Posamezna Številka t Din. mesečno, če se sprejema list v uoravi,naročnina 4 L)in, no dom in
fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru


VENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. O/tII Telefon št 2050 in 2946. — Rokopisi »e ne vručajo
Uj)rava: Ko|iitur-jcvu ulica štev. 6 Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549
Silen odmev francoskega razorozitvenega načrta
po vsem svetu
Herriot o francoskem razorožiivenem načrtu
Pariz, 30. oktobra, tg. Včeraj" pozno zvečer se ;e ministrski predsednik Herriot odpeljal iz Pariza v Sj>anijo. Na potu pa se je ustavil v Poitiersu, kjer se je udeležil banketa radikalne stranke. Imel je velik govor, kateri se je v glavnem tikal notranje politike, pred vsem finančne in gospodarske politike, na koncu pa je povedal tudi par stavkov o novem francoskem razorožitvenem in varnostnem načrtu. Izjavil je: Razorožitvena konferenca je zopet prišla na kritično točko. Gre sedaj za odločitev, ali je res mogoče najti režim, ki bi zavaroval narodom pravico, delati v miru, ali pa bo zopet treba tekmovati v oboroževanju z vsemi strašnimi posledicami. Vse kar je vojna še pustila civilizacije, svobode in človečnosti, je zopet ogroženo. Zopet pa je Francija poslala vsemu svetu apel h generoznosti in pravičnosti. Zopet smo prevzeli riziko novega načrta, namesto da bi previdno čakali. Naš načrt naj bo most za priključitev vseh, ki imajo trdno voljo zato. Razbiti moramo železna vrata in odpreti široko cesto za srečnejšo bodočnost poznejših rodov. Apeliram na svobodno vest, da nam pomagate.
Vojni minister Paul Boncour je obenem v Parizu podal listom podroben opis novega francoskega načrta. Najprej je moral nekaj popraviti. Ko se je francoski načrt objavil v poslanski zbornici, so pozabili na dva varnostna pogoja, ki sta zvezana z razorožitvijo, in sicer: razorožitev na suhem, na morju in v zraku mora biti med seboj v zvezi, to je, ne more biti razorožitve na suhem brez istočasne razorožitve na morju itd., koloni-jalne sile pa morajo obdržati pravico, da obdržijo svoje specijalne čete za kolonije. S tem se število francoskih varnostnih pogojev zviša na osem, in sicer poleg pravkar navedenih dveh še:
1. Razpust rseh poklicnih vojsk i nemško Reirhswehr vred in ostro reglcmentiranje policije, 2. mednarodna kontrola s pravico invcstigacijc, 3. evropska varnostna pogodba za medsebojno i>ooioč, izpopolnjujoč lokarnsko pogodbo, 4. mednarodni konzuPativni pakt, r katerega ae vključi tudi Amerika, 5. sankcijska pogodba, naslanjajoča se na čl. 16 pa-kta Zveze narodov, 6. pogodba o splošnem razsodišču.
Paul Boncour je potem povedal, da bo 4. no-/embra v Ženevi francoski uačrt najprej sporočil samo ustno, končno besedilo pa se bo izgotovilo še le p>otem, ko se vrne Herriot iz Španije in s shoda radikalne stranke v Toulousu. Izvajal je: >Za kar nam predvsem gre, je to, da se najprej sprejme francoski načrt v načelu. Ta načrt je čisto mednarodnega značaja. Praktične odredbe za razorožitev na nacionalnem polju pa se bodo sklenile še le kot posledica načelnega mednarodnega sprejema načrta. Najprej gre torej za to, da se najde za vse države enoten tip čisto defenzivne vojske. Načrt vsebuje predloge za razorožitev vojske na suhem, na morju in v zraku. Nanaša pa se samo ra vojsko doma, ne pa tudi v kolonijah. Amerike ne bi bilo mogoče povabiti, da pristopi k načrtu, ke.r ni članica Zveze narodov, toda upamo, da se rnu bo pridružila, ker se tako zanima za razorožitev. Kar se tiče varnostnih pogodb, predvidevamo tri koncentrične načrte, od katerih je vsak ožji. Najširši krog zavzema mednarodni pakt o medsebojni konzultaciji, kateremu bi po izjavah Stimsona lahko pristopile tudi Združene države. Nato pride pakt Zveze narodov in lokarnska pogodba o sankcijah proti napadalcu, nazadnje pa zveza kontinentalnih evropskih držav za medsebojno pomoč.«
Končno je izjavil Paul Boncour, da so pri načrtu sodelovali dr. Beneš in Politis ter številne druge osebnosti v Ženevi. Že od početka so pritegnili tudi vojaške strokovnjake. Kljub temu so nastale nekatere težkoče z generalnim štabom, katere pa je bilo mogoče odpraviti z Herriotovo avtoriteto.
Kar se tiče posebej razorožitve na morju, javlja Pertinax »Echo de Parisu«, da zahteva Franci-ja: 1. da sc brodovje Nemčije ne zviša nad 108.000 ton, 2. da se difcrcnoa nied i alijanskim in fran-eitvkim brodovjem določi na 230.000 ton v korist francoskega hrodovja, in 3. da so odredbe glede razorožitve na morju, ki jih jc skleniti, nc zaračunajo morda na teorctjcne pravice pomorskih Ir.av, temveč na dojansko obstoječe stanje.
Američani za načrt
Pariz, 30. okt. ž. Včerajšnja konferenca med /ler. lotom in ameriškim delegatom Davvisom je trajala pol ure. Nato se je podal Davvis k vojnemu n ' n 'siru Paul Boncourju. Proti večeru pa je ame-r j k i dekg.it odpotoval v Ženevo. »Journal« trdi, da jc Davvis zelo zadovoljen s francoskim načrtom, Ker pomeni prvi pričetek revizije versajske m.. ro.no pogodbe, Ameriki pa daje prostost pri izbiri ga-.i.ieij, ki jih bo smatrala za nujne.
I.ondcn, 30. oktobra. AA. Francoski načrt o *p'c""i razorožitvi je vsled svoje globoke dogna-l ti in izčrpnosti zbudil v angleških uradnih krogih splorno občudovanje in priznanje. Francoski r.airt bo tvoril zato krepko pobudo za nadaljevanje in srečni konec razorožitvene konference v Ženevi. Angleška vlada pa ima že od nekdaj navilo, da napram novim dogodkom ne zavzame takoj svojega stališča in da počaka nekaj dni, preden se izjavi. Svoje stališče bo angleška vlada pojasnila tudi v zys»- w ramrni.i I v lio pomorskih in
letalskih siL
Italijani rezervirani
Rim, 30. oktobra. AA. Stališče italijanskega časopisja naj>ram francoskemu razorožitvenemu načrtu je še vedno skrajno rezervirano. To dejstvo pa je treba deloma pripisati Mussolinijevemu potovanju in proslavam fašistične desetletnice. Zaradi teh proslav so vprašanja zunanje politike stopila v ozadje.
Avstri'a zadovolina
Dunaj, 30. oktobra. AA. Avstrijsko časopisje je v splošnem ugodno sprejelo francoski načrt o razorožitvi. »Reichspost«, ki zastopa krščanski socializem, smatra, da bo ta načrt nudil možnost uspešnega zaključka razorožitvene konference v Ženevi. Najvažnejša misel v tem načrtu je po mnenju tega lista, zamenjava profesionalne vojske z načelom milice.
Papen za zvezo s Francijo
Buenos Aires, 30. oktobra. AA. Tukajšnji list »La Nacion« objavlja intervju, ki ga je dal njegovemu poročevalcu nemški kancler v. Papen. Na vprašanje, ali je mogoča zavezniška zveza med Francijo in Nemčijo, je v. Papen odgovoril: Smatram, da je taka zveza možna in da jo je treba želetL V zadnjih letih smo rešili huda vprašanja med obema državama, ki so se na prvi pogled zdela nerešljiva. Takšno vprašanje je bilo n. pr. vprašanje Porenja in vprafanje reparacij. Zakaj ne bi na podoben način uredili tudi vprašanja o ena-
Poljska noče posredovati za Romun'io
Bukarešt, 30. okt. tg. »Cuventuk poroča, da je Tituleseu pred dvema dnevoma zaprosil poljsko vlado kot zaveznico, da prevzame jiosrcdovanje med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Včeraj je poljski poslanik v Bukarešti prišel k Tituleseu in mu sporočil, da se Poljska v to stvar noče vmešavati, ker ni interesirana pri odnošajih med Romunijo in Rusijo in si hoče varovati svobodo v svojih odnošajih z Rusijo. V oficielnih krogih se ta vrst smatra za znak intrig med Romunijo in Poljsko. Ugotavlja se, da so se odnošaji med obema državama ohladili.
VST0LIČENJE DUNAJSKEGA NADŠKOFA
Dunaj, 30. okt. tg. Danes je bilo v stolnici sv. Štefana slovesno ustoličenje novega dunajskega knezonadškofa dr. Teodorja Innitzerja. Slovesnosti se je udeležilo nad 20.000 ljudi, na častnih prostorih v cerkvi so bili zbrani zvezni predsednik Miklas, člani vlade, diplomatski zbor in zastopniki uradov.
kosti pravic glede narodne obrambe. Francija je proglasila človeške pravice. Podobna enakost naj bo tudi med narodi. Sporazum o tem načelu s Francijo ni neizvedljiv.
Sjrarazu mua balkanski konferenci
Bukarešta, 30. okt. AA. V predsedstvu balkanske konferonre je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega se 1m> Bolgarska vrnila v organizacijo bal-kan ko konfcronce.
Dom dijakinj v Belgrada
Belgrad, 30. oktobra. 1. Danes dopoldne je blagoslovil pravoslavni zagrebški škof Dositcj v ulici Kraljice Marije, temelje Doma dijakinj, ki ga gradijo slušatcljice belgrajske univerze. Tej slovesnosti je prisostvovala tudi zastopnica kraljice, dvorna dama gdč. Grujičeva, ki je ob tej priliki sporočila, da poklanjata suverena odboru za graditev tega doma kot svoje darilo 30.000 Din. Na svečanosti so bili tudi dekani vseh fakultet belgrajske univerze in prosvetni minister dr. Kojič.
ZAKON O ZAŠČITI KMETA PRED SKUPSČIN
Belgrad, 30. oktobra. 1. Sinoči so pr dložili Narodni skupščini pravosodni, kmetijski in trgovinski minister osnutek zakona o zaščiti kmetov n o ureditvi kreditnih omnošajev v državi. Prihodnje dni se bo bavilo s tem zakonskim osnutkom narodno zastoj>stvo.
Dunajska vremenska napoved: izpremcnljivo in deževno vreme.
Naši kulturni delavci proti Sašističnemu
imperializmu
V	svoji oktobrski številki je zagrebška revija »Nova livrepa« objavila uvodni članek z naslovom »Jadransko vjirašanje — poslanica g. Mussoliniju?. Radi vprašanja samega in radi podpisnikov spomenice mislimo, da je potrebno, da se z njo seznani vsa naša javnost in jo radi tega priobčujemo.
V	spomenici so se naši kulturni delavci mirno a odločno postavili proti fašistični časopisni gonji za odrešitev Dalmacije in tudi proti fašističnemu imperializmu na Balkanu. Oni sami pravijo, da se štejejo med tiste maloštevilne ljudi, ki so smatrali, da g. Mussolini o nas ne more misliti kakor njegovi (vroči) pristaši — ki bi radi Dalmacijo kar zasegli — ker, da to ne bi bilo v dobro pojmova-nem inleresu Italije same, ne glede na težkoče, na katere bi naletel pri izvajanju takega izzivalnega načrta. Naši kulturni delavci iskreno priznavajo, da je zadnja Mussolinijeva izjava francoskemu časnikarju daia prav tistim, ki Mussolinija identificirajo z njegovimi strankarskimi pristaši, ki so st;" 1-no kazali nasproti nam svoj agresivni imperij li-zem. Naj nam naši kulturni delavci dovolijo kratko pripomba. Oni očividno pozabljajo, da se je diktatura, in sicer posebno Mussolinijeva diktatura, tako izpolnila, da ne pade več las z glave odgov, r-nih fašističnih glavarjev brez njegove volje; saj je prav te dni Mussolini prog'as:1 ccJo fašistično stranko za »milico v državni službi«, da bi jo postavil še bolj pod svojo nadzorstvo. Krko si moremo misliti, da bi se fašisti na svojo roko lotili določene gonje zunanje političnega zna laja brez Mus-solinijevega privoljenja? Mussolini je v svojem zgodovinskem govoru pred italijanskim parlamentom dne 3. januarja 19G2, ko je razburjenje radi Mattc-ottijeve afere doseglo višek in ko je napovedal popolno diktaturo, dejal: Pred to zbornico, pred vsem italijanskim narodom izjavljam, da prev7.amrm jnz sam politično, moralno in zgodovinsko odgovornost za vse, kar se je zgodilo. Podobno izjavo bi po.lal danes, ako bi bilo treba. Ob sprejemih fašističnih glavarjev, posebno v zadnjem času, rad poudarja: Jaz sem vaš načelnik (capo). Fašistični voditelji so pač takšni, kaikor on hoče, posebno takrat, ko nastopajo proti zunanjemu svetu.
