4. številk«. Ljubljana, ntdeljo 5. januarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan. ta dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman. , za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. cololeto 13 gold za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na tuje dežele "»celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah lota 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačajo od četiri-■ dvakrat m 4 kr. če ee tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ae plača štempolj za 30 kr. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", reklamaoge, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. tikat mv. treh kritij w i>«Y/r prihntlnjn ftevilk« #9*Ml* S. jat*. Vabilo na naročbo. „Slovenski \ar«^" bode izhajaj od novega lete naprej kot te«mlk in velja: Za ljubljanske naročnike brem pošiljanja na dom: Za en mesec.....1 gld. IO kr. Za četrt leta . . . . 3 „ 30 „ Za celo leto.....13 n _ Za pošiljanje na dom ee računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za Četrt leta.......4 gld. Za celo leto ........ M „ Za gospode učitelje n« ljudski h š o 1 a h in za etfjftlae velja ziti-stailte cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — Atlntinimtmcija, ,,8iov. ilfar*-««*«*«*. --i—L.-,— Rusi v srednji Aziji i. Rusko, proti evropski politiki reservirano, odkar je v krimski vojski spoznalo , da v danih slučajih se vse evropske države proti njemu zvežejo (po nemški-francozki vojski se je politiški položaj za Rusijo toliko prevratu, da bi zdaj v Francozih našla naravne zaveznike, pa tem hujšega sovraga v vsem nemštvu); Busko tedaj svojo glavno skrb in pozornost obrača na Azijo, kjer si z lehkim trudom in neznatnimi vojnimi močmi pridobiva na tisoče in tisoče kvadratnih milj prostora. Že Peter Veliki je izprevidel, da Rusiji treba trdne zaslombe v Aziji, odkoder ježe toliko divjih narodov prihrumelo in poplulo Evropo, katerih prvi naval je vselej moralo prenašati Rusko. Dokler ima Rusija v Aziji odprte meje in za sosede nemirna nomadiška ljudstva, vezana j« 'v vsej svoji evropski politiki, kajti vsak njen nasprotnik bi iskal in dobil med temi divjimi narodi v zahrbtji Rusije zaveznike. Treba tedaj ograjenih zavarovanih mej. Kako Bi te pridobiti? Kazalo je po dvojnem potu in Rusija je skušala obadva; zavarovati že obstoječe meje po trdnjavah in ruskih naselbinah ali pa podvreči si vsa ta nemirna ljudstva in dalje in dalje segati, tako daleč, da je ruska meja — morje ali visoke gore (Hindukuš), za katerem že leži Indija z vsem svojim nezmernim bogastvom. Peter Veliki je začel zidati ob kaspiškem morji trdnjave, pa skoro se je pokazalo, da te trdnjave same ne zadostujejo in da nij mogoče vspešne trgovine med Ruskim in oBtalo Azijo, zlasti Perzijo, Indijo in Kineškem, dokler je vsa srednja Azija v oblasti mnogih neodvisnih vladalcev — kanov —, vedno med soboj se bojujočih. Cilj ruske politike v Aziji je, vselej odprta in varna pota imeti do indijskega in do tihega morja, zlasti pa se Indiji kolikor mogoče približevati. Ker tedaj zidanje trdnjav nij imelo povoljnega vspeha, in so ruski trgovci samo v velikih karavanah, spremljani od kazakov, smeli prepotovati srednjo Azijo, ker so kani kljubu svojim obljubam, ruski vladi storjenim, zdaj pa zdaj napadali in ob-ropavali ruske potnike, bila je končno ruska vlada prisiljena, svoje meje razširjati in vedno dalje segati, dokler ne pride do naravnih mej. | Ne bode odveč , ako tukaj podamo nekoliko geografičnih in statističnih dat, iz katerih se bode najbolje razvidela velika važnost teh krajev v narodno-gospodarskem in trgovinskem oziru za slovansko državo Rusko. Turan se zove vsa dežela med kirgizko stepo, kaspijskim morjem , Hindukušem in Iranom. Obsega 30.000 kvadratnih milj, tedaj trikrat toliko, kolikor vsa Avstrija. Dežela je po večjem delu nizka planjava, nekoliko puščava, samo proti vzhodu gorata; vsa voda se zbira v velikih rekah Sir in Amu, kateri se izlivati v aralsko morje. Na tem obširnem zemljišči je vladalo nekdaj mnogo samostalnih vladarjev — kanov, med katerimi so najimenitnejši bili bo-karski, kokanski, hiviški, kunduški in tur-kestanski. Raven pot med Rusijo na eni strani, med Kineskim, Tibetom in zlasti med Indijo na drugi strani vodi skozi te dežele in dokler tukaj nij reda, se ruska trgovina ne more