem likovnih del v domači krajevni skupnosti Mozirje, kjer me sprašujejo, zakaj sem izostal s svojim likovnimi deli - slikami na prvi skupni likovni postavitvi - razstavi, na kateri so vsi likovni ustvarjalci iz krajev, ki spadajo v KS Mozirje, ob letošnjem praznovanju krajevne skupnosti (v sklopu Jurjevanja) sodelovali.
Včasih se pač kaj tako človeku primeri, pripeti, zgodi... Pa nisem pristaš tistih, da bi verjel v slučajnosti, naključjaitd. Nasprotno. Bolj verjamem in menim, da se v glavnem vse dogaja, zgodi, tudi človeku, z vzročno-posledičnimi vezmi. Včasih se skoraj zdi, da je stvar prav nenavadna. In hkrati zanimiva. Tako se je tudi meni tokrat zgodilo. Ob domačem kra-
jevnem prazniku. Je majceno doživetje, a zanimiva vsebina, ki včasih lahko povzroči nasprotne učinke od morda pričakovanih. Je pa za razmišljanje. Za današnje dni. Ker včasih so udarci tudi spodbujevalci. Sedaj pa k stvari.
Pobudnik za to skupno likovno postavitev - razstavo je bil profesionalni, akademski likovnik, ki me je osebno, ustno povabil. V navzočnosti moje žene. Da naj s svojimi likovnimi deli, slikami, sodelujem na tej razstavi vseh ustvarjalcev s tega področja v naši KS. Seveda sem povabilo z zadovoljstvom in hvaležnostjo sprejel.
Toda dva dni pred tisto postavitvijo pa me je ta isti pobudnik in vabitelj poklical po mobilni zvezi, v večernih urah. In se mi opravičeval, da je priš-
lo do neke napake v nekakšni vsebini med tiskom vabila za to likovno postavitev. Navajal je (nejasno), da bo to sam, osebno, med otvoritvijo razstave v uvodnem govoru izpostavil, izrecno, javno, v opravičilo. Ni pa mi konkretno povedal, kaj je v bistvu na stvari.
Tistega vabila jaz do tedaj še nisem dobil, tako da sploh nisem vedel pravzaprav, za kaj gre oziroma kaj je narobe, da bi se tikalo mene. Potem sem se potrudil, da sem prišel do tistega vabila, tiskarsko izdelanega, z glavo Zavod za kulturo, Galerija Mozirje... Na drugi strani je bil seznam vseh sodelujočih razstavljalcev (15) -izpisanih po abecednem zaporedju. Tli sem ugotovil, da je moje ime tam izostalo, izpadlo. Bilo pa je naknadno s pisalnim strojem dopisano na koncu celotnega seznama, z drugačnim odtenkom in še opremljeno z odtisnjenim predznakom - zvezdico (na področju simbolnih znakov v leposlovju tak znak nakazuje rojstvo, v športu daje taka označba dvomljivost o regularnosti oziroma možnost za diskvalifikacijo itd.). Takšna žargonska govorica mi ni všeč. Zdi se mi neokusna, ker je lahko nevarna. In bi želel, da se ne bi uporabljala.
Seveda me je taka razvrstitev in označba razumljivo odvrnila od takega sodelovanja. S tem pa si nikakor ne dovolim in ne želim, da bi ljubitelji, gledalci likovnih del, slik, bili prikra-
jšani ali zavedeni. Nasprotno. Zato vam, spoštovani ljubitelji likovnosti, krajani, to sporočam. Hkrati pa tudi, da si lahko moja samouka likovna snovanja, dela, slike, ogledate na trenutno petih sočasnih samostojnih postavitvah po različnih krajih naše Zgornje Savinjske doline. Naj mi jih bo dovoljeno konkretno navesti: v poslovnih prostorih z gostinsko-turis-tično dejavnostjo pri Semprimožniku v Homcu, pri Tiršeku na Poljanah nad Rečico ob Savinji, pri Pečniku na Če-tari v Okonini, pri Grmelju v Raduhi in pri Vršniku v Robanovem kotu.
V samem Mozirju, spoštovani krajani, pa lahko moja likovna dela v večjem številu tudi videvate, ki so v lasti in svojstvu kot oprema v poslovnih prostorih v firmah kot na primer SKB banke v Mozirju, zavoda zdravstvenega zavarovanja Koroške v TVD Partizanu na trgu v Mozirju, v pisarnah zgradbe Upravne enote Občine Mozirje v Mozirju itd. Tudi pri meni doma v Mozirju.
To pismo pišem tudi zato, da se kaj podobnega ne bi še drugim v bodoče primerilo, zgodilo. Če je res, da se moramo učiti na napakah.
Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje
P.S. Preblisk nemškega pisatelja Eliasa Carnettija: “Ni večje iluzije od mnenja, da je jezik sredstvo komuniciranja med ljudmi.”
Poslanska imuniteta
Zaradi poročil v sredstvih javnega obveščanja, da mi je ustrezna parlam-entarna komisija predlagala preložitev preiskave (poslansko imuniteto) za čas po trajanju mandata, želim v zvezi s tem dati nekaj pojasnil.
Približno pol leta po katastrofalnih poplavah v letu 1990 sem se zaposlil na takratni občinski upravi Občine Mozirje, kjer smo se v novo ustanovljenem Zavodu za urbanistično načrtovanje in razvoj aktivno vključili v odpravo posledic predvsem na področju koordinacije z državnimi institucijami pri sanaciji državnih cest, vodotokov in plazov ter pri sanaciji občinskih cest in premostitvenih objektov, vključno s pripravo ustreznih prostorskih in izvedbenih dokumentov. Za sanacijo na drugih področjih pa so bile po sklepu takratnega Izvršnega sveta zadolžene predvsem druge firme, kot so: ZKZ, GG, Komunala.
Prav Komunali so bila za sanacijo s strani države odobrena sredstva za enajst večjih projektov, za katere je bilo potrebno takoj črpati sredstva, izvedba se je pa iz različnih razlogov (nepripravljeni prostorski in izvedbe-
ni dokumenti, medsebojna povezanost izvedbe z vodarskimi deli, za katera je s strani države zmanjkalo denarja, pa tudi posojanje prostih finančnih sredstev drugim firmam in preusmeritev denarja v izgradnjo drugih (sicer tudi potrebnih) infrastrukturnih objektov), odvijala pozneje, nekaj tega pa sploh ni bilo dokončanega.
Nekaj mojih podpisov v letu 1991 v imenu Občinskega Zavoda, ki pozneje pri komunalni infrastrukturi v operativno izvedbo ni bil vključen, na dokumentih za pridobivanje državnih sanacijskih sredstev je sedaj spornih, ker Komunala iz prej navedenih, pa tudi subjektivnih razlogov svojega dela ni v celoti opravila.
Celotno moje delovanje in delovanje Zavoda je bilo usmerjeno v to, dase v čim večji meri odpravijo posledice te, tako velike naravne nesreče in da se izboljša celotna infrastruktura na območju Zgornje Savinjske doline. S tem se aktivno (z državnega nivoja) ukvarjam še sedaj.
Jakob Presečnik, Poslanec DZ RS
Ponovno o Macesnikovem plazu
Nato temo je bilo v zadnjih nekaj letih že toliko napisanega, da lahko neprizadetega opazovalca kar strese od dolgočasnosti te vedno ponavljajoče se teme.
Ob besedi Macesnikov plaz, ki je sedaj tudi že Ošovnikov pa Ravnčarjev in Ramšakov, kmalu pa bo kar solčavski, saj, kot kaže, bo prilezel vse do vasi, pa nikakor ne moremo ostati ravnodušni prebivalci pod njim - torej direktno ogroženi.
Še pred dvema letoma nam je gospod mag. Horvat zagotavljal, da naj zaradi plazu kar mirno spimo češ, da ga bodo že ukrotili.
Po zadnjem obisku najvišjih predstavnikov tako politike kot stroke pa po njihovih izjavah sodeč temu ni več tako.
Kot laiku mi ni znano, ali državi primanjkuje samo politične volje in s tem v zvezi denarja za sanacijo, ali pa je tudi že stroka zaradi razsežnosti plazu nad njim “obcagala” in nas tukaj živeče prepustila usodi narave.
Prebivalci pod njim v to zadnje nočemo verjeti saj živimo, delamo in ustvarjamo, kot da ni te prežeče nevarnosti.
Od časa do časa pa se le sprehodimo po njem in z grozo ugotovimo, za koliko se nam je spet približal. Mislim, da mi ni potrebno posebej opisovati nočne more, ki sledi tem obiskom. Še tako dobronamerne besede tolažbe občasnih obiskovalcev, ki “sanirajo” plaz, pri tem nič ne pomagajo.
Thkajšnji prebivalci si želimo res dokončne rešitve tega problema in ne le predvolilnih obljub, nato pa štiriletne pozabe.
Helena Krivec - Ramšakova Podolševa 13, Solčava
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Enota Vrtec
RAZPISUJE
Vpis otrok v Vrtec Ljubno za šol. leto 1999/ 2000
Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Ljubno, CestavRastke 10,3333 Ljubno ob Savinji, najkasneje do 1.7.1999-
Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Ljubno (tel. 841-012).