Coselschi, vodja Zveze dalmatinskih krožkov in ravnatelj znr.nega lista »Volonth d'ltalia«, ki daje smernice časopisni gonji za zasedbo Dalmacije, je Mussolinijev inlimni prijatelj. Mussolini je očividno sam odgovoren za politiko napram naši narodni manjšini v Italiji in napram Jugoslaviji.
Veseli nas, da so naši kulturni delavci zavzeli tako odločno siališče proti fašističnemu imperijnli-zmu. Prav iz omenjenih razlogov — toliko bolj radi razočaranja, ki so ga doživeli sami nad Musso-linijem., bi morda ne kazalo direktno polemizirati z njimi. Človek, ki se sam ponaša, da je odgovoren za vse, kar se je zgodilo pod fašistično Italijo, torej tudi za ukinitev vseh državljanskih pravic, svobode tiska, združevanja in razpravljanja, ki je ubil resnično kulturno življenje in sokmI čez mejo vso
samostojne mislece, ne zasluži časti, ki mu jo izkazujejo prav kulturni delavci. Če pa je bila siio-nienica namenjena svetu, potem bi bila na mestu bolj neposredna pot v svet, in sicer mimo Mus<so-
linija. — (Urednik »Poned. Slovenca«.;
• <
POSLANICA G. MUSSOLINIJU
Predsednik italijanske vlade g. Mussolini je nedavno dal nekemu francoskemu listu politično izjavo o francosko-italijnnskih odnošajih in je med ostalim rekel tudi naslednje: »Verujem, da vprašanja, ki nas dele, niso nerešljiva. Očitno je stvar Jadrana zelo vai>a in mislim, da fianrosko-jiigo-slovanska zveza ni pripam.igla k izboljšanju naš h o' nošajov.« To izjavo so ponatisnili mnogi svetovni kakor tudi vsi večji italjanski in naši listi.
Vsakomur, ki gre od pojma pravice in pojma svobode individua kot potdinca in kot nacionalno plemenske edinice, bo jasno, v čigavo korist, od-nosno na čigavo škodo bi izprdla pravična rešitev jadranskega vprašanja. Tako, kakor se je skušalo rešili, to vprašanje obstoji, obstoji na osnovi načel, na k .lerih je bila nekoč ustvarjena tudi Italija. Mi smo na ti'ko rešitev morali pristati, ker so bili mednarodni mir in dobri odnošaji med sosedi nujnejši kakor posebno vprašanje naših sorojakov Cnaj ho nii' ov položaj kakorkoli težaven), ki so bili po mirovnih pogodbah izročeni Italiji kot nagrada za njen vstop v vojno proti lastnim bivšim zaveznikom. Toda kdor pozna politično teorijo g. Mussolinija (sila namesto pravice), ta ve v naprej, v čigavo korist i nna čigavo škodo je sprožil j druns' o vprašanje in zakaj francosko-jugoslovan-sko prijateljstvo moti italijansko-francoske odnošaje. Kakorkoli nam je neprijetna ta Izjava zaradi kraja in položaja, od koder je bila izrečena, nam je vendar lahko ugodno in prav, da ves svet (vključujoč sem tudi objektivne Italijane) čuje in vidi, kdo in kako načenja to vprašanje. Postopek, procesi in sodbe nasproti Hrvatom in Slovencem v Islri in na Goriškem, poleg vseh onih manifestacij in pretenj italijanskih društev in organizacij, zdaj pa še pričujoča izjava z najkompetentnejšega mesta sodobne Italije — vse to nikakor ne more nikogar pustili v dvomu, v kakšno svrho se izziva jadransko vprašanje.
Toda izjava g. Mussolinija ni nič manj važna in dragocena tudi za nas, zaradi nas samih. Čeprav v Jugoslaviji mnogo bolj prevladujejo simpatije do Benedetta Crocea, nego do Benita Mussolinija, -so redki oni, ki ne bi priznavali slednjemu velike sposobnosti in mnogih uspehov in zaslug za stvarne reforme, ki bodo za njegovo državo trajne vrednosti. Njegove Impulzivne geste se smatrajo kot njegova postranska lastnost, ki jo prakticira zaradi svojega občinstva, katere pa — zlasti po klasičnem primeru cesarja Viljema — n! tragično proma trati. Tudi njegova oaebuost nasproti Jugo-
slaviji se je pri nas motrila dvolično: večina je g. Mussolinija identificirala z njegovimi strankarskimi pristaši, ki so stalno in na preveč odkrit način kazali nasproti nam svoj agresivni imperializem; drugi, sicer maloštevilnejši, toda razsodni ljudje, pu so smatrali, dn g. Mussolini 0 nas no more misliti kakor njegovi pristaši, ker da to ne bi bilo v dobro pojmovanem interesu Italije same, ne glede nu težkoče, na katere bi naletel pri izvajanju kakega izzivalnega načrta. Vendar njegova zadnja izjava očitno daje jirav onim prvim, ln baš zato, ker mi nismo bili med njimi, smatramo za svojo dolžnost, da odkrito povemo svoje mišljenje o tej izjavi g. Mussolinija.
Mi ki to pišemo in podpisujemo, se ne udeležujemo dnevne politike na nobeni strani, čejirav jo budno spremljamo. Spadamo med ono Jugoslovane, ki tudi danes — po izjavi g. Mussolinija kakor tudi žo pred njo — živimo v globokem prepričanju, pa naj se to njemu zdi kakorkoli nerealno, da bo Evropa vedela četudi v zadnjem trenutku najti sebe in izvojevati pravico in svobodo tako posameznikov kakor tudi narodov, da bo znala ohraniti svoje kulturne pridobitve, ki so skupno dobro vseh ne glede na to, kdo jih je dal in iz katere države jih je največ šlo. Živimo torej v prepričanju, da je mednarodna potreba, kakor je tudi interes Italije in Jugoslaviej, da ostanemo v slogi in prijateljstvu, še več. Mi smatramo za dobro srečo, da živimo med dvema velikima in kulturnima narodoma, kakor sla to italijanski in nemški, ker nam to lajša in omogoča, da tudi sami težimo za onim in damo tisto, kar sla onadva dala človeški kulturi. To ni samo naša želja, temveč tudi poslednji smoter vseh naših naporov in borb, kar smo jih zadnji čas imeli. A ono, v čemer si šc nismo enaki, jirav gotovo ni hrabrost na bojnem polju. Mi smo torej izmed onih Jugoslovanov, ki hočejo mir za vsako ceno in dobre odnošaje z vsakim, tako s prijatelji kakor z bivšimi nasprotniki, a prav posebno še s svojimi sosedi. Zato nam je draga zveza z našimi jirijalelji poleg prijateljstva samega tudi zalo ker nameravamo lako vzajemno ščititi svoje pravo in svoj obstanek.
Kratko: mi smo za splošno prijateljstvo, za vseobči mir, za splošno razorožitev, za splošno re-spektiran.e medsebojnih pravic. Oni, ki premorejo več kulturne in materialne sile, morajo v tem pred-njačiti. Smatramo, da tudi država, iz katere nam je prispelo gornje poročilo, spaja med one, ki jim pritiče v prvi vrsti odgovornost, tako pred lastnim narodom kakor tudi pred vsem svetom. Toda le očitno je, da iz izjave g. Mussolini a ne govori taka vest, vendar smo še vedno prepričani, da bo tudi on še razmišljal o njej, preden bo skušal svo < besede sprer- iti v delo. Dovoljujemo si ga na to posebej op*. t. Kajti poleg vsega našega muo-ljubnega razpoloženja in poleg vseh naših globokih prepričanj, ki smo jih zgoraj navedli, kakor tudi ob dejstvu, da v naši državi živi določeno število ljudi, ki so navdušeni za italijansko kulturo in gojijo simpatije do njenih velikih tradicij, vendar ni nikogar med nami, ki bo žrtvoval svojo svobodo za katerokoli kulturo, prav tako, kakor ni med nami nikogar, ki ne bi razlikoval Prve in Druge Italije od tretje Italije, ki ne bi razlikoval gesla Garibaldevih rdečih srajc od Mussolinijevih črnih srajc, Danteja in Leonarda od D'Annunzija in od tega ali onega Mussolinijevega portretista ali apo-logetista, kakor tudi živega Benedetta Crocea od raznovrstnih teoretikov in pridigarjev iaSizina in »čistega dela«. Kakor se je lahko italijaniio društvo »Dante Alighieri« upravičeno krasilo e tem velikim imenom, ko si je prizadevalo, da otroci, ki govore Dantejev jezik, tega tudi ohranijo, tako mora biti odvratno vsakomur (in bilo bi tudi Danteju, če bi še živel), da se ga to društvo poslužuje za to, da bi hrvatska in slovenska dcca pozabil« svoj jezik, ki ni Dantejev.
Ako zdaj preidemo na samo vprašanje, o katerem govori g. Mussolini v svoji izjavi, opozarjamo na naslednji moment. Če bi se tudi uresničil sen fašistovskega vodje, da bi se francosko-jugo-slovanska zveza razrušila — v kar pa ne veria-memo — so še vedno tudi drugi važnejši činitelji in dobri prijatelji, ki jim ni v interesu, da bi Jadran postal italijansko jezero. Sam g. Mussolini bo moral uvideti dejstvo, da njegova sila — pa naj bo kakršnakoli — ni nasproti nam v razmerju Kima nasproti Iliriji; in današnja Italija ni v takem stanju, kakor so bile nekoč Benetke, ko so štiri petine današnje Jugoslavije bile pod turško oblastjo.
Nikdo ne more imeti vsega in tudi Italija ne. Najbolj bo zapadni Jadran njen, ako je Jugoslavija na vzhodni obali. Dobro pa ve tudi g. Mussolini. da niti njegovi predniki, niti drugi zavezniki niso pomagali ustvarjati Jugoslavije iz kake posebn« slabosti ali sentimentalnosti nasproti nam. Pa č« bi se njegova želja tudi izpolnila — kar bi šlo dokaj težko — da Italija zahode svojo zastavo v Dalmaciji, mar to ne bi bil razlog za ponovno načenjanje vzhodnega vprašanja (Drang nacli Osten) in slovanskega vpra"anja (Moskva) in za pricetcit novega vretja na Balkanu, ki ne bi pustilo hladnih niti drugih važnih činiteljev, najmanj pa ojc mc.iu poli v Rimu samem.
Naj zatorej g. Mussolini posluša našo ukiku« in odkrito besedo: Mi smo — v svoii skromno,«« in pomirljivosti — odločeni, da ostanemo svoji na svojem, da branimo jugoslovansko zastavo v Dalmaciji, kamor so Hrvati prišli že prej kakor pred tisoč leti in kjer mislimo večno ostati. Jugoslovani ne marajo gospodstva nikogar, niti nc civilizic t, ako se za njo skriva izguba svobode, največje a blagra in ideala človeštva. V tem čuvstvovanju in prepričanju nas še bolj učvršča današnji obupni položaj naših bratov v Istri in na Gorljivem. In v tem naj si bo vsakdo na čistm, da ni niti plemenskih niti verskih niti strankarskih razlik med nami. Mi, ki to podpisujemo, smo samo krik iz du e celotne naše države od enega do drugega groba
Don Frane Bulič, Ljuba Babič Gjalski, Uroš F c-dič, Josip Plečnik, Branislav Nušič, Oton Župa ti", Rihard Jakopič, Fran S. Finžgar, Dinko Šimunov'5 dr. Dragutin Domjanič, Toma Rosnndič, dr. Albert Bazala, prof. Vosa Stajic, Joža Kljokov'č, dr. Laza Popovič, dr. Ljubomir Markovič, dr. Pero Slijep-čevič, dr. Ivo Kolbe, dr, Milivoj Dcžiran, dr. I-?'dor Cankar, dr, Ivo Polilco, Vladimir Nazor, Ivaa Meitrorič.