približevati Indiji in se mora posluževati daljšega pota Čez sueški kanal. Prvi korak je storila Ruska pred 'dvema leti, da si je podvrgla isti del Turkestana, katerega kani nikakor nijso hoteli stopiti v prijateljske razmere do Rusije ter ga uredila kakor druge ruske gubernije. Turkestanski poveljnik je zdaj ruski general Kaufman. Proti jugu od Turkestana razprostirajo se najrodovitnejše in najkrasnejše dežele srednje Azije: Bokara in Samarkand, z 2 do 3 miljoni prebivalcev, kateri so deloma arabskega, deloma perzijskega rodu. Bokarski kan, ko je videl osodo turkestanskih kanov, je stopil v prijateljske zveze z Rusijo, pri-poznavši jo za svojega suverena. Ivan Erazem Taienbah. Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine. (2. nadaljevanje.) Tretje poglavje. „Le ikup, le vkup uboga gmsjai." Pesen slovenskih upornikov I. 1635. Jurij Gornik (v nemških kronistih tedanjega časa na pr. v ostankih mariborskega arhiva najde sc njegovo ime spačeno vime: Gurnigg) je bil glavni viničar, ali kakor so ga delavci iu mali kmetje okolo imenovali „niajer" (pristav), v velikem vinogradu, katerega je Erazem Tatenbah imel v Visovljah, vinski gorici na Pohorji, blizu Slovenske Bistrice. Bil je petdesetleten mož, visok in krepak. Da si je bil sam sluga, ravnal je ostro z delavci in kmeti , ki so morali tlako delati njegovemu gospodu. Pri tem pa tih in ne-zgovoren; vedel je o sam sebi, da more človeku tudi ena beseda škoditi. On nij ljubil nikogar, in njega nikdo -— razen edine njegove hčere, najlepše deklice pod faro sv. Benčesla, kakor je ondotni narodno-slovenski govor krstil češkega svetnika Vaclava, kateremu na čast je tam cerkev zidana ob času, ko so Cehi pod Otokarjem (predno jih je Rudolf Habsburg na Marhfeldu zmagal) izkusili oblast dobiti in utrditi se tudi na Slovenskem. Jurij Gornik torej je bil lepega dne avgusta meseca 1. v velikih skrbeh, in opraviti je imel okolo gospodske hiše v vinogradu toliko, da si je želel denes imeti štiri roke. V jutru mu je bil namreč posel iz bližnjega Račjega-grada , kjer je njegov gospodar, mogočni grof Tatenbah tačas bival, prinesel poročilo , da se popoldne ali proti večeru več gospode in veljavnih mož zbere v viuogradski gosposki hiši, med temi grof sam. Ukazano mu je bilo vse pripraviti, kar je za pogostcujo potrebno. Jurju Gorniku se je to sicer', ker nenavadno, čudno zdelo, kajti ob tem času, ko niti grozdje nij zrelo,, nij bil običaj, da bi gospoda prihajala. Da, poslednje dve leti niti jesen „v branje" nij nikogar bilo. Samo pisar ali tajnik grofov, mladi Baltazar R i b elj , je prihajal. Ta pač mnogopot. Večkrat ko nij bilo zarad gospodarstva in računov čisto nič treba. A Jurij Gornik, star poznavalec sveta in ljudi, vedel je dobro, da grofov pisar Baltazar Ribelj prihaja — zarad njegove hčere M arij a niče. Denes pa nij bilo časa ugibati, zakaj pride več gospode. Trebalo je v kleti stare pajčevine odpraviti, sobe osnažiti, posodo pripraviti, za jed misliti, okolo hiše in vinogradov nerednosti odstraniti. Popoldne je bilo precej vse priredjeno. Marljivo je Gorniku in njegovim ljudem pomagala hčerka, lepa Marijauica. Za njo je bilo v sobah, v kuhinji in kleti še dosti dela. Vendar ko je oče videl, da se ura bliža, ob kateri imajo visoki gosti priti, ukaže hčeri, da mora za denes iz hiše proč, in sicer v malo vinicarsko kočo, ki je dya streljaja od go- Ostal je neodvisen še kiveški k.mat, kateri leži med aralskim morjem, Bokaro in Perzijo ob spodnjem delu reke Amu. Dežela je rodovitna in kjer nij rek, napeljana je voda po 14 velikih in 44 manjših vodotokov, da se pomočijo njive in travniki. Koliko pre bivalcev šteje vsa dežela, nij znano; cenijo jih na 2 miljona. II kiveškemu kanatu se navadno prišteje vsa Turknianija, velika puščava, katera Kivo proti vzhodu in severu obdajc. To so tedaj kraji, katere si Rusko hote ali nehote mora podvreči, ako neče vedno dražena biti po nemirnem tem sosedu. (Konec prili.) Politični razgled. .\<»i ■'»■■■.!