POŠKODOVANE OBEŠANKE V GOZDNI ŠOLI
16.	aprila ob 7.35 uri je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, da so neznanci poskušali vlomiti v gozdno šolo v Lokah. Na kraj je odšla patrulja, ki je ugotovila, da so neznanci zaradi objestnosti poškodovali obešanke.
VLOM V KLUBSKE PROSTORE NA LJUBNEM
Istega dne ob 10.45 uri je bil dežurni obveščen, da je neznanec preko noči vlomil v klubske prostore tenis kluba na Ljubnem ob Savinji ter si prilastil nekaj predmetov, ki jih je našel v notranjosti.
TATVINA VRAT
Ravno tega dne ob 13-40 je bil dežurni obveščen, da je delavec podjetja Smreka v Gornjem Gradu odtujil balkonska vrata. Vrata so mu bila zasežena, svoje početje pa bo moral pojasniti na sodišču.
VLOM V KIOSK SADJA
17.	aprila ob 7. uri je bil dežurni Policijske postaje obveščen, da je neznanec preko noči vlomil v kiosk sadja v Mozirju in od tam odnesel zaboj paradižnika.
TATVINA DVIGALA
18.	aprila je bil dežurni obveščen, da je v Krnici preko noči neznanec izvršil tatvino verižnega dvigala za les. Policisti so opravili ogled, tatu pa še iščejo.
ZASTONJ SE BO VOZIL
21. aprila ob 19. uri je bil dežurni postaje obveščen, da je neznanec v Nazarjah vlomil v rezervoar za gorivo na vozilu Z-101 in iz njega iztočil gorivo.
VLOM V POČITNIŠKO PRIKOLICO
V času od 22. do 24. aprila je neznanec v Varpoljah vlomil v počitniško prikolico. Iz notranjosti je odtujil baldahin ter s tem oškodoval lastnika Franca R. za okoli 130.000 tolarjev.
ZAČASNO ZASEŽEN
OSEBNI AVTOMOBIL
Policist je pri kontroli prometa 24. aprila ustavljal voznika neregistriranega osebnega vozila, ki pa se na znake policista ni zmenil in je odpeljal naprej v smeri Nazarij. Policista sta zapeljala za njim in ga tudi izsledila. Ugotovila sta, da gre za Simona Š., znanega kršitelja cestno prometnih predpisov, ki pa je vozil brez vozniškega dovoljenja. V času zasledovanja je ogrožal druge udeležence v prometu, storil pa je še vrsto drugih prekrškov, zaradi česar mu je bil začasno zasežen osebni avtomobil.
VLOM V ŽELEZNINO
V GORNJEM GRADU
Do sedaj neznani storilec je v noči iz 24. na 2 5. april razbil steklo na izložbenem oknu trgovine M-ZKZ v Gornjem Gradu in odtujil več tehničnih predmetov. Škoda znaša 94.878,00 tolarjev.
POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU
26. aprila okoli 2. ure je zagorelo na gospodarskem poslopju last Jožeta M. iz Krnice. Požar je izbruhnil na visokotlačnem čistilcu na paro, ki je bil v garaži. Ogenj se je nato razširil na ostrešje in povzročil za okoli 3,5 milijonov tolarjev škode. Pogasili so ga gasilci iz Ljubnega, Luč in Radmirja.
PREVRNIL SE JE S KAJAKOM
30. aprilaso bili policisti s strani občanaz Ljubnega ob Savinji obveščeni, da se je neznani voznik kajaka na jezu reke Savinje prevrnil ter se telesno poškodoval. Policisti PP Mozirje so ugotovili, da se je voznik kajaka Sašo Š. iz Maribora zapeljal pri jezu v vrtinec, ki ga je obrnil in Sašo je z glavo treščil ob dno reke Savinje. Pri tem je zadobil lahke telesne poškodbe.
ZASEŽENO
EKSPLOZIVO IN DELI OROŽJA
6. maja so policisti PP Mozirje v sodelovanju z delavci kriminalistične službe v Nazarjah pri hišni preiskavi pri M.L. in Š.B. našli eksplozivo, manjšo količino snovi za izdelavo eksploziva ter nekaj sestavnih delov vojaških min. Predmeti so bili zaseženi, zoper oba pa bo podana kazenska ovadba.
Obvestilo
Fanika Čerček, Solčava 44, s 1.5.1999 preneha z dejavnostjo kmečki turizem.
OBVESTILO
Pri objavi telefonskega imenika za krajevno skupnost Rečica ob Savinji je izpadel Župnijski urad Rečica ob Savinji, ki ima novo telefonsko številko 839-0370. V izogib morebitnim nesporazumom poudarjamo, da smo objavili natančno tak seznam telefonskih naročnikov, kot nam ga je posredovala Občina Mozirje, in torej na njegovo vsebino nismo imeli nobenega vpliva. Hvalaza razumevanje.
Uredništvo
Kako preživeti v cestnem prometu?
Na kaj moramo biti pozorni pred začetkom vožnje in ob sami vožnji
Predno se vključimo z vozilom v promet se moramo zavedati vseh dejavnikov, ki vplivajo na varno vožnjo, od tehnične ispravnosti vozila do psihofizičnega stanja nas samih.
Kdaj smo psihofizično sposobni za vožnjo
Predpogoj za varno vožnjo v cestnem prometu je tudi naš vid. Če na razdalji od 20 do 25 metrov več ne razločite številk, lahko varno vozite le, če imate očala oziroma leče.
Alkohol, mamila in nekatera zdravila zmanjšujejo in upočasnjujejo naše reakcije. Pri zdravniku se pozanimajte, katera zdravila zmanjšujejo vaše reakcije. Če zvečer zaužijete preveč alkohola, imate zjutraj v krvi verjetno še vedno preveliko količino alkohola.
Pri vožnji se izogibajte raztresenosti
Priporočljivo je, da greste pred vožnjo na WC, če vam med vožnjo postane neudobno, se je težje koncentrirati. Pred vožnjo in med vožnjo pa se tudi izogibajte prepirom, ki ravno tako zmanjšujejo zbranost.
Po statističnih podatkih se večina nesreč zgodi v bližini voznikovega doma, ker voznik dodobra pozna ceste in koncentracija zaradi tega pade, vzrok pa je tudi sproščanje proti koncu vožnje.
Pri vožnji poskrbite za udobnost
Neudobna in tesna oblačila povzročajo bolečine in motnje v krvnem obtoku ter pospešujejo utrujenost. Pred začetkom vožnje si nastavite sedež tako, da boste desno nogo lahko hitro premikali med pedalom za plin in zavoro ter da boste z levo nogo sklopko lahko pritisnili do konca, brez da bi se pri tem morali skloniti oziroma stegniti. Večina voznikov sedi preblizu volana, to pa povzroča napetost. Nastavite si vsa vzvratna ogledala, tako, da lahko z minimalnim premikanjem glave jasno vidite ozadje.
Izognite se utrujenosti
Oblecite lahka, udobna in ohlapna oblačila. Težki in oprijet plašč si pred začetkom vožnje slecite, ker vas utegne ovirati pri upravljanju vozila. Obuvala naj bodo brez visokih
pet, težki škornji in obuvala z debelim podplati (cokli in podobno) niso primerni za vožnjo.
Poskrbite za varnost potnikov
Z neprevidnim odpiranjem vrat na cesti ali ob cesti spravljate v nevarnost sebe in potnike ter seveda druge voznike. V vozilo vstopajte čim hitreje in za seboj čimprej zaprite vrata. Če je mogoče, poskrbite, da potniki vstopajo z desne strani oziroma s pločnika.
Daljša koncentracija voznika je utrujajoča, da ostanete budni potrebujete mnogo svežega zraka. V vozilu vzdržujte primerno temperaturo, ki naj ne bo previsoka.
Potniki naj bodo privezani z varnostnimi pasovi, tudi na zadnjih sedežih. Na otroke še posebno pazite in jih vedno vozite v zadnjem delu vozila in jih obvezno pripnite na posebnih sedežih. Le s takšnimi varnostnimi ukrepi se ob trčenju lahko izognemo hujšim posledicam. Zadnja vrata, kjer sedijo otroci, če je le mogoče zaprite tako, da jih z notranje strani ne morejo odpreti.
Pravilno ravnanje ob okvari vozila
Predpogoj za zmanjšanje verjetnosti okvare vašega vozila je, da tega redno servisirate in primerno vzdržujete. Veliko prometnih nesreč, celo s smrtnim izidom, se zgodi ravno zaradi tehničnih pomanjkljivosti.
Že samo zmanjšanje vidljivosti zaradi opraskanih in umazanih vetrobranskih stekel je lahko nevarno (posebej v zimskem času). Predno se odpravite na vožnjo, poglejte ali obstajajo vidne okvare, preverite delovanje in ispravnost luči ter smerokazov, ispravnost izpušne cevi, pravilna napolnjenost in ispravnost pnevmatik ter ob speljevanju tudi delovanje nožne zavore.