Velik shod stanovanjskih najemnikov
Ostra hritiha današnjih razmer
Kriza, že <1 a v no
Ljubljana, 29. okt.
ki ni samo gos | »odarska, temveč je postala tudi kriza vsega ljudstva, zlasti pa kriza delovnih stanov, je povzročila, »la se vodno bolj glasno in tudi vedno bolj utemeljeno pojavlja zahteva po maksimiranju stanovanjskih najemnin in po socialni ter pravni zaščiti stanovanjskih najemnikov. Ljubljana je biln pred leti vajena mnogih shodov stanovanjskih najemnikov. Vsi ti shodi pa so bili nrirejeui ali v času, ko je stanovanjska zaščita še veljala, ali pa v času, ko je novo pravno stanje o odpravi stanovanjske zaščite šele stopalo v veljavo — in tudi v izrabljaiiuje s strani marsikaterih. Vsi dosedanji shodi stanovanjskih najemnikov v Ljubljani so bili predvsem defenzivnega značaja, tudi tisti, ki so ga preti meseci sklicale organizacije državnih nameščencev. Nekaj docela drugega je bilo današnje zborovanje, ki jc bilo že popolnoma ofenzivno in ni zgolj branilo stanovanjskih najemnikov, temveč je tudi žc ostro napadlo hišne posestnike, tako. da pomeni današnji s hod v Ljubljani prvo < nzivo stanovanjskih najemnikov v Sloveniji, /c zleipa nismo slišali tnko ostrih kritik na javnem shodu v Ljubljani in govorniki niso vurčevvali z izrazi svojega razpoloženja, pritrjevala pa jim je vsa velika l nionska dvornim, ki je bila polna 1 j 111 > -Ijanskih in predmestnih stanovanjkih na jeni-n ikov.
Impozanten shod je otvoril predsednik novega društva najemnikov g. Čelerin. Prvi govornik društva g. Erman je imel bojevit in ogorčen govor, v katerem je očrtal žalostno stanje stanovanjskih najemnikov. Izvajal je tned drugim:
»Zahtevamo zaščito pred brezobzirnim izkoriščanjem. To so gesla naših današnjih zborovanj v Ljubljani, Belgradu. Zagrebu, Skopljti, Sarajevu, Splitu, Osjeku, Mariboru, po vseh ostalih mestih, kjer je že tirinaist let pereče stanovanjsko vprašanje. Borimo še za pravice, ki nam gredo po ustavi. Prva naloga vsake urejene družbe je, da jirepreči vsako izkoriščanje svojih članov na račun treh najnujnejših potreb današnjega človeka: hrane, obleke in stanovanja.«
Govornik je dalje opisal vse samovoljno postopanje večine hišnih posestnikov s stanovanjskimi najemniki, ki diktirajo že v naprej pogodbe, ki so najemniku o očitno škodo, diktirajo ponižujoče hišne rede, investicije in prenovitve stanovanj. Očrtal je nekatere kričeče primere izkoriščanja in odurnega postopanja s stanovanjski najemniki. Posebej je očrtal žalosten |iolo?aj upokojencev, ki morajo najemnine plačevati točno prvega... II koncu svojega govora je zahteval govornik od vseh odločujočih, da tnorajo opaziti in spoznati žalosten položaj stanovanjskih najemnikov.
Za njim je dobil besedo g. Branko Kurelac, tajnik zagrebških stanovanjskih najemnikov in mednarodni delegat Unije stanovanjskih najemnikov. Njegova izvajanja so bila mestoma — čeprav ne žaljiva — vendar tako sarkastična, da jim je vsa dvorana jiogosto spontano pritrjevala in je moral predsednik zborovanja večkrat posredovati. Govornik je pozdravil zborovalce v imenu na;em-nikov mesta Zagreba, ki računajo na Ljubljančane. S skupnimi silami se je treba boriti proti izkoriščevalcem. Stanovanjski najemniki so večina, ki tvori državo, stanovanjski najemniki omogočajo rente in obresti. Zato je vprašanje stanovanjskih najemnin prvo socialno vprašanje. To vprašanje se mora rešiti! Država ne more povišati svojim nastavljencem dajatev, ker ljudstvo ne zmore več, če pa nastavljenci in z njimi delavci in vsi od delovnega zaslužka odvisni ne prejemalo primernih dohodkov, morajo pasti tudi najemnine, enako, kakor so padle cene drugim potrebščinam in enako, kakor so padli dohodki nastavljencev in delavcev. Zahtevamo pošteno socialno živlienje, ki ga nam je država dolžna dati in priznati. Prinrav-Ijeni smo braniti to državo, braniti pa hočemo tudi sebe!
Govornik je poročal tudi o svojih intervencijah pri raznih odločujočih ter so njegova izvajanja izzvala med prisotnimi nenavadno pozornost. Z burnimi klici »Zivio!« pa so zborovalci sprejeli govornikovo poročilo, da mu je Nj. Vel. kralj izjavil v tričetrturni avdijenci: »Najbolj se mi zdi važno, da ima narod kruh in stan!« Tople ovacije tem kraljevskim besedam so trajale več minul. Temperamentni zagrebški govornik je zaključil svoja izvajanja z besedami: Ljubljančani, bodite složni — Zagrebčani in vsi drugi najemniki v državi računajo na vašo pomoč! Zato vsi v organizacijo stanovanjskih najemnikov!« Buren aplavz, ki je spremljal vsa izvajanja govornika, je pritrdil tudi zadnjemu pozivu.
Govoril je še g. Svelek o stanovanjskem problemu kot o delu vsega socialnega vprašanja in je v imenu Strokovne komisije izjavil solidarnost z društvom stanovanjskih najemnikov. Za njim je govoril v imenu mestne občine in župana dr. Puca obč. svet. Likozar.
Tajnik g. Erman je nato prebral naslednjo resolucijo, ki je bila z navdušenjem sprejeta, nakar je bil veliki shod najemnikov zaključen.
Najemniki mesta Ljubljane, zbrani na svojem velikem shodu dne 30. oktobra 1932 v veliki dvorani »Uniona«, so sklenili brez razlike na stan naslednjo resolucijo:
V času težke gospodarske krize, ki je močno zadela tudi našo državo, lako da so vsi sloji in poklici morali doprinesti žrtve v dobrobit narodnemu gospodarstvu, je sloj hišnih posestnikov edini, kateremu visoki dohodki od previsokih najemnin niso prav nič okrnjeni.
1.	Prosimo gospoda ministra za socialno politiko, da nam čimprei da na razpolago osnutek zakona o stanovanjskih najemnikih, da more naša organizacija zavzeti svoje stališče.
2.	Da se čimprej izda zakon, kateri bo pooblastil g. bana, da izdela v svoji kompetenci uredbo z zakonsko močjo o maksimiranju najemnin stanovanj, lokalov, trgovskih in poslovnih prostorov v svojem področju in sicer tako, da se vse najemnine preračunajo na predvojno zlato podlago in iz te nato znižajo za 30 odstotkov, ker so se tudi prejemki znižali v istem razmerju.
3.	Da se poveri občinskim oblastem najstrožja kontrola nad izvajanjem tega zakona v izogib slučajev nelojalne konkurence, tako s strani hišnih lastnikov, kot stanovanjskih najemnikov.
4.	Zakon naj določi povrnitev selitvenih stroškov tistim stanovanjskim najemnikom, katerim jc bilo stanovanje ali lokal odpovedan iz dobičkar-skega ali nesocialnega vzroka.
5.	Da se v vseh občinskih svetih tistih kraiev, kjer obstoja stanovanjsko vprašanja, določi mesto zastopnika stanovanjskih najemnikov, katerega nominira društvo stanovanjskih najemnikov dotič-nega kraja.
6.	Da se zakonsko prepove oddajanje zdravju škodljivih stanovanj in prostorov.
7.	Da se vse pogodbe, ki nalagajo stanovanjskemu najemniku investicije in poprave že pred vselitvijo obstoječih nefostatkov v stanovanju ali poslovnem prostoru, pravoveljavno ukinejo, dalje pa nai se njih sklepanje sploh prepove.
8.	Da se do sedaj običajni rok p la tJ e-van j a do 8. vsakega meseca ukine, odnosno podaljša do konca vsakega meseca.
9.	Da se takoj izda zakonska uredba, s katero se prepoveduje vsaka deložacija v času 1, novembra do 1. maja.
10.	Da se podaljša amortizacijski rok za zgradbe na 30 let in s tem reši pred popolnim propadom tiste lastnike hiš, ki so z malim kapitalom ali z velikim kreditom zgradili stanovanjske hiše, sc pri tem zavezali odplačevati kredit v 10 do 15 letih, računajoč pri tem, da bo stanovanjska kriza ves ta čas trajala in da bodo najemnine stanovanj in ostalih prostorov ostale na sedanji nenormalni višini.
11.	Zahtevamo zaščito vlagateljev pri bankah in posojilnicah.
nili in mezdnih sporih. Ni bilo zadnja leta mezdnega spora, v katerem zliornica ne bi posredovala. Tesno jo zbornica sodelovala tudi s strokovnimi organizacijami.
Prav tuko je zbornica posvetila veliko pozornost brezposelnemu skrbstvu, čeprav imamo Institucije, ki so v prvi vrsti za to poklicane — borzo dela.
O računskih zaključkih za zadnja lela, ko
skupščina DZ ni zborovala, je poročal blagajnik g. f'elcsnik.	. - _ .
(Poročilo prosvetnega odseka jo podal /.useu. Delavski knjižnici v Ljubljani in v Mariboru zelo lepo napredujeta in imata že nad 2000 bralcev, lo število pa se bo žo letos dvignilo gotovo nad duui. Prosvetni oddelek DZ izdeluje ludi predavanja s skioptlčnimi slikami, ki so na razpolago delavskim društvom.
Nov božji hram v Mariboru
Slovesna blagoslovitev kapelice presv. Srca Jezusovega in jezuitskega samostana
Maribor, 30. oktobra.
Ko se je letos na pomlad zvedelo, da se bodo naselili v Mariboru oo. jezuiti, pač nismo pričakovali, da bo ta velepomembna zamisel postala tako kmalu dejstvo. Z njim lastno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so uresničili oo. jezuiti načrt svoje naselitve v Mariboru v izredno kratkem času. V jioslopju ob Levstikovi in Masarykovi cesli v magdalenskem predmestju, katerega so si pridobili od Spodnještajerske ljudske posojilnice, je tekom poletja vladalo živahno vrvenje, vršile so se adaptacije in ob severni fronti hiše je rastla iz tal kapelica kot samo začasno nadomestilo za lepo in veličastno cerkev, katero nameravajo zgraditi poleg novega samostana v bližnji bodočnosti. Z jesenjo so bila vsa pripravljalna dela, ki so se vodila po načrtih in pod nadzorstvom priznanega mariborskega arhitekta Czeykeja, gotova. Notranjost poslojija se je preuredila v stanovanjske prostore za patre, poleg tega pa bo služila kot Dom duhovnih vaj, po katerem se je čutila v Mariboru izredno velika potreba. Notranjost kapelice, ki je po svoji veličini pravzaprav že mala cerkev, pa je dobila krasno opremo. S čudovitim okusom je spojena moderna linija z vzvišenim smotrom. Zlasti jircseneča oltar, ki je prava umetnina; poudarjena je v njem preprosta linija mize, ki se posrečeno spaja s tabcrnakelskim nastavkom in zaključuje na vrhu z izredno lepo sliko
presv. Srca Jezusovega, kateremu je kapelica i>o-svečena. Vse je izvršeno v lesu, tudi ozadje .stene je obloženo /. lesom ter se vse skupaj učinkovito odraža od cerkvene ladje, ki je zgrajena čisto v ostri ravni liniji s samo pobeljenimi stenami. \ ladji so tudi klopi za vernike. Nova kapelica je žela med številnimi obiskovalci, ki so si jo danes ogledali, splošno občudovanje.