<» fleJtele« Nemški listi kljubu jasnim besedam čr»-ikili listov, da so vse češke stranke: Mlado in Staro-Cehi, konservativci, klerikalci in liberalci v glavnih točkah programa za vsem složne, se vedno s tem tolaže, da se bo ta sloga skoro zopet razdrla, kakor seje to po njihovem mnenji že večkrat pripetilo. Pustimo jim to nado, saj imajo dovolj skrbi z volilno reformo in direktnimi volitvami. Zlasti Poljake liočejo po vsej sili privabiti zda.) s sladkim ohetanjcm, zdaj jim žugajo z ltusini, da hi glasovali za direktne volitve. Po poljskih listih soditi, hi Človek moral misliti , da bodo Poljaki vsaj v tem važnem vprašanji trdo stali na podlagi deželnih in narodnih pravic. Vii&iiij«h . I. in od tega osode-polnega novega leta so so navadili narodi, vsako novo leto pričakovati kako tehtno besedo iz ust katerega mogočneža. Pa Napoleon je svojo sleparsko modrost samo enkrat rabil in se nij samega sebe posnemal. Zdaj pa je postal tih in mrtev mož v Chiselhurstu, in Časniki samo Še iz stare navade pričakujejo kako imenitno izjavo, bodisi v Rimu ali v Parizu. Vnpci je res sprejel na novega leta dan palatinsko gardo, potem nekoliko tujih obiskovalcev in jih nagovoril; a po nemških spodske vinogradne hiše stala na gori vrhu vinograda. Marijani ca so je veselila videti krasno gosposko družbo. Ko so bili zadnjič tu, bila je ona še na pol dete, in vendar so bili prijazni ž njo, ta in oni gospod jo je prijel za obradek in hvalil njene lepe oči, rumene lasce in prorokoval da „bode lepo dekle". In kako lepo so bili oblečeni! A denes jej oče ne pusti, da bi vse to gledala! Posebno pa enega je želela med njimi videti, in tudi tega oče ne dovoli! Stari Gornik nij dal prositi se, ena beseda pri njem je bila volja, kateri se ustavljati nihče nij mogel, komur je on ukazovati imel. Solze v očeh, a brez ugovora se je morala mlada deklica seliti v vinicarsko kočo, kjer navadno nij nihče prebival. Solncc je popoldne še visoko stalo, ko so jeli od raznih stranij po samosti ali po dvs, trije vkup prihajati gosti. Bilo je več duhovnikov it obližja, od sv. Martina na Pohorji, iz Tinj, od sv. Benčesla, iz Polj-skave, Priliove itd. Razen njih je bilo tudi časnikih že naprej naznanjene ostre besede nijso iz njegovih ust prišle. Tudi Thiers pri sprejetji udov diplo-matičnege kora je izustil same simpatične besede. Sicer pa so na starega gospoda, na katerega ramah zdaj sloni osoda francoske republike, zlasti bonapai tisti strašno razlju-teni ter mu skušajo v javnem mnenji škodovati po vsakovrstnih objavili iz časov Napoleonovih. Vse to pa brez rspeha, kajti fran coski narod predobro ve, da ima vso svojo nesrečo pripisovati Napoleonu in njegovim brezvestnim pomagačem. Rruska vlada je zaplenila celo vrsto časnikov, kateri so razglašali znani papežev ogovor, in tega nij samo storila v svojih katoliških deželah, ampak tudi med Čistimi protestanti. Pruska „Pikclhaube" vedno hujše tlači vsako slobodno gibanje in kakor po vsakej vojni, se bode tudi tukaj zgodilo, da premagani narod si pridobi svobodo, zmagulec pa sužnost. — Šgutaj.fkt princ Alfons de Bourbon, kateri jc stopil na čelo upornim četam v Kataloniji, jc sin prognane škandalozne kraljice Izabele. Pošteno ministerstvo Zorilla je odpravilo sužuost tudi na španjskem otoku Porto Ricco v zahod njej Indiji, tako je padel eden poslednjih ostankov te nečloveške naprave v Evropi. Zorilla je imel 28. decembra v zelo obiskanem zboru odločnih napred-njakov daljši govor. Dejal je med drugim : „Vlada je odpravila sužnjištvo prostovoljno brez tujega terjanja. Če je zbornica to sklenila in vlada to potrdila, bodemo gotovo tudi izvršili. Na otoku Kuba pa reform nij mogoče vpeljati, dokler bo puntarji oudi. Ako bi tudi res bilo , kar se govori o agitirati ji za vojaško ustajn, tako vendar take agitacije v svobodoljubni Španiji ne bodo imele nika-cega vspeba. Vlada ima trdno prepričanje, da celota države nij v nevarnosti." Zbor je nato enoglasno sprejel predlog, da se izreče soglasje z izjavo Zorillovo in zaupanje do vlade. Dopisi. Iz Gorice 2. jan. [Izv. dop.] (Prešimo v a beseda.) Gotovo malokateri narodni slavnosti so se delale take zavire, gotovo nobeni se od neke slovenske stranke nij toliko in tako nasprotovalo kakor besedi, katero so v Gorici 29. dec. pret. 1. napravili Preširnovi Čestitelji v slovesni spomin stvaritelju naše poezije. Kajti ne samo, da je n a videz v Gorici slovenskih pevcev manjkalo (goriška čitalnica n. pr. ima samo enega, i u še ta samo — „v koru" poje!), ne samo, da jc edino slovensko socijalno društvo v Gorici županov in svobodnih kmetov 8 Pohorja in s polja prišlo. Videlo se je, da eden za drugega nij vedel, vsi vkup pa uzroka nijso poznali, zakaj bo povabljeni. Stikali