Če zaradi okvare ostanete na cesti, vedno najprej pomislite na druge udeležence v prometu in skušajte vozilo čim hitreje umakniti z vozišča. Če ste na avtocesti se ustavite na odstavnem pasu. Takoj vključite vse smernike in na primerni razdalji za vozilom čimprej postavite varnostni trikotnik. Na cesti ne popravljate večjih okvar. Če pa že morate odpraviti manjšo napako, mislite pri tem predvsem na lastno varnost, varnost potnikov in drugih udeležencev v prometu.
I
Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181,
Fax & tel.: 063/720-065
PONUJAMO VAM
MATERIAL ZA:
-	tentralno ogrevanje
-	vodovod
-	opremo kopalni*
-	keramiine ploštite
-	plin
-	pribor za zalivanja
UNITAS
radiatorji:	®TOI aklimat
fSHHNSH
armar
gorenje Kopalnice
:> KORADO
iripnKUS kopalniški žični radiatorji eurofifie peči: Sline SferrouI Buder us |§|
UGODNI KREDITNI POGOJI OD IDO 5 LET
cr popust za takojšnje plačilo cr montaža cr dostava na dom
oi
NAS!
J
N. SALON POHIŠTVA
Šolska ulica 10, Mozirje ________ Tel. 833-455, 833-446
KREDENCA JOHAN 3D,
BOROV LES-DELNO, NATUR
BOROV LES-DELNO, NATUR 96/194/45 CM
KREDENCE, kotne klopi, mize, stoli... KR	TUDI NA ČEKE!
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic 'ŽALEC, MOZIRjE, VELENJE, ŠENTJUR IN ŠMARJE

3310 ŽALEC - LEVSTIKOVA 2 TELEFON/TELEFAKS 063/717-360
KAJ SMO IN BOMO POČELI V LETU 1999 NA SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI S.P. V ŽALCU ZA PODROČJE ŽALCA, VELENJA, MOZIRJA,
ŠENTJURJA IN ŠMARJA PRI JELŠAH
Leta 1999 smo pričeli z delom z na novo izvoljenimi člani organov UO in NO sklada. V večini so ostali še prejšnji člani, je pa tudi nekaj novoizvoljenih. Tako predstavljajo UO sklada naslednji člani:
Predstavniki OOZ so:
-Alenka BANKO (ŽALEC) -Milena KOPER (VELENJE) -Janez KAKER (MOZIRJE) -Rafael OSET (ŠENTJUR) -Tončka BELE (ŠMARJE)
Predstavniki sindikata so:
-Mira DOLINAR (ŽALEC)
-	Ivica OVČJAK (VELENJE) -Anton MEŽNAR (MOZIRJE)
-	Majda ŠKORNIK (ŠENTJUR)
-	Majda VEŠLIGAJ (ŠMARJE)
Predsednica UO sklada je MAJDA VEŠLIGAJ.
Sprejeli smo že poslovnik o delu UO, pogoje za pridobitev sredstev za izobraževanje delavcev, pregledali, kaj smo opravili v letu, ki je za nami, predvsem pa smo se posvetih planiranju našega dela in finančnega pokritja le-tega.
Naše delo je usmerjeno v tri sklope IZOBRAŽEVANJA:
1.	FORMALNO IZOBRAŽEVANJE
2.	NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
3.	INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE
Namen FORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA je omogočiti strokovno izobraževanje naustreznih stopnjah, na podlagi delavčeve predizobraz-be in stroke, v kateri dela.
Pridobivanje novih znanj bomo omogočili in vzpodbujali le v verificiranih programih na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, kjer se izobraževanje konča z zaključnim izpitom ali diplomo, dokazano z ustreznim dokumentom.
Pri vrnitvi stroškov bodo imeli prednost delavci s priporočilom in izkazano potrebo delodajalca.
Tečaje in seminarje bomo financirali za pridobitev novih in osvežitev že pridobljenih znanj.
Namen NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA Predsednica UO
je izpopolnjevati znanje delavcev z znanji in	VEŠLIGAJ
dosežki doma in v tujini. Brez neformalnega izobraževanja si danes ne predstavljamo več napredka in enakopravnega vključevanja v tok napredka, kateremu tako in tako marsikje prepočasi sledimo.
Odločili smo se, da bomo sledili razvoju tehnologije in napredka po posameznih strokah in tako omogočili oglede takoimenovanih strokovnih sejmov doma in v tujini.
Kaj smo si letos že ogledali:
-	“BAU-99” sejem za gradbince v Miinchnu (42 udeležencev)
-	“IBUCOB+INTECO” sejem za peke, slaščičarje in gostince v Brnu (6l udeležencev)
-	“HOLZ-HANDWERK” sejem za lesarje v Niirnbergu (82 udeležencev)
-	“AUTOVAK” sejem za avtovzdrževalce v Amsterdamu (32 udeležencev)
-	“IHM-99” splošni obrtni sejem v Miinchnu (34 udeležencev)
-	“COSMOPROF” sejem za frizerje in kozmetičarje v Bologni
Katere sejme si nameravamo še ogledati do konca leta:
V	MAJU:	- se predvideva obisk sejma “DACH-WAND” v Stuttgartu
za krovce in kleparje.
V JUNIJU:	- “ITMA” sejem tekstilne tehnologije v Franciji za tekstilce;
- “OROMACCHINE” sejem za zlatarje, urarje in graverje v Vicenzi (Italija).
V	SEPTEMBRU: - “INELTEC” sejem za elektrovzdrževalce v Baslu (Švica).
- CELJSKI SEJEM in srečanje delavcev.
V	OKTOBRU:	- GRAŠKI SEJEM v Avstriji (do 40 udeležencev)
V	primeru ogledov strokovnih in splošnih sejmov povabimo k ogledu tudi samostojne podjetnike, katerih odziv je v zadnjem času vedno večji, kljub temu, da poravnajo stroške ogleda sejma v celoti sami.
Pričakujemo, da bo med letom prispela še kakšna pobuda za strokovni ogled s področja, ki ga nismo zajeli v program. V tem primeru bomo takšen ogled še vključili ali omogočili individualni ogled.
Glede na vpliv sredstev smo se na UO opredelili, da organiziramo ali omogočimo posamezniku le enega od strokovnih ogledov sejmov.
Namen INFORMIRANJA IN OBVEŠČANJA je pravilno, pravočasno in sprotno obveščati delodajalca o vsebini dela sklada, pogojih za pridobitev ustreznih sredstev in realizaciji programa.
Odločili smo se:
-	da se bomo vsaj 2-krat letno pojavili v časopisu DELAVEC in občinskih glasilih,
-	da bomo o realizaciji programa obveščali Območne obrtne zbornice in območna sindikata ter določene naloge realizirali skupno.
Vzpodbudna je ugotovitev, da se za vse oblike izobraževanja preko našega sklada zanima vse več delodajalcev za izobraževanje svojih delavcev in da si vsi skupaj ne predstavljamo več kvalitetnega izobraževanja brez sklada.
Prav OBVEŠČANJU se imamo zahvaliti, da povpraševanje po vseh oblikah izobraževanja narašča in da bo v bodoče že vprašanje, kaj in v kolikšnem odstotku bomo pokrivali stroške izobraževanja.
Naj zaključim, da je naše delo lahko kvalitetno le z medsebojnim sodelovanjem delodajalcev, delavcev in skladom.
Pokličite nas, sporočite nam svoje sugestije in prepričani smo, da bo naša “MALHA” na koncu leta POLNA.
V	našem naslednjem prispevku vas bomo natančno obvestili O POGOJIH za pridobitev sredstev iz našega sklada.
Predvidevamo naslednje zvrsti tečajev in seminarjev:
-	za delovno-pravno področje -zagostince (kuharji, natakarji)
-	jezikovni tečaji (splošni ali prirejeni stroki)
-računalniški tečaji
-	za voznike viličarjev in težko gradbeno mehanizacijo
-	knjigovodski in računovodski
-	za pridobitev andragoško-pedagoških znanj
-	za varilce (pridobitev atestov)
-	za frizerje (1 x tečaj in 1 x udeležba na kongresu frizerjev)
-	tečaji iz varstva pri delu
-	tečaji iz higienskega minimuma
Planinsko društvo LJUBNO 3333 LJUBNO OB SAVINJI
VABI
NA 20. TRADICIONALNI POHOD NA TRAVNIK 16. maja 1999
Vse planince in ljubitelje našega pohoda RASTKE - BOLNICA CELJE - TRAVNIK, VABIMO, da se nam v nedeljo, 16. MAJA, pridružite na letos že 20. tradicionalnem pohodu.
ZBOR POHODNIKOV BO OB 7.00 URI NA LJUBNEM PRED TRGOVINO "MERCATOR'' NA PLACU, OD KODER BO ORGANIZIRAN PREVOZ Z AVTOBUSOM DO RASTK.
Z RASTK DALJE VODI GOZDNA PEŠ POT MIMO SPOMENIKA PRI RABONU - KMETA TRATNIK - SPOMENIKA ANGLEŠKEMU PILOTU NA VAHTI - BOLNICE CELJE POD KOMNOM (1595 m) - KOČA NA TRAVNIKU (1610m), KJER BO ŽIGOSANJE KARTONČKOV.