Slovesna blagoslovitev kapele in samostana se je izvršila danes na praznik Kristusa Kralja. Blagoslovile obrede je opravil sam lavantinski vladika dr Andrej Karlin. Slovesnost se je pričela zjutraj ob 8 ter je privabila veliko vernikov, ki so napolnili notranjost okusno z zelenjem okrašene kapele Med navzočimi so bili številni predstavniki mariborskega javnega življenja. Po blagoslov it ve-nih obredih, katere je opravil presv. knezoškof ob asistenci stolnega župnika nisgr. Umeka in ravnatelja dijaškega semenišča dr. Mirta, je spregovoril pomembne besede superior p. Tome. Vrnilo se je zatem slovesno sv. opravilo, pri katerem je pel pevski zbor mariborskih bogoslovcev.
Blagoslovitev kapele in samostana oo. jezuitov pomenja za Maribor velepomemben dogodek. Nova iKistojanka jezuitskega reda bo nedvomno močno vplivala na razvoj mariborskega duhovnega življenja ter veliko doprinesla, da se delo na katoliškem verskem polju v našem mestu še bolj poglobi in razmahne.
Celje : Slovan 4 : 2 (2 : 2)
20 ieSmczz „Šišenske prosvete
a
Ljubljana, 29. okt.
Današnja nedelja jc jiosvečcna Kristusu Krtilju. Po vseh ljubljanskih cerkvah so se dopoldne in | »opoldne vršile slovesne službe iiožje. V stolnici jc pridigo val in opravil ponti-fikalno sv. mašo prevzv. g. knezoškof dr. Gregor Rozman. Udeležba pri vseh božjih službah tako dopoldne kakor tudi popoldne jc bila od strani vernega ljubljanskega občinstva tolika, da so bile prostorne cerkve nabito polne. Na lep način pa je bila šc posebej združena jiro-slava Kristusa Kralja s
proslavo 20-lclnice Katoliškega prosvetnega društva v šiški
Proslavn je bila takšna, kakor jc le primerno tako zaslužnemu in krščanski omiki namenjenemu društvu. Ob pol 10 dopoldne so se pri-čclo zbirati množice pred rodovno hišo poleg cerkve. V s i š k i žal šc ni katoliškega doma, za to pa služi samostanska dvorana za razne katoliške prireditve. Ob |x»l 10 se je razvil krasen sprevod izpred samostanske dvorane okoli cerkve v cerkev samo. Na čelu sprevoda so Sli slikoviti križarji, za njimi narodne noše, nato jo sledila zastava Prosvetne zveze, botri in iiotricc. osem po številu, odbor Kat. prosvet. društva v šiški s predsednikom p. Bogdanom Mark I jem na čelu. nato so nesli nerazvito novo /ustavo, zn tem pu je slo številno občinstvo. V iirostorni šišenski cerkvi jc prisostvovalo svečanostim nad 2000 ljudi.
V krasnem, dovršenem govoru je šišenski župnik p. dr. Modest Novak razvil globoke misli o prazniku Kriistu«!! Kralja in o dolžnosti izpolnjevanja verskih načel. V tej sineri delujejo tudi katoliške organizacije. Geslo vseh slovenskih katoliških organizacij je Slomškov izrek: »Sveta vera bodi vam luč — maferni jezik bodi vam ključ — do prave krščanske omike!« P. dr. Modest Novak je blagoslovi1 zastavo društva ter slovesno zaobljubil član sivo na zvestobo Kristusu Kralju, verskim nn volom in delu za krščansko omiko. Sv. mašo jo daroval tudi g. župnik. Pri maši jc lopo pol cerkveni pevski zbor.
Po službi božji so se člani društva ter drugi /ciniki zbrali v samostanski dvorani, kjer je p. Bogdan Markelj najprej pozdravil vse častne udeležence, zlasti botrice in botre zastave •r razložil pomen današnje proslave, nakar jc ila slovesna posvetitev članov Kristusu Krn-'ju. Pevski zbor jo zapel himno: Povsod Boga,
čimer sc je' ta lepa in prisrčna proslava zaključila.
Kiikor v vseh cerkvah ljubljanske škofije, tuko jc tudi v Šiški bilo popoldne posvečeno proslavi Kristusa Kralja. Verni šiškarji so se cerkvenih obredov udeležili tembolj z večjim veseljem, ker jc bil praznik Kristusa Kralja združen s proslavo njihovega prosvet. društva. Ob 5 je bila v ccrkvi ura molitve, nato govor o Kristusu Kralju, zatem pa posvetitev vse fnre Kristusu Kralju. Sledile so pete lifanije Srcu Jezusovemu. zahvalna molitev in blagoslov. Na zelo lep in globoko veren način so jiro-slnvili šiškarji 20-letnico svoje prosvetne katoliško organizacije.
ščiaa Deztcrrree
Ljubljana, 29. oklobra.
Po dolgih treh letih je bila danes zopet glavna seja plenuma Delavske zbornice. Zborovanja so se udeležili vsi svetniki te važne delavske institucije. Na dnevnem redu so bila razna pereča vprašanja, razprava pa je bila vseskozi na višini zelo stvarna, kar je tudi znak resnobe časa.
Glavna sejo zbornice je olvoril in vodil predsednik g. Mclhior Čobal. Pozdravil je zastopnika banske uprave dr. Karlina in zastopnika inšpekcijo dela ing. Barago. Sledilo jo poročilo uprave. Tajniško poročilo ni bilo prečilano, ker so ga de-legalje žo dobili tiskano. Iz poročila posnemamo nekaj važnejših ugotovitev.
Normalna poslovna doba zbornice, ki bi trajala 3 leta, jo potekla že dne 7. marca 1929. Skupščina zbornice je odobrila nov volivni red !. 1927., ki ga jo odobrilo tudi ministrstvo, ki pa ni bil dosedaj še izvajan. Od marca 1929 se skupščina zbornice ni več sestajala.
Poročilo omenja statistično delo zbornice in proučevanje socialnega položaja delavcev in zasebnih nameščencev. Zbornica je proučila G(S97 slučajev. Vse te ugotovitve so dragocen pripomoček zbornici v primeru mezdnih pogajanj. Zbornica je proučevala tudi probleme krize in krize stanovanjskega vprašanja ter je o tem izdala posebne brošure. Zadnja leta pa 8c posebej proučuje vsa vprašanja v zvezi s krizo, to je davčno vprašanje delavstva, stntistiko delavskih mezd in pa vprašanje brezposelnosti. Zbornica je tudi intenzivno spremljala zakonodajno delo.
Ljubljana, 30. oktobra 1932
Danes smo bili v Ljubljani brez prvenstvene tekme. Igrala sta namreč Celje in Slovan kvalifikacijsko tekmo, v kateri je menda končnoveljavno zmagalo Celje, ki pride radi tega v semifinale za prvenstvo v LNP. Na igrišču Ilirije so se zbrali — kakor običajno — le najožji prijatelji obeh klubov in so tudi Ii le deloma prišli na svoj račun. Moštvi sla bili precej borbeni, zlasti Celje, ki je bilo skoraj ves čas v premoči. Molile so precej sodnikove odločitve, ki jih je spreminjal pod vplivom publike, največkrat pa tekmovalcev samih.
Moštvi sta bili sestavljeni tako-le: Celje: lllllinger—Koprivšek, Mikuš—Zupane, Presniger I, Flis—Gobce, Presniger II, Trilunovič. Opravš, Ahtik. — Slovan: Lipovšek—Marchiotli I; Grm—Zevnik, Lehnn, ftlegel—Poljšak, Lumbar, Ključec, Marchiotti II, Sluga.
Celjska enajstorica je bolj ugajala kakor domača. Vratar ima na vesti en gol, onega iz 11 me-trovke seveda ni mogel ubraniti. V splošnem pa je dobro branil. Ožja obramba je bila včasih preveč počasna in si iz, nevarnih situacij dostikrat ni znala pomagati. Imela pa je precejšnjo oporo v ospredju zlasti v napadalnem kvintetu, ki je bil najboljši del moštva. Podajal je šc dosti zadovoljivo in streljal precej na gol. Par zrelih pozicij je pa zastrelil. V splošnem je bilo videti pri moštvu precej borbenega duha ter je s svojim odločnim startom zasluženo zmagalo. Brez faulanja pa tudi pri njih ni šlo, zlasli, ko so videli sodnikovo popustljivost.
Slovan ni dosegal svojega nasprotnika niti v ofenzivnem niti v defenzivnem pogledu. Vratar je bil precej nesiguren ter se je mreža večkrat na njegov račun stresla. Ožja obramba in krilska vrsta se je lo prerada kopičila pred golom in tako ustvarjala nevarno situacije, ki jih je tupatam še dokaj srečno rešila. Napad ni imel prave opore, zato so lil mogel dvigniti. Imel je pa še izredno smolo pri streljanju. Zastreljena 11 metrovka in jia žoga. ki je bila takorekoč že v golu ler sc je odbila od prečke dol, sta povzročili, da ni bil rezultat izenačen. Tudi to moštvo ni moglo izhajati brez faulanja.
Kratek potek it;re pa je bil ta-le: Slovan ima prvi udarec. Kmalu nato sledi korner proti Slovanu, ki ga pa Celje ni znalo izrabiti. Celje pritiska, je zelo nevarno pred golom, zastreli par lepih šans. Kmalu se posreči njeni desni zvezi ustreliti prvi gol. Slanje 1 : 0 za Celje. Tudi Slovan z:\slrelja lepe pozicije pred nasprotnikovim golom. Ponoven korner proti Slovanu ne prinese Celjanom nobenega haska. Nalo izenači Slovan s strelom, ki ga pošlje njegovo levo krilo v celjski gol. Golman od Slovana dobro brani, ter ima precej več posla kakor niegov kolega na nasprotni strani. Tudi Slovan ni mogel izrabili proti Celjanom diktiranega 'kornerja. 11 metrovko proli Celju spremeni Slovan v gol, istotako tudi Celje proli Slovanu ter stn s tem postavila v prvem polčasu stanje 2 : 2. Proli koncu še en korner proli Celju in prve polovice je bilo konec.
Drugi polčas je začel s kornerji, ki so ostali vsi neizrabljeni. Premoč Celjanov stalno narašča, kar ima zn posledico, da postavi njihovo drsno krilo 3 : 2 za svoje barve. Oni, kar neprestano oblegrio nasprotnikov gol ter diktirajo tempo, ki ga tudi Slovan vzdrži. Še nekaj zastreljenih kor-nerjev na obeh straneh, nakar ustreli srednji celjski napadalec v gol Slovanu ler postavi končno stanje 4 : 2, Proti koncu igre še dva neizrabljena kornerja in grd faul domačina nad gostom, nakar je sodnik v polmraku icro odžvižgal.
Sodil je g. Kramaršič, ki ni zadovoljil, ker je spreminjal svoje odločbe pod vplivom igralcev in občinstva,
REKA : SPARTA 7 : 2 (2 : 2)
Kot predtekmo sla igrali Reka in Spariti. Zmagala jo zasluženo Reka, ki je bila v stalni premoči. Sparta ni bila v začetku kompletna ler bi z nekoliko manjšo smolo ali pa večjo srečo lahko odnesla manjši poraz.
Sodil jc g. Ramovš.
ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNIČAR 4:1 (0:1).
Nad 1200 ljudi je izkoristilo danes idealno nogometno vreme, da prisostvuje prvenstveni tekmi Maribor : Železničar. Gledalci so z zanimanjem spremljali živahen potek igre. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: SSK Maribor: Koren, Savo, Bertoncelj L, Kokot, Kirbiš, Kukanka, Pri-beršek, Dušan, Bertoncelj II., Najžer, Zelič, — Železničar: Pišof, Wagner, Konrad, Slavič, Fran-geš, Ronjak, Pezdiček, Pavlin, Eferl, Golinar in Bačnik.