bo torej glave, ugibali in v glavni reči morda uganili. Kmalu za njimi pride grof Erazem Ta-tenbah sam. Tatenbah je bil lep, visok vitešk mož, ki je zanimal vsacega, kdor gaje videl. On in njegovi spremljevalci so konje pri cesti pustili in po stezah med .vinogradi peš prišli. Spremstvo Tatenbahovo je bilo majheno. Razen dveh manjših plemenitašcv iz bližine, čijih imeni ne znamo povedati, bili so ž njim samo še : Zrinjskega agent stotnik Vukovački, stotnik Kaldi, Rudolfi, in pisar Baltazar Ribelj. Razen teh nekoliko služabnikov z jedili in drugimi za postrežbo potrebnimi rečmi. Duhovniki, županje in kmetje so sprejeli grofa s ponižnostjo, kakor je slovenskemu značaju prenavadna, in kakor se obično daje visokemu pogostniku. Pod postreškom pred vinogradskim bra- — čitalnica (reetius njen odbor) osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prostore odreklo: ampak poleg tega so delali nekateri goriški Staroturki (človek jih ne more drugače imenovati!) vse mogoče napore, da bi besedo zaprečili ali vsaj v slab glas pripravili. Odmev teh staroturških naporov je Solimanov napad v zadnjih „Novicah", toda ker sem še prepoln pesnikovega vzvišenega duha od zadnje besede, ga denes še ne bom odbijal, temveč v kratkem z grškim ognjem posvetil. A vendar vkljub vsem tem neplemenitim zaprekam, je bila Prcširnova beseda tako s j ijna, da takega narodnega praznika v naši Gorici še nihče ne pomni. Neumornemu delovanju osuovalncga odbora se jo posrečilo, da je zbral pevski kor obstoječ iz 30 slovenskih pevcev, glasovita pevca g. tenorist Razi nger in g. Josip No 11 i iz Ljubljane sta velikodušno obljubila svoje sodelovanje; gospica Luiza Dolcujčeva iz Vipave jo drage volje prevzela igro za glasovir, gospica Do-Ijakova iz Solkana pa deklamacijo, in ko je še italijansko filodramatiško društvo osramotilo slovensko čitalnico s tem, da nam je iz prijaznosti prepustilo svoje lepe prostore, trikrat večje od čitalniških: jc bila beseda gotova. Pravo pa je zadel osnovalni odbor posebno s tem, da, ker je bil gotov, da bode beseda izvrstna, nij k njej povabil samo vseh tukajšnjih Slovencev, ki so se za njo zanimali, iu prav mnogo domoljubov z dežele, nego tudi več odličnih italijanskih veljakov in par nemških gostov; poslednje iz tega uzroka, da bi se prepričali, koliko so zatirani Slovenci napredovali, napredovali posebno v Gorici, katero Nemci in Italijani Slovence popolnoma p rezi raje — svojo imenujejo. Reči se mora, da občinstvo, ki se jo 29. dec. zbralo v okusno okinčani dvorani „pri zlati zvezdi" nij bilo samo mnogobrojno nego tudi odlično. Čez 150 gospej in gospic iu še enkrat toliko rodoljubov od blizu in daleč se je udeležilo besede, katero bo že svojo navzočnostjo počestili tudi gg. deželni glavar grof C o roni ni, okrajni glavar baron ltech bach, mestni župan grof Coronini, ravnatelji S c h a f f e n h a u e r, D i a k, 11 a j a-kovič, nekoliko mestnih advokatov in več deželnih poslancev, V presojo posameznih programovih to-ček se ne bodem spuščal. Omenjam samo, da se je muzikalni kakor retorični del programa z navdušenjem vršil in z ogromno pohvalo sprejemal. Jenkov prekrasni kor „Štačutiš, Srbine tužni?" so morali pevci ponavljati; Nedvedova kora „Mili kraj" in „Domovina" sta dovršeni kompoziciji, ki toliko više dopadate, Če se tako krasno pojete, kakor so storili naši pevci; g. tenorist Razi nger je Nedvedovo „Damom je bila kmalu miza pripravljena. Tam posedejo. Tatenbah jo bil prijazen z vsacim, akoprem bi bilo bistro oko opazilo, da se nekoliko sili; njegovi spremljevalci bo storili vse, da bi se povabljencem prikupili. Pogovor je bil dolgo splošen, izpozivljali so gospodje od duhovnikov, županov in kmetov, da so lc-ti pravili o različnih pritožbah in javnih nepri-likah, katere imajo. In ko je kmalu mučno staro vino iz grofovske kleti jezike razvezalo, iu gospodska nenavadna prijaznost odvzela prvotno boječnost: nij manjkalo gradiva. Naveli so govor brzo tako, da bo je ostro zabavljalo o cesarskih in drugih gospodskah, o hudem stiskanji ubogega ljudstva in krivično-sti mnogih davkov in davščin. Vse to jo može navdušilo , tembolj ker je tudi vino burilo duhove. IIrvat Vukovački, velikansk mož, isto tako dober vojak kakor dober govornik, napije grofu Tatenbahu, katerega slavi kot prijatelja slovenskega ljudstva, kot plemenit&ša, ki je