PO CCA3. URAH HODA VAS POT PRIPELJE NA CILJ, KJER BO POSKRBLJENO ZA OKREPČITEV S TOPLIM NAPITKOM.
NAZAJ V DOLINO SE LAHKO VRAČATE PREKO MALEGA TRAVNIKA ALI ROBNIKOVE PLANINE, ZELENAKA IN SEMPRIMOŽA V LJUBNO ALI ROBNIKOVE PLANINE PREKO GRUNTOV OB ŽEPU V RASTKE, OD KODER BO OB 16.00 URI ORGANIZIRAN PREVOZ DO LJUBNEGA.
Priporočamo planinsko opremo.
VABLJENI IN NASVIDENJE NA POHODU.
GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska c. 4 3331 NAZARJE
VPISUJE
učence za šol. leto 1999-2000 v 1. razred - brez pripravnice
v oddelke:
TROBILA (trobenta, rog, bariton)
PIHALA (flavta, klarinet, saksofon) TOLKALA
Priporočljiva starost učencev je 9 do 11 let, za nizka trobila vpisujemo tudi starejše učence.
Preizkus učencev za te instrumente je vsak petek od 15. do 18. ure v GS Nazarje.
Sprejemni preizkus za vpis v 1. razred za ostale instrumente (klavir, harmonika, kitara, violina, citre, sintetizator) in solopetje bo od 20. do 29. maja v GS Nazarje.
Informacije dobite na tel. številki 831-850.
Šiviljstvo in trgovina
Solatne tkanina m&dnik
karv in vyytcair %a
klu^a, krila, okle kiča...
Po usodnih cenah in usodnih plačilnih posojili!
Na trgu 2, Mozirje
Tel.: 041 720-571
89.1 Mhz
na» na polžem
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611
e-mail: [nfo@radiorap-polzela-sp.si
RADIO ZA VSA SRCA
N	A	Z	A	R	J	Ef	i
OBČINA NAZARJE
ŠPORTNA DRUŠTVA TURISTIČNO DRUŠTVO
VSE MLADE VABIMO
na prireditev
VETER V LASEH S ŠPORTOM PROTI DROGI
v soboto, 22. maja 1999, ob 11. uri na športno igrišče v Nazarjah
Spored tekmovanja:
11.00	košarka (trojke - 3 moški + 1 ženska)
11.00	mini odbojka (2 moška + 2 ženski)
15.00	likovno izražanje - risanje s kredami na asfalt
17.00	rolanje
Prijave zbirajo do vključno četrtka, 20. maja 1999:
-	za KS Šmartno: Matija Zakrajšek (tel. 845-360)
-	za KS Kokarje: Matjaž Ugovšek (tel. 845-388)
-	za KS Nazarje: Boštjan Dobrovc (tel. 834-030)
Na ta dan bodo pred gasilskim domom v Nazarjah ob 15. uri USTVARJALNE DELAVNICE za predšolsko in šolsko mladino.
Srečajmo se in ponovimo naš slogan: S ŠPORTOM PROTI DROGI!
ŠPORT C€NT€R % PRODNIK a! Juvanje 1, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-317,841-511		LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 Ne čakajte na DDV! Sedaj je pravi čas za nakup notranjih vrat in kljuk. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
VABIMO NA VOŽNJO Z KAJAKOM, KANUJEM INRAfTINGOM		
Za vas pripravljamo: 					
* dcdcke "JT . CELCTNICE .		BAD GRABENČEK JfcäE 'PtiPeM" (PF Moziije, Na trgu 7 © Telefon: 063/833-241 Vas obvešča, da imajo po novem odprto vsak dan od 7.00 do 22,00 ure razen nedelje. Pri Petri ste vedno v dobri družbi!
Vabimo vas tudi: *	NA PIZZE *	DOMAČE JEDI *	NEDELJSKA KOSILA *	VEČEPJI ...		
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL: 063/841-317 in 841-511		
SiM
VZ/ytV
MOZIRJE d.d.
Cenjene kupce obveščamo, da bodo tudi letos potekali
SnVINJC - DN€VI UOODNIH NAKUPOV” ocll5.-295.1999 v vseh nožih poslovalnicah.
mm m m «n mm exstösao»
MMMŠV iflfljjfrffl IÄMITO/
VAilAft VA/ K MAMIMM
▼	T™ 9 IVWWrvi
Ko na nebu nekaj zvezdic je še svetilo, je tebi dragi Srečko življenje za vedno ugasnilo.
Odšel si brez slovesa, niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal Neusmiljena usoda te je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal.
V SPOMIN
27. maja mineva 4. leto žalosti, odkar si zavedno odšel od nas, dragi sin in brat
Srečko
ŠTORGELJ.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Mama in Majda
ZAHVALA
V noči na ponedeljek, 26. aprila, nam je zagorelo gospodarsko poslopje. Samo hitra in učinkovita intervencija sosedov in seveda gasilcev nas je obvarovala pred veliko nesrečo, ki nam je z ognjenimi zublji grozila.
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in gasilcem prostovoljnih gasilskih društev Luče, Ljubno in Radmirje, ki so nam pred ognjem rešili večino gospodarskega poslopja.
Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste priskočili na pomoč pri odstranitvi posledic požara in obnovi objekta.
Družina Moličnik Krnica 16, Luče
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta
Jožeta BELETA
II.3.1909-23.4.I999
Hvala vsem, ki ste pospremili dragega očeta na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku, gospodu monsignorju Vratanarju za opravljen obred, pevcem in organistu, gasilcem, društvu zveze borcev, gospodu Grudniku za lepe besede, prijateljem in znancem za pomoč v teh težkih urah.
Hvala vsem.
Žalujoča hčerka Majda
V SPOMIN
Žalprekmalu se končala moja pot je
in našel sem s voj mir,
nič bolečin, le spokoj,
zato ne jočite,
dragi moji za menoj.
8. maja mineva 2 leti, od kar nas je zapustil dragi
Rok SKOK ml.
iz Šentjanža
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 65. letu nas je zapustil
Andrej FAŠUN
upokojeni mizar iz Okonine
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku, govornikom in pevcem, sosedom, gasilcem in ribičem.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
CIRILU
Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen.
Usoda je tako hotela, da Tebe nam je vzela.
Tvoj večn i dom le rože zdaj krasijo in svečke Ti vpozdrai• norijo.
Hvala vsem, ki se spominjan našega dragega moža, očeta, dedka.
Vsi Delejevi
ZAHVALA
Bili ste trdni kot skala in ponosni kot hrast a prišel je dan usode, ki je zrušil skalo in zlomil hrast.
Sporočamo žalostno vest, daje umrla
Alojzija
TELLIS
rojena Kračnik 21.6.1911 - 28.4.1999
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in društvom za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Sirku, duhovnikom, pevcem, godbeniku in gospodu Zavolovšku za izrečene besede ob odprtem grobu.
Žalujoči
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja
bolezen bila je močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zavedno zapustila draga mama, stara mama in prababica
Štefka
RAKUN
p.d. Negličeva iz Grušovelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo dr. Kelemenu, sestrama Ireni in Mateji za vso zdravniško pomoč, domačemu župniku in g. Vratanarju za opravljen obred, vsem pevcem, gasilcem, g. Grudniku zalepo izrečene besede ter Andreju za odigrano Tišino. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Jožica, Anica in Slavka z družinami
Trdo delo in poštenje tvoje je bilo življenje.
Za zglede in ljubezen milo ti Bog dal večno bo plačilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka
Antona
MOLIČNIKA
p.d. Grabnerja iz Luč
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, izrekali sožalje, darovali za maše in sveče ter v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in mu krajšali dolge ure. Hvala gospodu kaplanu prof. Srečku Frasu za obiske in lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi govorniku, pevcem.
Hvala tudi osebju ambulante Luče.
Žalujoči vsi njegovi
V lepem majskem jutru
za vedno si zaspala,
a v naših srcih večno boš ostala
kot trate, gozdovi in nebo nad nami.
Tvoj dobri duh nas ču val bo,
nad nami bo bedel,
dokler Rabonov rod bo tu živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame in stare mame
Antonije
KRAMER
Rabonove mame iz Planine
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi pevcem, g. župniku za opravljen obred ter gospe županji za ganljive besede v slovo.
Žalujoči domači
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
10.05.	do I6.O5. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419,
17.05.	do 23.05. KRALJ CIRIL, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-6.33-417,
24.05.	do 30.05. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 8.31-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 45I-O3I,
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-6.31-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTAZAMALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki, •••••••••••••«•••••••••••••••o
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013-
••••••••••••••••«•••••••••••a«
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
10.05.	- I6.O5. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150,
17.05.	- 23.O5. Rigelnik Ivan, Ljubno ob Savinji, tel. 841-319,
24.05.	- 3O.O5. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-26.3.
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
•••••••••••••••••••••••••••••c
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do I6.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jerontel.
•••••••••••••••••••••••••••••s
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC APRIL 1999
ROJSTVA: Rodilo se je 9 deklic in 5 fantov.