Igra je bila v Začetnih fazah v znamenju pre-
soma pridobila na živahnosti. Koncem prvega polčasa se je razvila v pravo borbo, ki bi zaslužila naziv lepa. V tem delu igre je bilo opaziti lepe kombinacije, smiselne prenose, živahne napadalne in obrambne akcije. Pred vrati — na eni in na drugi strani je bilo nekaj zrelih situacij, ki sta jili pa oba nasprotnika izpustila ali pokvarila. Drugi polčas je potekel v stalni premoči Maribora, ki je tudi po svoji nadmočni igri uspešno zabeležil štiri gole.
Železničarji so od časa do časa za spremembo prenesii po krilili igro na drugo polovico in ustvarili nekaj prav kočljivih situacij. Boriti pa so se morali z izvrstno razpoloženo obrambo Maribora, ki je vsak uspeh nasprotnikov onemogočila.
V	glavnem sta oba nasprotnika dala lepo igro, ki je bila razmeroma precej fair. Maribor je imel močno zaslombo v ožji obrambi, ki je napravila zelo dobro svoj posei ter s svojim razdiralnim delom razbila nasprotniku mnoge napadalne akcije. Krilska vrsta je odgovarjala le v drugem polčasu, dočim je bila v prvem polčasu preveč ofenzivna. Naipad je bil lepo povezan, samo Priberšek je igral šibko.	.. 'd«»l
Tudi Železničar ie imel najboljšo formacijo v ožji obrambi. Krilska vrsta je bila preveč obremenjena, ker napad ni znal držati žoge. V tej formaciji je bil zmožen le Frangeš. Napadu manjka predvsem odločnosti. Leva stran napada se je še nekam uveljavljala, zato pa je desna stran skoraj povsem odpovedala. Sodil je objektivno g. Willer iz Zagreba.
V	predtekmi je zmagala rezerva Železničarja nad Mariborovo rezervo v razmerju 5:2 (4:1). Sodil je g. Mohorko.
SK Rapid : Cakovački SK 4:1 (lil). Sodi! j' odlično g. dr, Pianinšek.
CONCORDlA:HAJDUK 2:1 (1:0)
Split, 30. oktobra, ž. Za današnjo prvenstveno nogometno tekmo med Hajdukom in zagrebško Concordio je vladalo ogromno zanimanje. Na igrišču se je zbralo do 10.00(1 gledalcev, med katerimi je bil tudi ban primorske banovine in splitski župan. Tekma je končala z 2:1 (1:0) v korist Concordie.
Poraz v Milanu
AMBROSIANA:BSK 6:1 (5:C)
Milan, 30. oktobra, ž. Prva tekma med jugoslovanskim in italijanskim moštvom po sedmih letih se je odigrala danes na velikem stadionu »Civica Arena«. Igrala sta Ambrosiana in BSK ter jc tekma izpadla 6:1 (5:0) v korist Ambrosiane
Občni zbor Jadr, Straže
Skoplje, 30. okt. 1. Danes ob 10 dopoldne je bil tu otvorjen 6. občni zbor Jadranske Straže, ki so inu prisostvovali kralje zastopnik, armijski general Milan Ncdič, kol zastopnik predsednika vlade podban Rasojcvič, poveljnik mornarice admiral Stankovič, skopljanski župan Miliajlovič, odposlanec od. bora Jadranske Straže iz Prage prof. Malkus in mongoštevilni delegati pokrajinskih odborov Ja-dransike Straže iz vse države.
Občni zbor je olvoril bivši primorski ban dr. Tartaglia, ki je uvodoma pozdravil vse delegate ter so v prvi vrsti zahvalil kralju za veliko naklonjenost^ ki jo je o dnjegn bila deležna Jadranska Straža. G. dr. Tartaglia jo končal svoj pozdravni govor s sledečim pozivom na vse delegate: »Gospodje, no izgubljajmo iz vida, da leži naša usoda na morju. Velike zgodovinske in državniške koncepcije naših kraljev v zgodovini nam dokazujejo, da je bil nai narod največji lil najmočnejši tedaj, ko je živel ob morju ler so naslanjal na Jadran. Kadi tega vsi za Jadransko Stražo, za Jadran i nna Jadrana.«
Nato so bila brana poročila posameznih članov glavnega odbora, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Iz poročil je razvidno, da je bilo vseh 19 oblaslnih odborov, kolikor jih je v državi, v preteklem poslovnem letu zelo delavnih. Mnogo so storili za propagando namenov Jadranske Stražo tudi njeni odbori v inozemstvu. Poročila o delovanju odborov iz Prage, Carigrada, Antosogaste, Magaralaša in Ne\vyorka so sprejeli navzoči z velikim navdušenjem in odobravanjem na znanje. V upravni odbor so bili med drugimi izvoljeni: dr. Tartaglia, admiral Stankovič, splitski ban dr. Jablanovič, dr. Joško Jerič, prof. Jurak, Luka Fabjan. V nadzorni odbor gg. Ivan Bonačič, Vitko Demjanovič, Jovo Filičlč, dr. Gumbaj, Srečko Radman. Občni zbor je IK> izvolitvi novega odbora razpravljal še o spremembah in nekaterih dopolnilih sedanjih pravil Jadranske Straže. S tem je bil dnevni red občneaa
Tudi slovenske svetinjice prepovedane
Kako dalc5 sega laška nestrpnost, nam priča ropot nov slučaj iz Nabrežine. Tam je bila začetkom oktobra neka cerkvena tridnevniea. Župnik je pre-skrbcl tudi enega italijanskega pridigarja. Slovenski pridigar jo razdeljeval tako zvnno »čudodelne« svotinje, kjer je napis »0 Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki so k tebi zatekamo«. Tudi mnogi otroci so si tnke svetinjice nabavili. V šoli so učitelji otrokom te svetinjice pobrali. Tako dale« smo prišli v državi vzornega konkordata. — V »veti z imenovano tridnevnico je bila v Nabrežini velika procesija, kjer so prvič tudi italijansko peli.
Idrijski rudar aretiran
Pred dobrim mesecem eo aretirali in v gorice zapore odpeljali Antona Lekarja, poročenega v »Obidovču« v Kanomlji. Bil je naznanjen, da ima doma dinamit in pri preiskavi so res našli trideset kosov (patron) tega razstreliva. Ker je aretiranec rudar, so poklicali rudniškega inženirja in ta je ugotovil, da izvira dinamit iz rudniških salog. Rudniško vodstvo ga je takoj odpustilo od dela, tako da ga čaka v bodoče vse hudo, ki ga more povzročiti Skrajna neprevidnost. Naznanil pa ga je neki Oblak, doma iz »Kovačevega rovta«.
Po aretacijah v Istri
Pred dvema mesecema so aretirali v Mačkov-Ijah veliko skupino domačih iantov, ki so se udeležili znanih kmečkih pohodov. Odvedli so jih v tržaške zapore. Od aretiranih je bil izpuščen samo Tul Rok iz hiše št. 15. Prejšnji teden pa je zopet pridrvel policijski avto, da bi aretiral zopet nekaj naših ljudi. Prišli so kot navadno ponoči. Izvršili pa 60 le več brezuspešnih preiskav. Orožniki so bili tudi v Gabrovici na domu kmeta Purgerja, ki je pravočasno zbežal.
Zeml.o jemljejo za vojašnice
V Neverkah pri Kalu so vzeli kmetom večje komplekse zemljišč. Na teh zemljiščih mislijo zgraditi nove vojašnice. Govore celo, da bodo zgradili tudi več podzemskih vojašnic ter kavern. Kmetje niso dobili za odvzeta zemljišča r.ikake odškodnine; za zemljišča pa morajo še vedno plačevati davek. Vsled tega so naši revni kmet,e telo obupani.	*
Propadanje mizarske obrti v Solkanu
Solkan, ki je bil pred vojno znan po lepo raz-tVti mizarski obrti, je v zadnjih letih gospodarsko popolnoma propadel. Pred vojno sta bili v vasi dve večji tvornici za izdelovanje pohištva. Radi izgube starih tržišč (Dalmacija in notranjost Avstrije) pa je začela ta obrt naglo propadati. Lokalni krizi se je pridružila še hujša splošna gospodarska kriza. Radi tega so propadla tudi vsa manjša podjetja, ki so nastala po vojni. Radi ve- i likih carin je izvoz v inozemstvo skoro nemogoč. | V tem pogledu so tudi doma velike težkoče. Pri uvozu v Trst je treba plačati od 1 centa pohištva 400 lir mitnine. Nič čudnega ni torej, če je v Solkanu brezposelnih že preko tri četrtine domačih mizarjev! Mizarji so se pred leti selili tudi v Južno Ameriko, zdaj pa prihajajo tudi od tam samo slaba poročila.
Tudi v kulturnem pogledu je vedno slabše. Med učitelji, ki poučujejo našo deco, je tudi neki Kalabrež, ki postopa z otroci skrajno grdo. Največja nadloga za vso vas pa so domače izdajice. Učitelj v Št. Petru je rekel otrokom v šoli: »Učite se italijanščine, da vam v Gorico ne bo treba nositi »čestel« (jerbasov).« S tem je hotel reči, da so naši ljudje zaostali.
Kar se tiče kulture, pa vsakdo ve, da ni bilo v vasi pred letom 1927 nikogar, ki bi ne bil član enega ali drugega slovenskega društva, Z ozirom ra »čestele« pa lahko rečemo, da so te znak odpornosti in delavnosti našega ljudstva.
Proslava obletnico fašizma
Froslava desetletnice fašističnega poho-la v Rim se je po vsem Primorskem izvršila z velikim pompom. Fašisti so vpregli za la dan v svoj voz vse, kar ima kruh ob državnih jaslih. Pritisnili so seveda tudi na obrtnike, ki so takšnih slovesnosti morajo udeložiti, sicer izgubijo koncesije.
V	Prcstranku eo ta dan blagoslovili sliko fašista Huga Dal Fiume, ki je bil ubit v znanem spopadu s ietaši. Sliko so odkrili v sedežu fašja.
V	Nabrežini je posebna deputaeija nesla na grob vence miličniku in občinskemu slugi Blažini, ki je bil ustreljen.
V	Sežani je imel slavnostni govor centurio Grazioli. — Proslavo v Dutovljnh je vodil vitez Kompare (Comparc), ki je v spremstvu odbora domačega fašja odkorakal v Koprivo. Tu so odprli nov vodovod, ki stane 40.000 lir.
V	Bazovico so prispeli vsi tržaški veljaki, prefekt, župan iu drugi, da prisostvujejo svečanosti, radi razširjenja in zboljšanja ceste proti Divači.
Vsem slovesnostim so seveda morali prisostvo-rati šolski otroci. Splošno pa niso mogli letos razkazovati fašisti posebno mnogo javnih del, ker ni več denarja, da bi se mogla vršiti v takšni meri kakor nekdaj. Cest pa jo mnogo novih, in sicer jih grade in širijo ne iz ljubezni do slovenskega ljudstva, pač pa iz vojaških pogledov. Povsod so prestali na zbrane Mussolinijev manifest, seveda v italijanskem Jeziku,
„§oča" v Novem mestu
Društvo »Soča« v Novem mostu jc priredilo 22. t. m. ob 20 v salonu g. Kavčiča (hotel Koktič), predavanje o 20-lotnici balkanske vojne in 15-lctnico smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Predavan jo je obiskalo do KK) ljudi. Govoril nam jc ravnatelj g. Mcrvič Anton, ki jc v eno in četrturnein govoru prav lepo in temeljito orisal pričetiik vstajanja Slovanov na Balkanu, i/jgon Turkov iz slovanskih dežel in kako se je ustanovila nova balkanska država Albanija na zasedenem ozemlju |x> Srbih, Črnogorcih in Grkih. Krek jc bil tisti — jc izjavil —, ki jc drumil Slovane in jih družil v enotno fronto proti sovražniku zu ustanovitev velike Jugosla-
Pri tridnevnici so tudi karabinjerji sodelovali s tem, da so deco gonili k laškim pridigam.
ie
»Dopolavorot jo v Nabrežini osnoval tudi pevski odsek, za katerega pa fantje ne kažejo mnogo zanimanja. Laška pesem se pač ne more meriti s slovensko. Ce je zabranjeno, kar je boljše, tudi ne bo vneme za to, kar jo slabše.