pripravljen braniti „stare pravice," kakor jih branijo ogerski in hrvatski plemenitaši. (Dalje prih.) rilo" pel kakor slavčck in je izobraženim muzikom posebno dopadal, v tem, ko je g. Josip Nolli Maškovo „Nezakonsko mater" z globokim občutkom pel in sč svojim lepo douečim glasom poslušalce kar očaral. Močno se hvali tudi deklamacija „Neiztroh-neno srce" (gospica P. Doljakova) in Dcgnove variacije o „Mili lunici" (gospica Luiza Dolcnjčeva). Ples, ki se je po besedi pričel in pri katerem je igrala tukajšnja vojaška kapela pod osobnim vodstvom, g. kapelni ka li 1 a s c b-ke-ja, Je trajal do belega dne in je slav-nost jako poviševal. Kadriljo jc plesalo nad 40 parov. — Pozdravilnih telegramov je došlo 15 od vseh strani naše domovine; bili so navdušeno sprejeti, posebno pa oni od g. Stritarja, ad Kutinovih vojakov iz Trsta in od ajdovskih prijateljev. Iz kratka : vse je pripomoglo, da jo bila beseda veličastna in le en glas gre po mestu , da take ■lavi nosti goriški Slovenci še nikoli nijso napravili. Bila jc vredno počeščenje stvaritelja slovenske poezije! IZ %ilgri'<*l»it. 2. jan. [Izvir, dop.] Novo leto nam jena žurnalističnem polji prineslo mrliča. „Slldslavische Oorrespondenz" izdala je 31. decembra 1. 1. svoj zadnji list. Od strani Slovencev je bila celo zanemarjena : duševno še bolje nego materijalno. Niti eno slovensko pero se nij našlo, katero bi bilo vsaj vsakega mlaja kakšno kratko revue-o o stanji slovenskih zadev poročilo. „Slldslav. Corr." jc imela biti žurnalistično, več za inostrani nego za domači svet pisano glasilo vseh Jugoslovanov nase monarhije, kakor je n. pr. bila prod 20 in več leti Prausova „Slldslavische Zeituug". Slovenska peresa, ki so tačas tako marljivo zlasti iz Koroškega in Stajarskega v Zagreb dopisovala,.... kje so? žalostno jc, da se mora konštatovati, da tistega navdušenja, ki jo tačas na našem jugu srca širilo, denes nij več, zlasti v denašnjej mladeži ne. Mi težimo po političnem zedi-njenji, pa se še duševno zcdiuiti ne moremo! Z novim letom stopilo so uove politične in sodno oblasti v vojuiškcj krajini v življenje. Med ponameščenimi uradniki je tudi več Slovencev. Pomaujkanjo juristov jo pri nas veliko. Nič nieuj nego 40 uradniških mest, za katera se juridične študijo zahtevajo, jc pri naših soduijah nepopoln jenih. Kdor slovenskih juristov se more znanjem hrvatskega jezika v pismu iu govoru izkazati, bode drage volje pri nas sprejet. Kazna znamenja na to kažejo, da bode ogerska kraljevinska deputacija v kratkem na elaborat naše deputacije odgovorila. Iu sicer bode odgovor brž ko ne nepovoljeu. Peštanski dopisi v starej in novoj Dunajskej „Pressi" nekako političen svet na tak nepo-voljon odgovor že pripravljajo. Predstojnik našega deželnega finančnega ravnateljstva Bartolovič je v Pešto poklican. Velja, da bo glede finančnega vprašanja kaj god raz-jasnjevati moral. Zime pri nas letos nič nij. Snega nijsino niti na gorah še videli. Mrazov jc bilo do seli mal še kaj malo in prav pohlevnih. Niti enkrat nij tako stisnilo, da bi se bil na mlakah led pokazal. Od kodi bodemo naše ledenice napolnili? V6ak dan pričakujemo zime v belem plašči, pa zastonj. Dan na dan je južno. Po vinogradih žo režejo in grobajo. Po (»z i m in ah, ki so se kaj gosto razlastile, se pase še zmerom živina. Vaš dopisnik je na dan nedolžnih otrok metulja frtVati videl, in na novo leto jagode bral. To jc kakor v Napulju ali v Siciliji. Lcšje, podlesek in druge pomladanske rasline cveto. Po vrtih je še vso polno jesenskega povrtlja. Bati se jc, da ne bo zima z repom prehudo zamahnila, in tako naše upanje na dobro letino uničila. DomaČe stvari. — (Mariborska čitalnica) ima v nedeljo. 12. t. m. občni zbor, pri katerem se bo dajal račuu in vršila volitev novega odbora. Velika važnost tc volitve za daljno delovanje društva je porok, da se je bodo kolikor mogoče udeležili vsi udje, kateri se ob enem uljudno povabijo. Odbor. — (Iz Vipave) se nam poroča, da se je pri obenem zboru „Vipavskega Sokola-' 22. dec. p. 1. razen dragih reči tudi sklenilo : — Pri javnih besedah „V. S." so redno vsi družabniki „V. S." vstopnine prosti. Družine do 3 pflob in više so '/a — V* (kakor «c večja ali manjša družina besede udeleži) ustopniuc oproščene. — 26. dec. uam jc napravil „Sokol Vipavskiu lep večer. Igrali ste se igri „Svojcglavneži" in „Uskok" na splošno