POROKE: Matej Šurnah iz Mežice in Simona Germelj iz Raduhe, Marko Vertačnik iz Florjana in Mateja Golob iz Florjana, Miroslav Primožič iz Podgore in Jožica Vrčkovnik iz Florjana.
SMRTI: Martin Dobnik iz Mozirja, Pavla Kovšak iz Bočne, Stanislav Zamernik iz Podvolovljeka, Silva Božinovski iz Varpolj, Martin Kramer iz Radmirja, Alojzija Tellis iz Mozirja.
TRGOVINA
Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/833-323 GSM: 041/695-061
V*

V°V
(*\v*
letvsVe
tnaj
ličke
Otroške
1(eV>''sT'
majice kratek rokav



>o\°
Ae^ ^A/ Dekliške hlače ^ na zvon
*\)N	__________
10% popust na gotovinsko plačilo.
KINO MOZIRJE
15-/16.5.1999 RANE - drama
Režija: Srdan Dragojevič
Vloge: Dragan Bjelogrlič, Miki Manojlovič, Nikola Kojo Film spremlja usodo dveh dečkov, ki odraščata v Novem Beogradu v Srbiji med letoma 1991 in 1996. Zgodba temelji na resničnih dogodkih in gledamo otroštvo dečkov zaznamovano s sankcijami, bližino vojne, kriminalizac-ijo celotne družbe, ki skupaj ustvarjajo nov sistem vrednot... 22./23.5.1999 ZA ENO NOČ-drama Režija: Mike Figgis
Vloge: Wesley Snipes, Nastassja Kinski, Kyle MacLachlan Na prvi pogled ima Max Carlyle vse, kar naj bi imel človek, da bi lahko z gotovostjo trdil, da je njegovo življenje srečno: urejen zakon, dva otroka in uspešno kariero komercialnega direktorja. Vse dokler na poslovnem potovanju ne sreča prelepe neznanke. Naključno srečanje bo povzročilo, da bo potovanje obema ostalo v spominu...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
15-/16.5-1999
ČAKA TE POŠTA - romantična komedija
Režija: Nora Ephron
Vloge: Tom Hanks, Meg Ryan, Parker Posey
Ona vodi knjigarno z otroškimi knjigami, on pa je lastnik verige prodajaln knjig na Manhattnu. Konkurenta sta si seveda sovražna, slučajno pa se srečata po elektronski pošti in se pomotoma zaljubita...
22-/23.5.1999 RANE - drama
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI
KINO LJUBNO
15-/16.5-1999
NORI NA MARY - komedija
Režija: Peter in Bobby Farrelly
Vloge: Cameron Diaz, Ben Stiller, Matt Dillon
Mary je idealna ženska in pet fantov jo nenehno lovi v svojo mrežo. Ne ozirajo se na uporabljena sredstva. Kdo jo bo ujel? Nora komedija bratov Farrelly, tudi ustvarjalcev filma Butec in butec.
22./23.5.1999
ČAKA TE POŠTA - romantična komedija
KINOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDEIJAH OB IB. URI. CENA VSTOPNICJE 500 SIT.
ZAVAROVALNI CA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel: 833-080, 833-101
SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE!
DOBRODOŠLI!
Cvetke in koprive
HITREJŠI OD KAČONA
Povsod prisotne reporterje in dopisnike Savinjskih cvetk in kopriv nemalokdaj prehiti celjski dopisnik Radia Slovenija Miran Korošec. Ko zajame informacijo, “zalaufa” na telefon in poroča kar s terena. Nazadnje smo ga opazovali ob obisku ministrov “za luknje na cesti”, ko se je oglasil v milijonski avditorij: “Vse kaže, da bo Pavličevo sedlo po desetih letih obljub v naslednjem tisočletjem odprto za mednarodni promet. Stop.” (RADIOPRESS)
NE SAŠA - MIRANDA!
Med najbolj vnete sindikaliste v nesojeni SAŠI (savinjsko-šaleški regiji v oblakih) brez dvoma sodita prvaka območne organizacije ZSSS Mira Videčnik, sekretarka, in Andrej Krajnc, sekretar kar devetih območnih sindikatov dejavnosti. Prvomajski par MIR(A)+AND(REJ) je na Graški gori opoldne najprej zaplesal v sončni pripeki, nato pa še v pravem nalivu. Če bi se že kaj smodilo, bi se takoj tudi pogasilo. (MIRANDA PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
OVEN od 21.3. do 20.4.
Počutje: Ne boste povsem zadovoljni s tem, kar se vam bo dogajalo. Čustveno boste precej nestabilni, zanašalo vas bo v skrajnosti in nobena ne bo posebno dobra. Poskrbite za mirnejše okolje in se umirite.
Ljubezen: V tem obdobju ne boste preveč pogrešali ljubezni, zato boste s partnerjem bolj prijatelja kot kaj drugega. Mislili boste, da je vse v najlepšem redu, vendar vas bo partner presenetil.
Delo: Čas ni najbolj ugoden za uvajanje novosti, še posebno rte, če vas bo k temu skušal pripraviti kak znanec, ki se do sedaj ni izkazal za zanesljivega človeka, zato bodite v tem obdobju še posebno pozorni.

TL
BIK od 21.4. do 20.5.
Počutje: V tem obdobju boste biki precej rezervirani, saj nikakor ne boste verjeli v čustva drugih. Čeprav boste pogosto potrti zaradi tega, boste težko zbrali pogum, da bi se bolj sprostili in odprli ljudem.
ljubezen: Tudi na tem področju boste precej zavrti in nesproščeni. Čeprav boste vabljeni od ljubljene osebe, boste pogosto odklonilno reagirali. Do prijateljev boste precej sumničavi, še posebno s tistimi, s katerimi poslovno sodelujete. Znebite se občutka, da imajo ljudje nekaj proti vam, saj se vam to samo dozdeva.
Delo: Pri delu ne boste posebno marljivi, saj boste polni drugih misli in načrtov. Zelo pomembno je, da se v tem obdobju posvetujete o vsem, kar mislite novega početi.
DVOJČEK od 21.5. do 21.5.
Počutje: Želeli boste spremeniti okolje, vendar vam to najverjetneje ne bo uspelo. Predvsem vos bo skrbelo zdravje, ki pa ni tako kritično kot si predstavljate. Drobne težavice bodo s časom minile, zato jim nikar ne posvečajte pretirane pozornosti. Ljubezen: Dvomili boste v svojo pravo izbiro in svoje misli boste tudi odkrito priznali. Partner bo nekoliko osupel, a ne prizadet, potem pa se bo vse skupaj uredilo. Nazadnje boste ugotovili, da ste se prav odločili Delo: V denarnih zadevah boste imeli srečo, saj se boste za nek nakup pravilno odločili. Ker ste v nekaterih stvareh pri delu dobro podkovani si ne smete dovoliti, da drugi vplivajo na vas.
RAK od 22.6. do 22.7. <J7S Pocut|e: Na trenutke boste imeli občutek, da vam gre vse U narobe, že proti koncu tega obdobja pa boste ugotovili, da ste si nadeli pretemna očala. V tem času se boste morali soočiti s številnimi ovirami, ki nikakor ne bodo nepremagljive, bodo pa od vas terjale veliko časa in energije.
Ljubezen: Preveč boste komplicirali, zato boste brez potrebe zagrenjeni. Vajin odnos se bo nekoliko poslabšal, predvsem zaradi vaše nezaupljivosti. S tem si lahko marsikaj uničite, zato se poskušajte osredotočiti na bolj pozitivne stvari v življenju. Ni vam treba daleč iskati. Ozrite se v domu. Delo: Veliko vam bo do tega, da se boste s svojim zaslužkom lahko pohvalili. Denarja vam vsekakor ne bo manjkalo, zato boste veliko razmišljali, kako bi ga najbolje naložili. Čas za velike nakupe ni najbolj ugoden.
LEV od 23.7. do 23.8.
Počutje: Veliko vam bo do tega, da navzven dajete dober vtis, kar pa vas bo napravilo notranje prazne. Zgodi se lahko, da postanete suženj svojih igric. Veliko boste lahko zaupali ribam in prepričani ste lahko, da vas ne bodo razočarale. Prisilite se k temu, da boste spontani.
Ljubezen: S partnerjem bosta na isti valovni dolžini, veliko se bosta pogovarjala in kljub temu, da boste imeli občutek, da mu lahko vse poveste, nekatere stvari le zadržite zase.
Delo: Poslovni partnerji vam bodo povzročili precej preglavic, zato se nikakor ne boste dolgočasili. V nekem poslu upoštevajte nasvet nadrejenih in vse se bo dobro izteklo.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Počutje: Pogosto boste tako zaposleni z malenkostmi, da resnično pomembnih stvari niti opazili ne boste. V tem obdobju je dobro, če se zavedate, da ni pomembno to, koliko delate, ampak predvsem kaj in kako.