Bombe
Due 8. oktobra so v predoru pri nabrežinskem Razpo ju (Bivio) našli bombe. Zaprli so 4 domačine, med temi tudi cerkvenega organistu (boj proti petju!), a so jih kmalu spet izpustili.
vije. Proti koncu prdavanjn jc govornik pozdravil navzočega zastopniku vojske, komandanta mesta. Spomnil so jc vnovič velikega Kreka ter Gortuna in drugih, ki so sc liojcvali in umrli za Jugoslavijo. Predavanje jc prav lepo uspelo. Občinstvo se je zadovoljno o pol 10 razšlo.
Jeseniška „Soča" prosi
Društvo »Soča« na Jesenicah skuša nuditi svojim članom poleg predavanj in drugih kulturnih
zasilno prenočišče s 4 posteljami v svojem društvo- | nem lokalu, kjer dobe prenočišče tisti, ki prihajajo preko meje, pa tudi tisti, ki so brez posla. Sedaj, ko se bliža zima, bo za to reveže, brezdomovince zelo hudo, ko nimajo tople obleko iu ne vedo, kje bi si pogreli premrzle ude.
Da bi moglo društvo tem revežem vsaj nekoliko pomagati, prosi vsa dobra srca, da bi moška oblačila in čevlje ter morda tudi kako posteljnino, darovali društvu ter s tem pomagala niijbodnejšim. Tudi vsak drugi najmanjši dar bo hvaležno sprejel. Kdor bi hotel kaj darovati, naj blagovoli poslali društvu svoj naslov, nakar bo društvo samo poslalo na dom po darovane predmete. Prosijo vas najbed-nejši.
LITIJA
Tu se je osnoval pripravljalni odbor »Kluba emigrantov«, katerega tvorijo: Pertot Milan, Bre-zigar, Logar, Birsa, Krmac iu ^kodnik. Vabljeni so vsi emigranti iu vsi, ki sc zanimajo za emigrantska vprašanja, da se za stvar zainteresirajo iu prinesejo svojo pomoč. Za informacije naj se obrnejo na imenovane. Pravila se te dni pošljejo v potrdilo in ustanovni občni zbor se bo vršil takoj po odobritvi pravil.
Klub jugosl. primorskih akademikov opozarja člane in prijatelje na ponedeljski sestanek v Gledališki 8-1. ob 20. To je zadnji ideoloSko-programa-tični sestanek. Na dnevnem redu je predavanje o odnosih primorskih akademikov do emigrantskega gibanja ter važne klubske zadeve. V ponedeljek 7. novembra bo ob istem času IV. redni občni zbor kluba z običajnim dnevnim redom. — Zamostojne predloge naslovite na tajništvo kluba. Poslovne
NOVE PREDNOSTI ZA JESEN
dobrin tudi najnujnejšo materijalno pomoč. Ima ure so dnevno od 11. do 12.
Več časnikarske lojalnosti!
Nedavno je »Slovenec« priobčil vtise našega urednika s potovanja na Cosulichevi ladji »Neptu-nia« od Splita do Dubrovnika. V svojem potopisu omenja poročevalec tudi razgovor z bivšim glavnim lastnikom Cosulicheve družbe Antonom Cosu-lichem, ki še vedno upravlja družbo, čeprav ni več v rokah tržaškega kapitala. G. Cosulich je porabil to priložnost, da se je namreč mogel razgovarjati z jugoslovanskimi časnikarji v ta namen, da je potožil, s kako velikimi stroški je bil združen pristanek »Neptunije« v Splitu. Družba je morala plačati 70.000 Din pristaniške pristojbine, medtem ko je v Splitu vkrcala samo 22 potnikov, ki so plačali skupno okoli 130.000 Din. Spričo teh stroškov je bil za družbo »čin generoznosti«, je dejal g. Cosulich, da je »Neptunia« sp!oh pristala v jugoslovanskem pristanišču in tako dala jugoslovanskim potnikom priložnost, da se poceni peljejo v Južno Ameriko; sicer bi bili morali potovati čez Trst, Genovo ali Cherbourg. G. Cosulich je še dodal, da je njegova družba prosila jugoslovansko vlado, da bi odpravila taksiranje potniških parnikov po tonaži in uvedla taksiranje po številu potnikov. Naš urednik je k temu pripomnil, da bi morala po informacijah, ki so mu jih dali naši mornarji, jugoslovanska vlada napraviti za Italijo izjemo, ako bi hotela ugodili, ker se taksiranje po vsem svetu vrši po tonaži, torej ne po številu potnikov.
Nadalje je poročevalec ironično pripomnil, da za 6vojo osebo rad verj:«me, da je danes prevoz potnika III. razreda v Ameriko »čin generoznosti«, saj se potovanje takšnega parnika ne rentira in vsaka vožnja se izvrši deloma na račun države, ki plačuje Cosulichevi družbi lepo podporo.
O vprašanju, ali Splitu in Jugoslaviji sploh konvenira, da pristajajo italijanske ladje v Splitu in o vprašanju, ali se našim potnikom izplača, da se peljejo iz Splita na Cosulichevih ladjah, bi se dala napisati dolga razprava. Naš urednik je dobil vtis, da z ekonomskega vidika žc. Dokler nimamo lastnih potniških prekooceanskih parnikov, nam Cosulich ne more delati konkurence. Split poleg tega inkasira pristaniške pristojbine in denar, ki ga potrosijo potniki in laaja sama. Če so se potniki morali doslej voziti v Trst, v italijansko pristanišče, je gotovo zanje prikladnejše, ako se lahko vkrcajo v Splitu, v jugoslovanskem pristanišču. Mimogrede bodi tudi povedano, da je Cosu-licheva družba izdala v Ameriki propagandno brošuro o lepotah Jugoslavije, predvsem o Dubrovniku in, kakor je neki funkcijonar Cosulicheve družbe povedal, je celo naš »Putnik« čestital tej družbi, ker je brošura tako lepo uspela. Če Cosulich pripelje v Dubrovnik ameriške izletnike, ima od tega dobiček družba, a tudi Dubrovnik in naša država.
Ako gremo stvari globlje, moramo postaviti na tapet vprašanj« splošnega gospodarskega sodelovanja z talijo. Ali nam je to sodelovanje v korist? Dejstvo jc, da smo danes tako gospodarsko navezani na Italijo, da nimamo prav radi tega v politiki prosto roko! Prav obisk predstavnikov jugoslovanskih oblastev, političnih in cerkvenih na ladji je pokazal, da storijo naša oblastva vse, da bi prišlo do znosnejših odnošajev z Italijo, ne samo gospodarskih, temveč tudi političnih, seveda pod pogojem, da Italija spoštuje naše pravice.
Naš urednik je prav to potovanje na Cosulichevi ladji uporabil, da je predstavnikom Cosulicheve družbe brez ovinkov povedal, da motijo trgovske zveze med nami fašistična politika napram naši manjšini v Italiji in najnovejša italijanska propaganda za neodrešeno Italijo. Ta teza je bila sploh osnova vsega potopisa. To nam postane toliko bolj razumljivo, ako pomislimo, da je bil pisec tistih vrstic politični izgnanec, ki je 8 let v politični službi poskusil vse sladkosti fašističnega režima v Julijski Krajini.
Pa se vam je oglasila »Slovenija«, da bi z visokega stolpa politične skušnje delila lekcije naivnemu slovenskemu časnikarju, ki je nasedel italijanskim frazam samo zato, da bi ga še enkrat povabili na prijetno vožnjo (!), poučila ga je, da je izraz »čin generoznosti« le italijanska iraza — kakor, da bi on sam kedaj rabil ta izraz —, podtaknila mu je trditve, ki niso njegove, pač pa gospoda Cosulicha; »laška farbarija« je trditev, da se pot Cosulicheve ladje v Ameriko ne rentira, kakor, da bi se vožnja parnika, ki lahko pelje 2.000 potnikov, a jih je vkrcal v resnici samo okoli 500 do fcOO, izplačala.
S »Slovenijo« ne bomo polemizirali, pač pa ugotovimo samo to, da ni navada med lojalnimi časnikarji trgati iz člankov posamezne stavke in jih tako prikrojiti, da dobijo čisto drug pomen, in sicer takšen, kakor ga nasprotnik želi, ali celo podtikati piscu izjave, ki niso njegove. Mogoče je samo dvoje: Ali je »Slovenija« nasedla komu, ki bi se rad peljal v Dalmacijo, ?'i pa ni »Slovenija« več glasilo res »kulturnih ljudi«.
— Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborska nedelja
Maribor Kristusu Kralja - Proslava češkega narodnega praznika -Protestni shod stanovanjskih najemnikov - Zgodovinski večeri
Maribor, 30. oktobra, j strokovnim zgodovinarjem ter je podal tako dokaz,
V ospredju današnje nedelje, polne pomenih nih dogodkov, jo bila pred vsem slavnostna akademija, na kateri se je Maribor poklanjal Kristusu Kralju. Akademija se je vršila popoldne v dvorani
da jo bila zamisel teh večerov pravilna. Predavatelj j J. Gloser je podal zgodovino ustanovitve čitalnice, i očrtal nemško težnjo po obdržanju nadaljnje nad-' vlade nad slovenstvom, ki je začelo na odločen na-
Zadružne gospodarske" banko ter je združila iz,- i čin terjati narodnostne pravice in v podrobnostih redno veliko število občinstva 7. vsemi vidnejšimi i očrtal prvi narodnostni spor v Mariboru, ki je bil predstavniki katoliškega življenja. Na sporedu aka- i poostren vsled netočnega časnikarskega podajanja demije so bile godbene točke, ki jih je izvajala ; Tonianovega govora na praznovanju prve oblelnice godba katoliške mladine, deklnmacijo članov Ljud- i mariborske čitalnice 1. 1802. Prvi narodnostni spor, ske ga odra, petje Ceciiijanskega društva, žive sli- ' l,!	"
ke, prikazane od dece iz šole šol. sester itd.
Med dogodki današnje nedeljo moramo nadalje poudariti proslavo češkega praznika, ki se je izvršila v unionski dvorani na izredno slovesen način. Velika dvorana je bila nabito napolnjena; galerije in ozadje je zasedlo dijaštvo vseh mariborskih srednjih šol, v ospredju pa so bili vidni reprezeii-lanti cerkvenih in svetnih oblasti, kulturnega, znanstvenega in gospodarskega življenja. Prireditev se jo dvorila s črško in našo himno, sledile so deklamaclje čeških pesmi, slavnostni govor podpredsednika brnsko ČSL.-JSL. Lige univ. prof. Vla-dimirja Filkuka, predavanje o jugoslovanskih dijakih v Pragi pred 80 leli, nalo pa zopet godbene točke čeških klasičnih mojstrov Smetane in Dvo-faka. Sodeloval je orkester vojaške godbe.
V Narodnem domu sa se istočasno zbrali stanovanjski najemniki, da dajo ,kakor po vseh drugih mestih naše države, tudi pri nas duška in poudarka svojim upravičenim zahtevam. Nastopili so
i ki korenini v nasprotju med konservativizmoni in liberalizmom, so Mariborčani likvidirali ob smrti A. M. Slomšeka. 'Predavanju je sledila kratlka debata. Glaserjevo predavanje je bilo važen doprinos k dozdaj neznani lokalni mariborski zgodovini.
V nc7.godni kroniki pa je zabeležena huda nesreča, ki je zadela hlapca Franca Pulku. V sobolo zvečer je padel pod lastni težko naložen tovorni i voz. Kolo lini je šlo čez glavo, tnu odtrgalo levo | uho in zmečkalo obe lici. Pasanli so ga spravili v ; bolnišnico.
Mrtvaški zvonovi so zadoneli.v mariborslkili ; cerkvah ter oznanjali, du je zapustilo dolino solz i znatno število Zemljanov. V Studencih je umrla zo-! sebnica Uršula Letnik. Pokopana bo v jioncdeljek j popoldne ob 4 na studenskem pokopališču. — V j frančiškanski župniji jo ugrabila smrt 54 letnega I vlni&irja Ignaca žunka. Pogreb bo Jutri popoldne j iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
— Žrtev smrti je postala tudi 38 letna posestnlkova ' soproga gospa Marija Ribičeva. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 pop. nn mestnem pokopališču. — V
novanjekili najemnikov Tumpej, podpreds. profesor Pečovnik, dalje postajenačelnik Mohorko, Mirko Feldin in Anton Bajt. Sprejeta je bila ob zaključku protestna resolucija, v kateri zahtevajo najemniki sprejem stanovanjskega zakona, ki bo zaščitil najemnike, daljo maksimiranje najemnin, pomoč državo s cenenimi krediti za gradnjo novih stanovanj itd. Shod je bil dobro obiskan.