za-dovoljnost: j> oseb no pa je igra „Uskok" dopala, ploskanja nij bilo pred konca, da so sc igralci zopet na odru prikazali. — Goški pevci pa so peli „Lovsko" pesem in „Plcsalna" prav izvrstno. — (,,Zoraw) se ravno razpošilja s „kazalom" in „naslovom1' lanjskoga letnika. — (Deželni o d b o r g o r i š k i) je zopet razpisal službo deželnega tajnika z letno plačo 1200 gld. iu 10 odstotnim poviš-kom za vsakih 5 let službe do koučanega 2oga službenega leta. —■> Prosilci morajo dokazati, da so dognali politiško pravne studije in da znajo italijanski, slovenski in tudi nemški jezik. Prošnje naj sc vlože pri deželnem odboru do konca tek. meseea. — (Delavsko bolniško društvo) praznuje denes v nedeljo 5. januarja zvečer svojo obletnico v gostiluici pri Virantu. Na programu veselico je godba in srečkanje, za katero se jc mnogo sreček nabralo. Cist! donesek pripada društveni blagajnici. Ker ima to društvo blagi namen, bolne delavec podpirati, je pričakovati obiluc udeležbe občinstva. Razno vesti. * (Skop c i), znana čudna sekta na Ruskem, od katere sc pravi, da ima nakopičene neizmerne zaklade (govori sc od 30 miljonov rubljcv), sc vedno tu pa tam prikazujejo kljuhu strogosti, s katero ruska vlada proti njim postopa. Zdaj sc je policiji posrečilo, zanesljive zapisnike teh krivovercev zasačiti; tedaj bode mogoče še ostrejše paziti, da se ne razširja ta nenravna sekta med ruskim ljudstvom. • (V Moskvi) sta začela z novim letom dva nova časnika izhajati: „Priroda, povre-mennvi jostcRtvcniio-istoričcskij sbornik," izdaje Lconid Sabanejcv; in „Vjestuik promišljenosti, gazeti birževaja, banko vaja, premi-šlcnnaja, torgovaja, železno-dorožnaja in po-litehničcskaja"; izdaje z dovoljenjem ruske cenzuro Sergijcj Jakovljcv. Ako bo ta list tako dobro uredovan, kakor mu je naslov dolg in vseobetajoč, si smojo njegovi bralci k njemu čestitati. Narodno-gospodarske stvari. Leta 1872 so jc v Avstriji ustanovilo: 48 bank s kapitalom od 302 milj. gold.; 3 železnice s kapitalom od Ki milj. gold.; 12 zavarovalnic s kapitalom od 20 milj. gold.; 84 raznih podvzetij s kapitalom od 40(j milj. gold.; 4 hranilnice s kapitalom od 2G milj. gold. Od tega nominalnega kapitala 801 milj. gold. so se pa za res na borzi izdajali samo 4f)7 milj. gold. Iics ogromni kapital, ko bi v resnici reprezentiral v tem letu v Avstriji prihranjene novce, kateri bi se bili v vse te na novo ustanovljene banke in podvzetja založili. Pa temu nij tako. Vsi ti milijoni goldinarjev nijso prihranjeni novci ljudstva, onih prav za prav djansko nij nikjer. Vse tc ustanove sose godile s kreditom iu ne z »lenarii. in kar je najhujše in najnevarnejše ne z domačim, ampak z inozemskim kreditom. To se vidi iz tega, ker sc je vselej tačas največ novih bank ustanovilo, kadar so Francozi Prusom plačali en del milijard, to jc začetkom lanskega leta in jeseni. Tedaj dela zdaj inozemski kapital v Avstriji in on si prisvoji tudi ves dobiček. V železnice sc je razmerno še najmenj tega kapitala založilo; za vsem se je zidalo v celem cesarstvu 295 milj. novih železnic. In na koliko smo se Slovenci pri teh denarnih podvzetjih udeležili? — Ustanovili smo s svojim kapitalom in kakor smemo trditi, I svojimi prihranjenimi novci in ne z navideznimi limriranimi ono banko: „Sloven i j o" in eno obrtnijsko delniško društvo: ,.Narodna tiskarna": za denarno banko pa so pravila že zdavnaj vladi v potrjenje predložena. O delovanji teb dveh narodnih podvzetij govorimo v enem prihod njih listov. Kazen teh dveh večjih podvzetij so bili šc nekateri narodni denarni zavodi ustanovljeni, ter že koristno delajo v svojih okrajih. Po izgledu čeških založnic ustanovili so slovenski rodoljubi tri posojilnice: 1. Ljutomerska na slovenskem Sta- 2. Ziljska na Koroškem in 3. S t. jakobska, tudi na Koroškem. Posebno nas mora veseliti, da sti dve teh železnic na Koroškem ustanovljeni in da, kakor smo že poročali, oho prav vspešno delati. Dalje so dovoljena pravila mariborske posojilnice, že pred nekoliko meseci in je upati, da se skoro organiznjc. Tudi pravila p o s toj n s k e hranilnice so dovoljena, pravila kranjsko in novomeške pa še čakajo vladnega dovoljenja. Dosti krajev pozuamo, kjer bi se dale ustanoviti posojilnice ali hraniluice, samo da bi sc tega poprijel! rodoljubi. Na delo! .l*<»»RililO. Nekaterim i n t e r p c t a n t o m. Tudi