Ljubezen: Veliko boste sanjali in tega nikakor ne boste uspeli prinesti v realnost. Idealistične in utopične poglede boste morali v tem obdobju precej omiliti, sicer bodo to drugi storili in to na brezobziren način. Delo: Na delovnem mestu se bodo odnosi precej izboljšali, tega pa nikakor ne izkoristite za sebične namene in zato, da na sodelavcih nadoknadite to, kar izgubljate pri drugih ljudeh. Vir energije poiščite drugje.
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Počutje: Veseli boste, ker se bo marsikaj obrnilo na bolje. ™ " Težave, ki vas že nekaj časa mučijo, bodo minile. Kljub temu, da se boste izvrstno počutili in boste v dobri kondiciji, bi bilo dobro, da ne zanemarite rekreacije.
Ljubezen: Preteklostvam bo grenila sedanjost. Nekaterih stvari se še niste osvobodili in tudi s partnerjem o tem še niste govorili. Zavedati se morate, da na ta način svojo zvezo gradite na zelo trhlih temeljih.
Delo: Nadvse si boste želeli spremembe, pa jih ne bo. Seveda lahko marsikaj sami povzročite in izsilite, vendar ste lahko prepričani, da to ne bodo spremembe, ki bi jih bili veseli. Sprijaznite se s tem, da niste najbolj bogat človek in se poskusite osredotočiti na kakšne druge vrednote. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Počutje: To, da vaše telesno počutje ni najboljše, se bo odražalo tudi na vašem razpoloženju. Pogosto boste brez pravega razloga potrti in slabe volje, zato se izogibajte stvarem, ki vas vznemirjajo. Poiščite svoj mir.
Ljubezen: Najboljšo komunikacijo s partnerjem boste imeli v začetku tega obdobja, s tem se vam odpirajo tudi nove možnosti, da se s partnerjem še bolj zbližate. Nikakor pa ne bodite jezni na znanca, ki pa vašem mnenju preveč vpliva na vajin medsebojni odnos. Nimate vzroka za ljubosumnost. Delo: Imeli boste srečo in presenečeni boste, da ste nekatere stvari tako zlahka dosegli. Če želite obraniti dosedanja stanje, boste morali o tem več razmišljati intenzivnejše.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Počutje: Z zdravjem ne boste imeli posebnih težav, če le ne boste počeli kakšnih neumnosti. Dobro veste, katerim stvarem se morate izogniti in v tem obdobju je še posebno pomembno, da ste vztrajni v svoji disciplini.
Ljubezen: V ljubezni boste nekoliko sebični, kar bo partnerja zelo motilo. Zaradi vtikanja sorodnikov bosta imela nekaj časa težave, iz katerih pa se boste lahko marsikaj naučili. Dobro je da se pogovorita, da ne boste zašli v slepo ulico. Delo: S svoje iznajdljivostjo boste rešili konflikt, ki bo nastal med sodelavci tako, da boste na koncu vsi zadovoljni. Uredite si finance, da ne boste kasneje v zaostanku.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Počutje: Če si boste vzeli dovolj časa zase in prisluhnili svojemu telesu boste spoznali, da vas opozarja na nepravi način prehranjevanja. Trpanje s hrano ni najbolj priporočljiv način za premagovanje nervoze.
Ljubezen: V ljubezni boste zelo zahtevni, zato bo vaš partner preobremenjen. Veliko boste govorili o svojih načrtih, ne boste pa si vzeli časa, da bi poslušali tudi njega. Nimate vedno prav, zato ne vztrajajte pri odločitvah, ki so za vašega partnerja boleče.
Delo: Zelo hitro vam bo jasno, kaj se izplača in kaj ne, ni pa nujno, da se izplača biti zraven. Ker vas bo nekdo prehitel, boste-razočarani. Zaradi svoje materialistične usmerjenosti pri ljudeh ne boste najbolj priljubljeni. VODNAR od 21.1. do 20.2.
Počutje: Samozavesti vam res ne bo manjkalo, domišljavosti pa tudi ne. V tem obdobju se boste lotili nekaterih stvari, ki jih ne zmorete, neuspeh pa boste prepisali zunanjim okoliščinam. Egocentrični boste in vrteli se boste le v krogu svojih lastnih želja in interesov.
Ljubezen: Lahko boste razočarani, ker boste spoznali, da partner ni več tako zagret za vas, kot je bil še pred časom. Zaradi užaljenosti se boste začeli ozirati okrog. Ko boste ugotovili, da to ni prava rešitev, boste spremenili taktiko.
Delo: Zaradi finančnih težav, ki se bodo vtem času pojavile, ne boste imeli posebno veliko volje do dela. Strah vos bo stvari, ki bodo tvegane, ostalo pa vas bo dolgočasilo, saj boste vedeli, da si kaj dosti ne morete obetati. RIBI od 21.2. do 20.3.
Počutje: Veliko boste v družbi prijateljev, pri katerih boste v tem času zelo priljubljeni. Radi boste pomagali, zato boste pomoči in podpore tudi deležni. Pazljivi pa morate biti pri tem, da jim ne vsiljujete na vsak način svojega mnenja, pa če ste še tako prepričani, da imate prav. Vaš pogled bo v tem času nekoliko ozek in to morate upoštevati.
Ljubezen: Partnerja boste na vsak način hoteli spraviti v svoje kalupe. Prepričani boste, da najbolje veste, kaj je za njega dobro, saj ga imate vendar radi. Če ga boste pustili do besede, vam bo morda uspelo, da boste razumeli, kaj pravzaprav on hoče.
Delo: Obetajo se vam spremembe, ki so lahko dobre, lahko pa tudi ne. Vse bo odvisno od tega, kako aktivno vlogo boste pri vsem skupaj igrali.
40	Ne računajte na konec sveta. Pokojnino boste vseeno morali dočakati na delovnem mestu.	ZA SMZWEDBlleO
Res vam je lahko žal, da ste nas vprašali...
Nasvet ni za odmet, uporaba pa je lahko že zloraba
Mnogi se čudijo, da je v Sloveniji tako veliko prijav glede kršenja človekovih pravic. Še bolj bi se čudili, če bi sami čakali na sodišču za razrešitev svojih problemov.
A na splošno ni problem priti pred sodnika: Treba se mu je le zameriti!
NE, NE BOM KUPILA ŠUNKE. SAMO VIDETI SEM JO HOTELA, DA NE POZABIM KAKO IZCLEDA!
Kratko obvestilo:
Telefonska služba podeljuj e prehodni pokal meseca aprila Špeli Klepetalo za porabljenih 20671 impulzov.
Hkrati se Špeli Klepetalo opravičujemo, da ji aprila telefon tri tedne ni deloval.
Mi lahko poveste, kdo je sedaj obrambni minister?
Tisti, ki ga še niso odstavili, če ga že niso...
Ali verjamete v življenje po smrti?
Seveda, kaj še niste slišali za reciklažo?
Sin bi rad večjo žepnino, pa je star že 20 let, zakaj?
Verjetno se ženi.
Hčera bi rada vozila družinski avto, ali naj ji dovolimo?
Samo če obljubi, da ne bo šla z njim iz garaže.
Meni tabletke za vitkost ne pomagajo. Kaj mislite, jih mogoče
jemljem ob napačni uri?
Ura ni pomembna, pomemben je kraj. Če bi vsako tableto za vitkost šli pojest na Triglav, bi vas vaša tehnica kmalu imela rada.
Z dekletom se ne morem sporazumeti glede počitnic. Jaz bi rad na morje ali v hribe, ona pa nikamor. Svetujte.
Nekaterim ni do sardel, drugi ne marajo rakcev, spet eni ne jedo gob ali divjačine. Tvoje dekle pač ne mara celega mor j a in gor ovj a.
Ostani doma ali pojdi po novo dekle. Poskusi s tako, ki bo šla s tabo na konec sveta in te tam ne bo pustila.
Tovro Počivavšek
Nadaljevanje iz prejšnje številke...
Spet se čuje s tribune: "Kaj zdaj čaka strelec pred golom?"
Neki gledalec pojasni: "Čaka, da se bo veter umiril, da bo strel bolj natančen."
Spet prvi: "Kako pa se bo odločil, kdaj je najboljši čas, da brcne žogo proti golu?"
"Ko se bo zastava na drogu umirila..."
"Katera zastava? A tista, ki jo je veter odnesel?"
"GOOOOOL!" se zdaj sliši iz vseh grl.
"Hudika, Jožek je dal gol. Nisem vedel, da je tak dober 'fuzbaler'," komentira njegov sosed.
Tast pojasni: "Saj ni, samo Maradono je oponašal."
Gledalec pokliče sodnika k sebi. Na uho mu pove: "Ne bi rad tožaril, ampak tisti igralec pred golom, ki ima rokavice, žogo kar naprej prijemlje z rokami..."
"Si slišal, da so nogomet igrali cel dan?" vpraša Tine Požvižgovc Martina Sreču-lova.
'To ni še nič... Jaz igram loto že trideset let!" pove Martin.
"Pa kaj pogrešaš nogomet, odkar ne igraš več?"
'Ja, predvsem polčase."
Ob treh zjutraj dregne nogometaš kolega in mu reče: "Zbudi sodnika in mu povej, daje bil gol."
"A golmana tudi?" ga ta vpraša.