Mariborski zgodovinarji so pričeli zopet prirejati zgodovinsko večere, po katerih se je pokazala velika potreba. Prvi večer zgodovinarjev je bil zelo dobro obiskan od strani občinstva, ki ne DriDada
Topli Cosy-copatki v modernih barvah razni modeli
Čevlji za telovadbo (Sokolski) črni boks, vel. 31/35 D. 55 -, vel. 42/46 D. 48'-
Ženski čevlji, solidna izpeljava, usnjeni podplati, črni ali rujavi, drug,i oblika in v barvah D. 95'-
Moderni čevlji s francosko pelo, zelo poceni, dokler zaloga traja
Ženski topli, sukneni čevlji, usnjeni podluti, isti za moške, samo D. 123-
Ceneni moški polčevljl, črni ali ra« javi, usnjeni podplati. Druga oblika samo D. 125'-
kot govorniki predsednik društva mariborskih sla- i slivnici pa j umrla ugie,|na gospa Julijana Rol.ič,
nnvrinuliil, na,on,n,l/r\\, lun,no, rm.lnrivl« nrnfos/ir	' * , ., -.7	• i i	, , . ,
soproga posestnika. Pokopali jo^ bodo v_ ponedeljek in sicer jo boiio prepeljali iz hišo žalosti v LimbuS, kjer bo položena na lamošniem farnem pokopališču k večnemu počitku. Svetila blagim jiokojnikom večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje._
AVashington, 30. okt. AA. Po najnovejših podatkih delavskega urada jo šlevilo brezposelnih v septembru padlo za pol milijona. Brezposelnih je zdaj v Zedinjenih državah Severno Ameriko 11 milijonov.
Moški čevlji iz boksa, črni ali rujavi, prima usnjeni podplati. Druga moderna oblika samo D. 145'-
HUMANIK
LJUBLJANA, Dunajska c. 1 a (Petovia) MARIBOR, Gosposka ul. 17 CEL3E, Aleksandrova c. 1
Naš radio
V ponedeljek zvečer boslu pela operno duelc In arije ga. Kogej iu g. Marčec, za njima pa bo igral pihalni kvartet. — V torek popoldne ne bo oddaje, pač pa se bo dopoldne vršil koncert opernih duetov, pri katerem bo nastopila znana dvojica naših pevcev, Jože Gostič in Marjan Rus. Zvečer se bo vršil prenos iz Prage 7. Beethovnovimi deli. Za i/.prrmembo pu bodo čuli prenos iz stolnice in prav tako zaiti stolni cerkveni zbor, ki ga vodi skladatelj in orgelski virtuoz msgr. Stanko Premrl. _ V sredo zvečer bosta pela v našem radiu gdč. Megla i-n g. Likovič, ludi salonski kvintet bo izvajal resne komade. — V četrtek zvečer se bo spored prenašal v Zagreb in Belgrad. Pel bo najprej zbor : Lira'; iz. Kamnika, nato bo sledil koncert primadone ljubljanske opere ge. Zlate Gjun-gjenac-Oavelhi, spored bodo zaključili fantje na vasi. — V petek se bo vršil prenos iz. Belgrada. --V soboto pa bo nastopil zvečer pevski oktet Ljubljanskega Zvona. Sledil bo koncert salonskega kvintetu, spored pa bo zaključil koncert klarineta, ki ga bo izvajal g. lleranck.
ftpet slovenske narodno v radiu.
Običaj postaja, da se skoraj vsako nedeljo popoldne v našem radiu oddajajo slovenske nar. na veliko zadovoljstvo naših poslušalcev, ki se domačih pesem, kot je videti, nikdar ne naveličajo. To nedeljo bo nastopil s svojim koncerlom slovenskih narodnih g. Svetozar Banovec, znani operni tenorist. Nuj bi koncerti slovenskih narodnih ob nedeljskih popoldnevih postali hvalevredna trndi cija v nnšem radiu I
Nova stavka 11.1 Angleškem
London, 30. okl. AA. Iz. Lancasliira prihaja vest, da ni izključena nova slavka, v katero bo stopilo 150.000 delavcev. Delavske organizacije So namreč odbile mezdno predlogo tvorničarjev. Jutri bo noc delu v teh luvariluh tu počivalo.
Metropole gradimo ob mrtvaškem zvonenju
V mestih razsaja bela kuga
Na mednarodnem kongresu za proučevanje gibanja prebivalstva je Francoz Vieuille podal zanimivo poročilo o vzrokih nazadovanja rojstev. Med mnogimi vzroki psihološkega in socialnega značaja omenja tudi tako zvani urbanizem, t. j. priseljevanje podeželskega prebivalstva v mesto. iPoročilo pravi med drugim:
Splošni položaj, ki ga ustvarjajo drugi vzroki, se še slabša radi naseljevanja ljudi v velemestih. Ta pojav je razkrajajoče vplival na družbo že v starih časih. Zgodovina nas uči, da so velike pre-atolire. ki so se bajno razvile, imele kratko dobo življenja. Prestolna mesta Mezopotamijo, Egipta in staroga Rima so za svojim obzidjem obvarovala ncštevilne množice ljudstva, toda to ljudstvo je kmalu podleglo sterilnosti, ki jo lahko imenujemo organičuo. Ko so ta mesta izčrpala vse življenjske sile iz dežele, ki jih je obdajala, in tudi iz bolj oddaljenih krajev, tedaj so propadala radi nerodo-ritnosti njihovih prebivalcev. Ista usoda visi nad modernimi velemesti. Ako bi prerezali dotok iz dežele v mesta, bi se ta kmalu izpreinenila v puščavo...
Vzrokom čisto socialnega značaja je treba dodati še gospodarske, ki so s temi zvezani. Naseljevanje prebivalstva v mestih ovira razvoj prebivalstva, ker so v mestih stanovanjski pogoji slabi, ker je življenje dražje in ker je vzdrževanje družine srednjemu in delavskemu stanu silno težko. Razvoj industrije v škodo obrtništva je privabil delavstvo k velikanskim podjetjem, kjer niso ne moralni ne gospodarski pogoji naklonjeni duhu družine. Radi prevelikega razširjenja kolektivnih uprav, in sicer predvsem javne uprave, so je pojavil urbanizem in povečalo se jo število ljudi, ki morajo živeti od plač in so zgubili svojo samostojnost. Radi stiske morajo tudi ženske iskati delo v tovarnah in drugod in morajo za ta čas svoje otroke prepustiti drugim v varstvo. To pa stane Topet denarja in navaja ženske k zavestnemu omejevanju rojstev. Radi povečanja mest, in radi pomanjkanja stanovanj mora uradnik in posebno delavec imeti svoje stanovanje daleč iz mesta, tako da se delavec ves dan ne vrne domov. S tem se stroški za vzdrževanje družine povečajo in radi pomanjkanja skupnega življenja propade tudi družinsko življenje.
Logični zaključki imenovanega poročila so: Voditelji naroda, ki hoče živeti, morajo skrbeti, da se urbanizem, to je priseljevanje kmeta v mesto, čimbolj ovira. Zato je treba kmetu omogočiti eksi-stenro na deželi in mu napraviti življenje čimbolj prijetno. Velemesta naj se ne ustvarjajo in posebno ne ogromne metropole, ki živijo od pretiranega centralizma (glej Pariz in v zadnjem času Rimi). Uradniku in delavcu, ki že morata živeti v mestu, preskrbi higijenično stanovanje, in sicer poceni, in pošteno plačo, da družino lahko prehrani. Potrebno je tudi. da prav premožnejši dajo revnejšim zgled krščanskega življenja.
Leta 2000 ho Nemčija štela samo 47 milijonov.
V času od 1. 1840 do 1000 se je v Nemčiji rodilo povprečno 30 otrok na 1000 prebivalcev, do 1. 1914 26.8, med voino 13.9. 1. 1920 25.8, 1. 1930 17.5, 1. 1931 16.0. Če bo število rojstev tako nazadovalo, bo Nemčija štela 1. 1915 67.7 milijona ljudi in bo takrat število rojstev enako številu smrti. L. 1960
šoecerijsho tn holonf ialno blago umetna gnojilo, cement Ud. Ud.
dobavlja
Gospodarsko zveza t Liubliani
Izdelujejo se nainovejši modeli otroških in igrarnih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki tranko.
fribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191
65 milij., 1. 1970 62 in 1. 2000 47 milijonov. Pred vojno je znašalo njeno prebivalstvo 67.8, letos okoli 65 milijonov kljub zgubi lepega kosa zemlje.
Tudi Italija gre — rakovo pot
Po statističnih podatkih je bilo v Italiji v teku prvih 9 mesecev 1. 1932 rojenih 284.000 otrok več, kakor je ljudi umrlo. Za isti čas je lansko leto znašal pribitek rojstev nad smrtnimi primeri 318 tisoč, leta 1930 pa 291 tisoč. V teku zadnjih dveh let se je torej prebitek za prvih devet mesecev v letu zmanjšal za 107.000 duš. še bolj je razvidno nazadovanje rojstev, ako ga vzporedimo s številom prebivalstva. V 1. 1932 jo v prvih 9 mesecih znašalo na JTKH) prebivalcev 6.8, 1. 1931 7.7, 1. 1930 9.6. Ako bo število rojstev do konca tega leta padalo v dosedanji meri, bo lo loto eno najbolj revnih na rojstvih po vojni. Tudi število porok zelo pada. Številke nam dokazujejo, da se fašizmu kljub vsem ukrepom v prid družini ni posrečilo zajeziti bolezni, ki je napadla vse kulturne narode.
Šc slabše na Angleškem
Osrednji statistični urad je izdal poročilo o gibanju rojstev v teku prvega polletja. Iz njega jc razvidno, da se je v prvih šestih mesecih t. 1. rodilo 12.9 (lansko loto 16.3 in 1. 1930 16.7) otrok na vsakih 1000 prebivalcev, šlevilo rojstev torej naglo pada tudi na Angleškem. Anglija se bo v najkrajšem času postavila v vrsto takoj za Švedsko, kjer je število rojstev najmanjše v Evropi.
Česa je zmožen pameten narod. Pivska navada jo ena izmed najbolj trdovratnih. Če se je cel narod naglo iznebiva, jo to gotovo nujboljše izpričevalo za njegovo zdravo jedro. To velja o Čehoslovakih, j>ri katerih zadnja leta jiotroš-nja alkoholnih pijač izredno hitro jwida. Temu nasproti jx> vseh večjih mestih narašča potrošnja mleka, sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Potrošnja limonade se je v zadnjih 10 letih zvišala za dve tretjini, potrošnja sode pa celo za 150 odstotkov. Potrošnja piva je znatno padla, še bolj pa žganja in likerja, ki jih spijo za 20 odstotkov manj nego preje.
Predavanje univ. prof. dr. Fr, Ve-bra v našem radiu.
Dopisi naši postaji pričajo, kako zelo je prodrl med najširše kroge našega poslušalstva eden našiti najodličnejših znanstvenikov - filozofov, univ. prof. dr. Fr. Veber, s svojimi cikli predavanj o filozofiji, o sociologiji evangelijev in s svojimi izvirnimi gkisovniini poskusi. 11'ričel bo ta petek z novim ciklom, ki ne bo našel nič manj poslušalcev nego dosedanji njegovi cikli. Predaval bo namreč o zgodovini filozofije — predmetu, ki je laiku sicer težje dostopen v knjigah, a ga zato vendarle zanima.
Ljubljanski radio ima na,več jezikovnih tečajev.
Inozemstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da je Radio Ljubljana postaja, ki v Evropi oddaja največ jezikovnih tečajev. To dejstvo, ki v evropskem radijskem svetu tabuja pozornost in priznanje, moramo tudi mi zabeležiti. Marsikdo tega, kar se mu doma nudi ;\e zna ceniti. Zato je tudi delo naše postaje za marsikoga pri nas španska vas ali pa stvar, ki ni vredna zanimanja.