jaz si prisvojujem pravico prepustiti politiko boljšim močem ter se vrniti v privatno življenje in si pridržati samo druge, boljo zanemarjene stroke narodnega delovanja, kar sem že predlani t. j. prve dni decembra 1871 po razpustu deželnega zbora, preden so „Novicc" prvikrat prinesle imena kandidatov za sedanji deželni zbor, pismeno naznanil gosp. dr. Bleivvcisu s prošnjo, naj mene izpusti izmed kandidatov, ker so ne vjemam s postopanjem nekaterih. Pomeu „traz" o parlamentarni leviei in desnici se nahaja v vsaki državosloviii knjigi; napredna kat oljska (no napreduo-katolj-ška) stranka pa tiči v sredini živega naroda slovenskega, kateremu je treba vsestranskega napredka, ako noče zaostati za sosednimi narodi, ki bi ga se svojim večim napredkom zadušili in ki je izvzemši 20 tisoč Prekmurcev per eininentiam katoljški. Kdor ni nikdar zatajil načel slovenskega rodoljubja, temu se nesoglasje v postopanji z nekaterimi no more rac mi iti za madež, ker rodoljubi stare korenine nc morejo biti slepi priitiikiHutlvi in nečejo biti fpB'iigeljtištfjen" takih, ki do svoje zrele možke dobo nijso vedeli, da je treba med Slovenci požrtvovalno delati. Obširniša razjasnila prinese o svojem času knjižica: „Prvotno rod olju bje in ustavni razvoj na Slovenskem". „Sloveniji" v zadnjem „Rrenceljnu" bode po daljšem rešetauji razen „plev" vse zrnje skozi tako rešeto padlo in le prazno klasje v njem ostalo. Za dvakratno vspešno, tru-dapolno iu brezplačno zagovarjanje pred porotniki leta 18G9 je še le konec leta 1S72 prinesel podobo svojega zagovornika, katerega pravi priimek je še tudi popačil. Hvala! V Ljubljani dne 3. januarja 1873. Dr. Razlag.' POMltlllO. V „Slov. Narodu" Štev. 150. 18. decembra 1872 V. tečaj je citati: Od Drave 23. grudna s podpisom: „Eden t imena vseh naših tukajšnih narodnjakov." Ta dopis je kar se mene tiče, ves zvit in neresničen. Ob širneje o njem odgovarjati se mi ne raci. To pa pred vsem pametnim svetom povem: Jaz nijsem od 1870. leta ni ne enega sestavka al dopisa v kterikoli časnik odposlal. Kar pa „Slov. Gospodar" sedaj „o vinstvuu d opri naša, sem še prej spisal. Negova 1. januarja 1873. Franc Jančar. Deželno gledališče v Ljubljani. V ponedeljek (sv. treh kraljev dan) 6. januarja 1873. Prvikrat: ..■»■•i mnii bodi!" Spevoigra v 1 dejanji, poslovenil J. Alešovec, godba A. Konradijeva. Potem: .. It it v u i i»ot najbolj* i pot." Veseloigra v 1 dejanji, poslovenil J. Tomšič. Končno: ..Vino. ženske, petje/* Opereta v 1 dejanji, poslovenil Bavdek, godba C. LUwa. Tujci. 4. j a n u a r j a. Europa t Panštain iz Trsta. — Radi iz Trata WOdl iz Dunaja. Pri KI o fantu: Lang iz Gradca. — Lankov iz Dunaja. — Dralka iz Kadoljce. — Most iz Jastre barskega. — Schtitz iz Brna. Billnor iz Dunaja. Pri Itlalleut Ktldenborg iz Elbelforda. — Luzner iz Kočevja. — Zclzor iz Vrhnike. Pri Zamorcu t Mer van iz Drašič. Umrli v Uuoijaiil 1. do 3. januarja 1873* 1. jan. Hubert grof Auorsperg, 2 1. in Franc grof Auorsporg, 27» 1-, oba u a uavici. — Jurij Ura-nič, mitničar, 08 1. na pljučnem mrt udu. — T. Kogej, ključarski pomagač, 66 1. na meloni. Dunajska borsa 4. januarja. (Telegrafično poročilo „Slov. Naroda".) Enotni dri. dolg v bankovcih . 66 gld. 75 kr. Enotni dri. dolg v srebru 1860 dri. posojilo . . . London ....... Kreditne akcije .... Akcije ndrodne banke . Napol........ G. k. cekini..... Srebro ....... 70 103 108 331 978 8 70 10 64 106 50 PluČna sušica je ozdravljiva! dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej uže mnog?o t iKoi* novo n iboiii lati življenju zahvaljuje. Način lečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. Auerbach-a. Zdravljenje Je prosto, stroški muli, povsod ranljivo, v*pen radikalen. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev — 2 gl. == frank. 