"Pa kaj sem ti rekel!" kriči trener na golmana: "Sem ti pojasnil, da je nasprotnik prebrisan. Če strelec gleda v levo, moraš skočiti v desni del gola, drugače pa obratno, ti pa si se vrgel na tla. Zakaj?"
"Ja, je pogledal kvišku, a ne!?" pojasni golman.
Pijanca za šankom se za vsako žogo, ki zatrese mrežo, dereta: "Hura!"
Eden dregne drugega: 'Ti, kaj pa če ne zmagujejo naši?"
"Seveda ne zmagujejo naši, saj še ne igrajo, ko pa nihče ni prišel po golmana in glavnega napadalca, ki pa sva slučajno midva, hik!"
"Fauliraj ga!" reče nekdo napadalcu.
"Kako pa naj to storim?" vpraša napadalec, nevešč poštene igre.
"Poderi ga na tla!" prišepne golman.
"Kako pa naj to storim?"
"Kaj pa vem...,1' se golman počoha po glavi, "naredi tako, kot bi hotel podreti svojo ženo...," a že hip za besedami teče za napadalcem: "Čakaj, čakaj, kam greš zdaj s tem kamnom?"
"Trener! Trener!" igralec prileti k šanku in se dere šefu na ušesa: "Zmagali bomo! Karlo je dal že šest golov!"
"Ne nori! Saj sploh ni hodil na trening!"
"Faul!" se dere 'fuzbaler', katerega soigralec je padel po tleh zaradi grobe igre.
"Kakšen faul neki!?" se sodnik nikakor ne strinja.
"Pa saj ima zlomljeno nogo!" Ogorčenju ni konca.
"Od kdaj pa ste nogometaši doktorji za take reči?" kratko zaključi sodnik.
Se ne nadaljuje...
flAS
Kako gre?
Zmagujemo!
Kakšen pa je rezultat? q . q Kako pa potem zmagujemo?
Njihov golman že spi!
Zadrečke novice - najboljše ta hip.
Hip je trenutek, kije prešel in se ne vrne. Zamujeno se vrne čez štirinajst dni.
SESTAVIL: METOD ROSC
BALETNI
PLESALEC
TOVARNA ZA IZDELAVO OPEKE
LIDIJA
OSTERC
RUSKI
REŽISER
(NIKOLAJ)
BOLEHEN
ČLOVEK
VRSTA
OBJEKTIVA
KAZAHSTANSKI
KOLESAR
(ANDREJ)
LINDA
EVANS
SAVINJSKE
NOVICE
IZPITJE NA DUŠEK
REKA SKOZI CHAMONIX
SLOVENSKI
SLIKAR
(EVGEN)
GRŠKI BOG SMRTI
NINO
ROBIČ
ORANJE
NEKDANJA
NIZOZEMSKA
ATLETINJA
STALMAN
TOLSTOJEVA
LITERARNA
JUNAKINJA
(ANA)
SAVINJSKE
NOVICE
BUJNA RAZRAŠČENOST
NAJVEČJE ITALIJANSKO PRISTANIŠČE
POBUDNIK,
ZAČETNIK
GLASBENIK
SOSS
AMERIŠKI
ASTRONOM
(ROBERT)
VEDA O KEMIČNI SESTAVI IN PROCESIH V ORGANIZMIH
OSEBNI
ZAIMEK
KRAJ KJER JE NASTANJENA GARNIZIJA
OTOK PRED SEVERO -ZAHODNO OBALO ŠPANIJE
GLEDALIŠKO
DELO
SOKRATOV
TOŽNIK
JAPONSKO MESTO NA OTOKU KJUŠU
ILIRSKA
KRALJICA
ARDIJEJCEV
EGIPČANSKI BOG MRTVIH
VRSTA
TOLKALA
KDOR
GOVORI
EKAVŠČINO
PRESOJA ZNANJA V ŠOLI
KRAJ POD ŠMARNO GORO
RUSKO MESTO NA OTOKU SAHALIN
UKRAJINSKI
PESNIK
(PAVLO.
1891-1967)
SEZNAM BLAGA S CENAMI
MOČNA
JEZA
KITAJSKO MESTO V POKRAJINI DŽJANGŠI
MANEKENKA
GAZIBARA
ITALIJANSKI
PISATELJ
(UMBERTO)
OTILIJA
(ljubkovalno)
KARIKATURIST
ROGELJ
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
ODPRTINA MED PREJ PRILEGAJO ■ ČIMI SE DELI REŽA
NEKDO, KI JE SOUDELEŽEN PRI KRIVDI
VZKLIK PRI BIKOBORBI
NAJ VEČ JI KENIJSKI NACIONALNI PARK
DOTIK MREŽICE PRI TENISU
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
£M)K0
AITKEN: Ameriški astronom (Robert)
ANIVA: Rusko mesto na otoku Sahalin HITA: Japonsko mesto na Hjušuju KIVILEV: Kazahstanski kolesar (Andrej)
RIA: Nekdanja nizozemska atletinja Stalman
Rešitev prejšnje križanke:
Naftovod, avantura, Vašte, IV, Eli, rega, Adi Smolar, Kette, INA, oblak, kreton, Kahn, Haiti, oratar, dozer, vos, paralele, marabu, Omiš, Te, Elazig, ZE, etanal, Kihot, sekač, najava, Trani, bramor.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 9. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. Martina Čop, Savinjska cesta 14, Mozirje; 2. Francka Poličnik, Novo naselje 7, Gornji Grad; 3. Zlatko Š
marčan, Šmihel 22, Mozirje; 4. Terezija Rop, Novo naselje 41, Gornji Grad. Nagrajenci prejmejo darilne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva turistična agencija SVIT iz Mozirja. Čestitamol Rešeno križanko iz 10. številke SN izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 21. maja 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica.
N.VO p/e ®
CAFFE-TROPIC,,,
PRAŽARMA ŽALEC
718-285
NI VSAKA
VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni!
89,00 SIT
Novo - tiskanje
5s servirnega sladkorja z vašim logotipom
Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu!
I TROPIC KAVA
Morda ste iskali prav to. ..
I KMETJE, GOZDARJI
i Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s
■	strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel.
0609-635-804,0609-644-852.
PVC OKIVA IN VRATA
■	Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor I s.p., Bočna 60. Tel. 845-210
I AIVTEIVE IN RTV SERVIS
I Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnjateletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
j RTV SERVIS PURIVAT
i Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov.
■	Purnat Zdenko, tel. 843-424.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
[ Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843462.
I POGREBNE STORITVE ANUBIS
I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
I AVTOUSIUGA LIVK NAZARJE
I Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovlekain pooblaščen servis Zavarovalnice i Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve
■	vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377.
GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN-FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, I skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji I Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725430.
I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE
I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin.
■	Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759476.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
J V maju in juniju ugodni nakupi lego kock! Nova nagradna igra za deklice,
•	Belville. Tel. 839-0780.
■	GLIN GOSTINSTVO NAZARJE
I MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše I in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270.
I MVM SERVIS MOZIRJE IŠČE
I mlade, delovne fante za montažo na terenu. Informacije na tel. 833-596.
I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
I Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309.
I NOVA STORITEV v frizerskem salonu Mojca
i Brezplačni pregledi lasišča z mikrokamero. Naročila na tel. 832-050.
j PLAVALNI TEČAJI ZA ODRASLE
i Še pravočasno pred začetkom sezone: začetni in izpopolnjevalni tečaji j plavanja za odrasle. Tečaji bodo potekali v večernih urah, pričetek konec
*	junija. Prijave na tel. 835-440, zvečer.
Prodam sintetizator Goldstar GEK S-520. Klavirske dinamične tipke. Primeren za začetnike in polprofesion-alce + adapter + stojalo. Inf. 063/833-546.
Yugo 55 koral, L 88, registriran do 12. 99, prodam. Tel. 063/843-589, 041/ 403-188.
Golf JGL bencin, letnik 83, prodam. Tel. 063/841-118.
Prodam R4 GTL furgon, 1. 92. Inf. na tel. 041/679-407.
Prodam za simbolično ceno dva komada odlično ohranjenih dvižnih garažnih vrat. Tel. 833448.
Prodam Mazdo MX3,1. 92, reg. do 9/ 99, rdeča, možen kredit. Tel. 041/759-300.
Na Ljubnem prodam 25 m2 stanovanje. Tel. 041/503-506.
Zetor 52.11 in nakladalko SIP 17 prodam ali zamenjam za večjo. Tel. 832-137.
Prodam telico 10 mesecev staro za nadaljnjo rejo in 10 kg svinjske masti z ocvirki. Tel. 0609-650-997.
Prodam 1 leto staro otroško kolo, srednje velikosti. Tel. 833-187 po 15. uri.
Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2 prodam. Tel. 061/14-22-330.
Kupim Renault 4,1. 89-91, po ugodni ceni. Tel. 833-740, Marko.
Prodam mešalec za beton. Tel. 831-
996._______________________________
Prodam R 4,1. 90, obnovljen generalno. Tel. 041/631-174.