T. R. L.
Edini slovenski zaood brez tn|ega kapitala ie
Vzajemna zavarovalnica
o Liubliani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru; a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b' vss premično blago, mobilije, zvonove in enako: e) poljske pridelke, žito in krma
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote lalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in tarah.
Krizanteme
za okrasitev grobov se dobe na škofijskem vrtu poleg župne cerkve sv. Petra v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 91.	(1)
Mlinarji!
Rž. proso, afdo In tetmetf kopit* oaiceneie pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi leva cesta 24. VeletrcoTioa iita io moke.
Suhe pobe
ponudite tvrdki
FRAN POGAČNIK
Ljubljana, Dunajska c. 67
Trboveljski premog,
suha drva, angleški Koks
dobavlja na dom
KURIVO d.zo.z.
Dunajska cesta št. 33
Telefon 34 34
Fran Bonač:
Na Veslfalsbem
Hovel bei Hanover, 19. sept.
Noč pada polagoma na glavno mesto Vestfa-Pfje: Munster. Tu so torej 1. 1534/35 rogovilili predhodniki današnjih komunistov: Wiedertšiufer-ji. Prišli so iz bližnje Ilolandske in našli kmalu obilo privržencev. Gospodarili so pa tako, da so se kmalu silno zamerili i katoličanom i protestantom, zlasti ko je bilo mesto hudo oblegano od prvotnih gospodarjev. Krojač Jan Bockelson aus Leyden je ukazal, naj ga tnazilijo za sionskega kralja; na lastnem, kovanem denarju je vklesal besede: >Ein Konig aufrecht iiber alle, ein Gott, ein Glaube, eine Taufek Uvedel je brezpogojno, najtršo, prisilno odmero v prehrani, enako obleko in docela racionalizirano sožitje, nakazal posameznikom delo, ki ga je imel nemudoma izvršiti, natančno vsem določil obrambno delo za domovino. Pri tem pa je s svojimi pajdaši uganjal take grozovitosti, cla se še dandanes srše lasje, ko bereš o teh izrastkih človeške krutosti. Oddahnili so se tako lutrovci, kot katoličani, ko so po zavzetju mesta njihovi okostnjaki na visokem stolpu cerkve sv. Lamberta v treh železnih kletkah zašklepetald pod udarci ptic roparic. Še dandanes 6toje železne kletke in člo-*e,K se nehote zgrozi, ko zvečer od devete ure naprej vsake pol ure zatrobi nočni čuvaj visoko v kioipu sv. Lamberta in z. rogom javlja meščanom Število ur. .. Turobno doni rog preko šiljastih vestfalskih streh in vzbuja spomine na temne dni leta 1534.
\ esttalija ni gorata dežela; na severo-zapadu Jo obroblja znani Teutoburger Wald, kjer na najvišji strmini stoji mogočni spomenik Hermana, voditelja starih Keruskov, ki so ustavili prodirajoče Rimljane. Mod mogočnimi smrekovimi goz/lovi »trči kv'š'ku ta kolos z mečem v roki in spet obide človeka čudna grenkoba, ko bere še med drugim »in i i ta napis: Da ersiunden 1870 alle mit Preus-«c!i verbiindeteti deulsehen Volksstamme und »fichtigten Franikreichs Cbernurt« Kako čudno se slete zgodovina človeštva, danes la ponosni zmagovalec, jutri ravno isti strt, premrgan.
Da, moj gospod.« mi pravi čuvaj spomenika. >to so bili še lepi časi pred vojno. Ko so ljudje kar t m motna drli sem in hoteli se jKivzpeti do meča Hermana, da sem komaj sproti dohajal, sedaj je skoraj vsakemu žal za 30 j>fenigov (toliko znaša vstopnimi; ni denarja, ni prometa, ni ljudi... Es
war einmal ... Pogledal sem okoli sebe. Po trati vse polno izletnikov, ki so jedli in pili, a ne skromno, marveč Nemec si zna dobro napolniti svoj trebušček. Večkrat in obilno jo in ko jih človek gleda, si misli:
Kje je pomanjkanje tu?
Vsi dobro rejeni, tolsti, čedno oblečeni... V nedeljah sploh ne ločiš več kmeta, delavca, obrtnika, uradnika, gospoda. Vse polno stoletnih hrastov, lip, jagnjedi stoji po Vesttalskem ... pa vendar pogrešaš naše sveže gozdove, naše vrelce, našo pestrost, naše sočna te in žametasto skalite in bliščeče se livade. Narava je tu, rekel bom, izostala pastorka težke industrije. Vsepovsod žice, železnice, elektrovodi... sredi med lejiim lira-stičiom nenadoma zazveni pocestna železnica, ki vozi z Detmolda v Paderborn... dim, saje; strupeni izpuh težke industrije je s strupenimi plini tehnike pritisnil pečat umazanesti in očrnelosti na vso naravo. Pa ne boš našel nikjer koščka papirja, Nemci pazijo na snago, kljub temu pritiska nate strašen sopuh groznega zmaja industr je in pren o-gokopov. Niti v veličastnem teuloburškem gozdu te docela ne zapusti. Visoke smreke stoje, okleščene do vrha, zares severni gozd v trepetu in silni bolesti, stoji kot silno tramovje ogromne zgradbe, kjer venomer hrešče in hrume z, nepopisno n glico stroji. Stroji v pogubo ali srečo človeštva'? Nekaterim pač v neiz.meren dobiček, premnogim pa v pogubo in nesrečo.
Peš sem jo sekal jx> teutoburškem gozdu tri ure mimo mnogih razvalin, kot Falkenstein, lia-ren-Tal etc. do znamenitih Extersteine. Kar nenadoma se namreč pred tem pojavijo visoke skalnate grupacije, ki spominjajo na monteeratske skupine v daljni Španiji. Kaj se je godilo tu na teh naravnih altirjih božje narave, v temnem poganskem veku, kaj pozneje? kaž:\jo še mesta, kjer so Germani darovali VVodanu ujete rimske odličnjake po bitki, kjer je Varus strahovito podlegel.
Če hodiš okoli po Vestfnliji, opaziš stare, prastare kmetije.
Vse pod eno streho, ločeno le po lesenih predelih. Prostorno vse. Prsteni kaman, lahka opeka, ira-movje, šiljnsta streha. Marsikje zapaziš letnico, kol 1589; torej že dvanajst rodov prebiva v eni in isti hiši. GrajŠčine so m,-rs i kje zginile, kmečki rod pa je ostal. Ponekod ti pokaže gospodar udarce sabelj in vžgone ostanke iz, tridesetletne voine, ali iz. Napoleonovih osvobodilnih vojn itd. Če že hodiš
po Ves/tfaliji, te srce žene, da si ogledag stari Cor-vey, starodavni samostan še izza časa Ludviga Pobožnega, iz osmega stoletja, kjer 60 najboljši sinovi srednje Evrope črpali svojčas zaklade učenosti in od koder je znameniti pesnik Weber vzel ime za svoj čudoviti epos: Dreizelinlinden. Še stoje koj za samostanom ob reiki Weiser.
tri impozantne lipe
starejših menda niti ni pri nas na turjaškem gradu. Znotraj so cementirane in z železjem podprte, s cer bi se zrušile. Še tri so ostale od trinajsterih. Zatopljen v preleke Wcbrove spomine, sem strmel v te tri lipe in visoke kamenite križe pod njimi, kar me nenadoma silovito napade črna angleška doga. Moral sem se pošteno braniti s krepkimi sunki z nogami in zaman so jo klicali knez Rati-bor sam, čigar last je sedaj zdavnaj sekularizirani samostan Corwey ter njegove sorodnice, ki so ravno mimo lip prihajali. Odrezal sem se v hudi jezi, kar čisto jto plebejsko:
Tega vraga priklenite na kravjo ketno pod škedenj ali pa ga poSljite v zoološki vrt v Miin-ster, kjer lahko dela poskušnje in brusi zobe z on-dotnimi levi in tigri, ne pa z mirnim popolivkom!« Koketno so šle mimo princezinje v širokih dolgih črnih hlačah, kakor jih nosijo sedaj dame jx> modernih zdraviliščih.
»V Ribnici me počakte,« sem zaklical krepko po kranjsko za njimi.
Kakšna razlika? Kje so mirni patri učenjaki preteklih stoletij in sedaj ti klavrni izrastki ali izrodki moderne nadcivilizacije. V te čudovite, klasične prostore, prepletene z, romantiko toliko rodov in več ko tisočletno tradicijo, ne spada jazz-bandizem.
V Padorbornu ob izviru reke Pader, ki prihaja izpod zemlje prav pod starinsko katedralo, sem zopet domačemu gnezdecu g. Tensunderna. Ko vvestfulskih hiš. Kako spretni so bili stari ljudje in potrpežljivi v izvršitvi slavb in umetnin, ki šo dandanes trdno stojo. Pognal sem kolo in se bl žal zopet domačemu gnozdecu g. Teusunderna. Ko hodiš okoli po deželi vidiš marsikaj, kar bi pri nas vzbujalo smeh. Vidiš kako sedajo na kolo razne redovnice, zlasli one, ki se pečajo z. gospodarstvom; tu zapaziš starega gospoda z očali čedno oblečenega, kako vodi po mostu kravo mleknrico, ki mu nudi vsako jutro Butter-BrOdchen; zopet stopata ponosno in čvrsto dva moža. oče in sin — zlasli sin v kaj čedni obleki: gojzcrce, zelene dokolenke,
mornariški suknjič in klobuček z lepim petelinjim peresom. Takih prizorov je vse polno. Zlasti pa cele jate VVandervogel s kitarami, ki vandrajo po Nemčiji okoli, najraznovrstnejših barv, organizacij, s plapolajočimi zastavicami, na vse grlo pojoč.
Vas Hovel pri Naumu, najvažnejšem železnem križišču Westfalije šteje 9183 duš, od teh polovico katoličanov, drugi luteranci. Kako je lepo preskrbljeno v dušnem oziru tu, naj bo v vzgled prav fara Niicl, kjer delujem kot »Austauschpriester«, malone en mesec. Je tu župnik, vikar, potem rektor, rekli bomo po naše upravitelj, podružne cerkve »Christ-Konig Kirche«, in še en kaplan v sijajno, moderno opremljeni bolnišnici za rudarje, i<i pa obenem pomaga vsem tem gospodom. Torej za 5000 duš 4 gospodje. Škofija Munster ima več ko dovelj duhovnega naraščaja, tak« da bodo morali skoraj upeljati »numerum clausum« v bogoslovje. V tej župniji počiva tudi na lepo urejenem pokopališču 342 žrtev najstrašnejše rudniške nesreče, ki se je doslej dogodila v Nemčiji in sicer v rudniku (»Zeche«) Radbod, prav tukaj blizu. V enem oddelku leže žrtve dela, ko se je vsled silne eksplozije dne 12. novembra 1908 1. podsul dovodni rov in od 384 navzočih, je 342 mož našlo strašr.o smrt. Na drugem oddelku so pa številne vojne žrtve, tako, da koj spoznaš, kako strašno je Nemčija krvavela, že na tem kraju. Med žrtvami rudarjev najdeš najmanj
25 pristnih slovenskih imen.
Pa nehote klone tvoja glava in se spomniš: Cuj: prokletstvo strojev, kii hreščijo v noč in krampov talit in žvenk lopat, in jek srca in trda pest. ki koplje kruh, oj kruh krvav. Kruh krvav in sc!-' še negotov. Saj tisoči tudi tod okoli zro s kalnimi očmi v stroje, ki stoje, počivajo. Kruh krvav in še negotov. Podali smo se med nrše rudarje v Gladbeck in imeli skupaj službo božjo in potem še zborovanje. Refren zaenkralnih prošenj naših rudarjev je ta: »Pošljite gori k nam nn n: še konzulate ljudi, s katerimi se bomo lažje pogovorili, ne pa takih, ki nas ne poznajo. Dobro bi bilo, da bi na odločilnih mestih pri konzulatih sedel ludi kak Slovenec.
Kako lepo zveni slovenska pesem v tujini, in naši rudarii ter niihove žene in otroci z.najo 5t peti in naš Tensundern poseka marsikakega slovenskega odličniaka v vz rajnem, neumornem delu za narod in ludi z.a Boga.