40 Cts. od (247—8) J. V. Albert-u Muiicheii, Maximiliansstr. Nr. 37. Opomenica. • 1/. u. L. Z. 3. in 4. jan. t. I.) Ektiekativae dražbe* Posestvo na Grosupljem, 4570 gld. 18. jan. v Ljubljani; — Posestvo Jan. Podlipica na .Studencu, 130 gld. 20 kr. 18. jan. v Ljubljani; — Posestvo Luk. Kačjega v Spodnji (iamlici, 225 gld. 18. jan. v Ljubljani; Posestvo And. Zdravja v St. .lurji, 18. jan. v Ljubljani. «8 ■ *C ® « «> ai E Mm rt g > i S o a o > 4) a " S® -—« 1*1 Si "I a t) i b' cd H 4 ml iMfrJ -o o > • —^ ■o a'1 cz 2 O CL, 1:3 5 c a. J đ ™ 5 6 a • 12 hi 8 d • rt „ a Ph § E* rt a Ig — m ff10 *f a - ■S ■ mig.9 a Bj « rt o. t..._. t-' d ^> rt .S SE iC3 "rt .2* ° — S* «3 «2.2^ 1* w* ii Lasa" bo e« ~ ' 9 * b»2 a i i ».s 2 M ZJZ a ž T* » g. a 'o S a«« c a fl o 2 I Ja rs« a •rt rt»-2 o > K o« o 00 i a « a a « t, « ■* v- o-^: g si S 1 tj r3 a 5 ac m 9 S.21.i o o >o 2 «j w *« -rt I oŠ ;s ■JS 9 f^g' I i« Moj i m čestitim kupovalcem \ Đecu in pokrajini! Po prevzetji Modevega imetka sem v položaji, mojim p. n. kupovalcem sledeče zapisane Članke po nenavadno nizki ceni in ■ poroAtvoiu sazanesljivo in dobro blago ponuditi in si dovoljim ob enem na-to pozoriti, da so čostitim p. n. kupcem taksa priložnost k dobremu kupu primernih božičnih in novoletnih daril no bode tako hitro spet ponudila, in namreč Perilo za ffONpode. ftrajce iz pravega batista ii gld. 1.30, 1.60, 2 gld. naj finišu. Bele mrajee iz najfiniše angležke bombaževi no po gld. 1.50, 1.80, 2, 2.50, 3, 3.50, iz-šite gld. 4.25, 4.75, 5.20. Bele Hrajee iz najboljšega rnmburškega platna a gld. 1.50, 1.80, 2.50, 3, 3.50, 4, 5, 6, 7 in 8. Npodnje blaee m« gospode po nemški, francoski In ogerski obliki a gld. 1,1.50,1.80. Perilo za Kro«i»e. Mrajee u gospe iz najboljšega rumburškega platna a gld. 1.50, 1.80, 2, 2.50, 3.50 in 4. Jopice (corzete) enoj nate a gld. 1.30, 1.80, iz bar han t a gld. 1.60, 2, 2.50, 3.50. Jopice z izšitim vkladanjem gld. 2.50, 3, 3.50, 4.50, 5.50 najnniie. Halje sa gospe po šegi ali na vloček a gld. 1.80, 2.50, 3, 3.50, 4, 5 in 6. Mpodnje hlače m gospe iz najfiniše angležke bombaževine ali barhanta gld. 1.20, 1.60, 2, 2,50. Plutiieialita. Francoski robci is batista 8 pravobar-vanim obrobom '/v dvanajsterice gld. 1.50, 2, 2.50. Bell platneni robci '/s dvanajsterice gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3 najfiniši. Beli platneni robci v elegantnem obrisku '/, dvanajsterice gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5. 1 kos V•» široko 30vateljno hribovsko platno gld. 5.75, 6.76, 8.50. 1 kos V« široko 30vateljno obeljeno barsko platno gld. 8.50, 10, 11, 12. 1 kos 7« široko 30 vateljno rnmburiko plal gld. 12, 13, 14, 15. 1 kos 74 široko 48 — 50vateljno holandijftko platno gld. 16.50, 18, 20, 25. 1 dvanajsterica obrisaeev a gld. 4.50, 5, 6, iz damasta gld. 7.50. 1 kos SOvateljno obrisaeev is damasta a gld. 9, 10, 11, 12. Prava angleška bombaše vina vatelj 18, 20, 25, 30, 36 kr. Kazun tega vsake bire namtsje, gradi, po-steljska pertenlna* nankindko platno, motoši, pique, barhant Itd. po čudovito nizkej ceni. Pletenina. Nogavice sa gonpode za dvanajsterico gld. 2.50, 3, 3.50, 4. Nogavice sa gospe za dvanajsterico gld. 3.60, 4.50, 5. Zdravilni prsniki sa gospode a gld. 1, 1.60, 2.50, 3.50. Prsniki sa gospe po gld. 1.50, 2.50, 3.50, posebno zoper nahod priporočati. Naslov: Tovarnica platna ia perila Fr. It a uit i i scliek-a „zur Billigkeit" ■ITti9>*>i'stfassv MS. Naročbe v okrajno se na povzetje ali pošiljatev zneska izvršujejo. Popolni razka-zek cen na zahtevo franeo in zastonj. Pnnnct P" naročitvi na gld. IOO ono r upuo L. Celo namizjo za 12 osob. (246—8) ZdraTje in moč pripisuje marsikateri Hoff-ovim sladnim preparatom. Gospod dvorni založnik Janez HOFF, glavna zaloga, Dunaj, Kolovratring št. 3, (popred Karntnerring II). Strusov,24. listopada 1872. S tem si dovolim, Vas prositi, da mi zopet pošlieto Vaših izvrstnih Nhulovih pripravkov in sicer: Ll steklenic piva iz sladovih izleekov za zdravje, 1 funt sladove čokolade za zdravje in 1 zavitek Hladovik bonbonov za prsa po 60 kr. — Vašim izdelkom pri-jtoziiavain izvrsten uspeh. Justin I>worx»uin. Žatek, 20. decembra. Prosim, pošljite mi kakor hitro mogočo 10 škatelj Vaših praškov iz sladove čokolado. Moj otrok sc že pol lota p tistih živi iu zahvaljuje temu cenjenemu živežu svoje zdravje in mor. No morem, da bi Vam to z vesoljem ne pripoznal itd. J. V*. l.uutKf, kupčija s hmeljem. Kernva, 11. marca. Veseli vsneh in olajšanje prsnega kašlja tki sem ga 1869. in 1871. I. močno imel) katero morem edino lo Vaši pivi iz sladovih izločkov in Vašim ukidovim bonbonom pripisovati, me veže, izreči Vam prisrčno zalivalo; hočem to dohrodejno zdravilo tudi drugim Piivl Nturk, kaplan. na^vetovati. Naročenje Bledi •So dobiva v Ljubljani pri gosp. Martinu Golobu in Ed. Mahr-u; — v lpavi pri gosp. Ant. Deperiau. (7-1) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". Z%H