V Mozirju ali bližnji okolici kupim enosobno stanovanje od 35-45 m2, v 1. ali 2. nadstropju, z balkonom - za gotovino. Tel. 061/715-129-Prodam Z101 GTL, 1.86. Tel. 841-644. Prodam telička 8 tednov - bikca. Tel.
839-0771.__________________________
Prodam puhalnik za seno, cev 30 cm EOLO. Tel. 835-426.
VW Golf JGLI), 1.1983, reg. do 9/99, rumen. Cena po dogovoru. Tel. 841-803, Nada.
Prodam dve telici simentalki in bikca sivca, težkega 115 kg. Tel. 844-326. APN 6 prodam za 35.000 SIT. Tel. 831-869.
Prodam otroški stol trip-trap. Tel. 841-
397________________________________
Prodam dostavno vozilo Zastavajugo poli, I. 89, reg. do 12/99, prevoženih
65.000	km. Tel. 865-921.
Prodam Golf JXB, letnik 89/90, cena po dogovoru. Tel. 833410.
Prodam 200 1 hladilno skrinjo. Tel. 832-552.
Prodam stanovanjsko hišo 348 m2 v Novi Štifti pri G. Gradu. Cena 13,5 mio SIT.( 138.000 DEM). Tel. 843-468,041/ 543-454.
Prodam 10 močnih čebeljih družin. Tel. 833448.
Boks stojalo za čiščenje parkljev pri govedu, nov, ugodno prodam. Tel. 84l-
639-______________________________
Passat 1,6, registriran 3/2000, prodam ali menjam zales. Tel. 0609/625-704. Ugodno prodam obračalnik Sip Favorit 200. Cena po dogovoru. Tel. 841-
173.______________________________
Prodam telico črno belo, 8 mesecev brejo. Tel. 832-125.
Prodam računalnik 286 s tiskalnikom za 15.000 SIT. Tel. 841-220, zvečer. Prodam večje število tujih CD plošč z raznovrstno glasbo, po ugodni ceni. Tel. 041/545-854.
Prodam avtoradio in zvočnike, anteno, kasetofon Techniks. Tel. 841-427. Prodam kravo, dobro molznico, sivor-javo, osem mesecev brejo za tretje tele. Tel. 831-318.
Prodam krstni komplet za punčko. Tel. 844-601.
Nudim varstvo otrok na mojem domu. Tel. 841-060.
V najem vzamem stanovanje ali manjšo hišo. Tel. 041/543461.
Prodam Opel Kadett 1,4 LS, 1.91, registriran do 4/2000, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 832-630. Prodam Golf 1,6JXD, 1.85, črne barve, cena po dogovoru. Tel. 843-645 ali 041/584485.
Prodam traktorski tračni obračalnik, širina 220 cm. Tel. 843-663-Prodam trosed, temne barve, skoraj nov iz pliša. Cena 50.000 SIT. Tel. 845-044, po 15. uri vsak dan.
Prodam motorni čoln za 6 oseb, 40 KM, električni zaganjač na prikolici z naletno zavoro. Tel. 0049 70264751. Prodam betonski mešalec leseni voziček. Tel. 835-034.
Prodam zemljišče z objekti na Šmihel-ski Mozirje. Velikost 6140 m2. Cena po dogovoru. Na tel. 834-151.
Oddam nov (v gradnji) poslovni prostor v središču Mozirja, 60 m2, z lastnim parkiriščem. Tel. 063/833-205. Prodam R 11, bordo barve, dobro ohranjen, 1.85, cena 300.000 SIT Tel. 841-156.
Prodam hladilnik za mleko - Nieros 1501, BNH, cena po dogovoru. Tel. 844-
549-______________________________
Prodam samonakladalko SIP-15, kosilnico Bucher z obračalnikom. Tel. 841-766.
Izgubil se je črn labradorski prinašalec, star okoli 8 mesecev, okoli vratu ima dve ovratnici in je zelo negovan. Kdorkoli ga pogreša, ga najde v Ljubiji pri Mozirju, na tel. št. 833-116.
Mlade kokoši vzačetku nesnosti in bele težke prodam. Krajnc, tel. 472-071.
Trgovine v Mozirju, Nazarjah in Varpolju so spet v AKCIJI. Blago je sveže, cene pa zelo "stare
II
KOTLETI IN MLETO MESO CEUSKIH MESNIN...........................................899,00 SIT/KG
ČAVAPČIČI (NAREJENI) .............................................................899,00 SIT/KG
POSEBNA SALAMA........>MESrBRAČIČ.............................................269,00 SIT/KOM
PIZZA ŠUNKA...........J......................................................599,00 SIT/KG
SIR EDAMEC...................................................................799,00 SIT/KG
ŠUM 1,5 L - vsi okusi........................................................119,00 SIT
PIVO CELJSKI GROF PLOČ. 0,5..................................................109,90 SIT
A.RIEL 3,6 KG...................................................I........I...999,00 SIT
NC PAPIR CARLINA BELA 10/1 ..................................................289,00 SIT
ladje in zelenjava pa je v trgovinah ULTRA poglavje zase:
:ARADIŽNIK......
UMARE............
ROMPIR MLADI..
3ANANE..........
.....249,90 SIT/KG
.....169,90 SIT/KG
.....199,00 SIT/KG
.....149,00 SIT/KG
itd.
’abljeni, za nakupe z gotovino nad 5.000,00 SIT podarimo 100 g BAR KAVE.
Ponudba rabljenih vozil			
TWINGO ALIZE	5/98	16000	1.500.000,00
CLIO 1,2 RN 5V	6/94	69400	920.000,00
CLIO 1,2 RL5V	8/95	44600	900.000,00
R5 CAMPUS 3V	7/92	78500	540.000,00
R5 FIVE 5V	2/94	98300	650.000,00
CLIO 1,2 RL 3V	7/95	34000	900.000,00
R19 RT 1,4 4V	5/93	77000	1.050.000,00
LAGUNA 1,8 RT	6/94	167000	1.680.000,00
MARUTI 800	6/94	32000	520.000,00
NISSAN PRIMERA 1,6	7/95	60000	1.760.000,00
OPEL ASTRA 1,6	6/93	174000	1.200.000,00
FORD ESCORT 1,8	3/93	124300	1.370.000,00
MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA			
KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI!			
L E V E C
Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
LJUBLJANA d.d.
Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011
AKCIJSKE CENE, KI VEUAJ0 DO RAZPRODAJE
KUUKA Cu za žleb 33 ................871,00 SIT/KOM
ŽLEB Cu 33	 1.260,00	SIT/TM
MREŽA ARMATURNA 9X6..................  4.959,00	SIT/KOM
RADIATORJI KORADO PO NEVERJETNIH CENAH:
RADIATOR KIG-KORADO 600 X 800	10.840,00 SIT
RADIATOR KIG-KORADO 600 X 1000	12.760,00 SIT
RADIATOR KIG-KORADO	600X1200	15.130,00 SIT
RADIATOR KIG-KORADO 900 X 800	16.200,00 SIT
RADIATOR KIG-KORADO	300X1200	11.100,00 SIT
25.05.1999 PODJETJE 1UB SVETUJE IN PREDSTAVLJA SVOJE IZDELKE V NAŠI TRGOVINI. VLJUDNO VABLJENI!
Pri nos dobite ves gradbeni material. Možnost dostave na dom.
pon. - pet, od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 13.00
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
Celje - skladišče . D-Per
7/1999
COBISS ©

ČJTNICE * IZLETI * POTOVANJA * DOMOVINA IN TUJINA
[nice.
POCITNI
OGLASI SE, ) BOVA NAŠ
kam drugam?
SEL KAMOR SE Tl B<
rijatelji še ne vedo zate. Povedal Jim bom. Morda bomo celo »ust! Se vidimo!	»aafa,,..
II	lili	III	lili	lil
£ 500000685			6,	10
	i c
	rdaland, al
A
Zadruga mozirje
Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
V poslovalnicah:
KPC Ljubija 831-040 Železnina Ljubno 841-241 Železnina Luče 844424 Železnina Radmiije 841-372 Železnina Gornji Grad 843-016
VE LUXs
STRESNA OKNA
V MESECU MAJU VAM NUDIMO
5% GOTOVINSKI POPUST ALI ODLOŽENO PLAČILO.
* MOŽNOST DOSTAVE TUDI NA DOM
ZADRUŽNE TRGOVINE IN VELUX STREŠNA OKNA VEDNO Z VAMI
(feu
ropHONe
_J TRGOVINE MESIČ
Na trgu 7, Mozirje, Tel.: 839-0820 GRABNERJEVA HIŠA I. nadstropje
-	EUROPHONE, Levec 56, Tel.: 063/491-02-60
•	EUROPHONE, Stari trg 36, Velenje, Tel.: 063/897-18-00
•	EUROPHONE, Ronkova 4, Slovenj Gradec, Tel.:
■ EUROPHONE, Stari trg 32, Slovenjsker Konjice, Tel.:
•	EUROPHONE, Obala 114, Portorož, Tel.: 066/779-190
-	EUROPHONE, Ferrarska ul. 10, Koper, Tel.: 066/32-996
NAJVEČJA IZBIRA GSM APARATOV.
OSREDNJA KNJ. CELJE