fifaribov. 701etnico svojega rojstva obhaja na velikonočni pondeljek v ožjera rodbinskem krogu gospa Marija Vacac, splošno znana kot Amerikanka goapa Bauman. Po vsem slovenskem Štajerju znana dobrotvorka in p_mo_nica je imela vedno o&prte roke za trpeče, za one, k-i živijo v pomanjkanju, za siromake in trpine. Na Ptujskem polju in v slovenjebistriškem okraju je bila krstna ih birmska botra neštethn, ki so danes že stare mamice in je po svojem povratku iz Amerike vezala birmo •tudi njihovim otrokom. Za časa svojega 20letnega bivanja v Čikagu je pod.pirala mnoge naše rojake, ki se je še vedno hvaležno spominjajo. Bela smrt ji je tam ugr.abila sina edinča in moža in se je nato vrnila sama v domovino ter se naselila v Mariboru. Tu je podpirala dijake in je bila po prevratu prav posebno naklonjena beguncem. Ljubi Bog naj bi jo nam ohranil še mnogo let! St. Peter pri IHariboru. Tukaj se je zaklju.ila nabiralna akcija za obeinske .siromake in take, ki so potrebni pomoči in podpore. Nabi-alo se je precejšnjo kolieino razli.nih _ivljen«kih potrebščin, pa tudi nekaj de.iarja. Gospod župnik je s prižnice izrekel zahvalo vseni, ki so kaj prispevali. Našli so se pa tudi takšni d.brotiiki, ki so nabiralca kai- hiti-o odpravili, češ, cla ni nikogar doma, #čeravno so pri tapli peči sedeli. Kdor nima srca ter ljubezjii do trpe.ega in po^trebiiega, ta pa*č Itudi sam ne bo nikdar prave sreče in veselja užival. — Nedeljskega »Slovenoa« se dobi tu kaj vsako nedeljo po rani in pozni »!užbi božji pred cerkvijo. šentpeterčani.pi-idno segajte po edinem katoliškem dnevniku v Jugoslaviji. — Zastopstvo .posmrtninskega zavarovanja »Karitas« je prevzel za tukajšnjo župnijo g. Krepek Anton. Kdor želi sebe ali svojce favarovati, se naj oglasi pri imenovanem. »Karitas« je eno najboljših in najzanesljivejših posmrtnin.kih zavarovanj. — Sklep goapodinjske nadaljevalne šole se je izvršil pi-av slovesno in doma.e prijetno. Gojenke so po kazale, da so se mnogo lepega iu za gospodinjstvo potrebnega naučile. Da bi le vse tudi ohranile in ;tudi drjma tako ravnale. Sklepa se je udeležil tudi g, sreski načelnik in sreski šolski nadzornik in še več povabljenili gostov. — Bliža se Velika noč in .zacetek spomladi, a je še vse kot v najhujšem zimskem času. Pa imamo upanje, da bosta za Vel. noč tudi sneg in zima zgubila svojo moč. -Sv. Peter pri Mariboru. Sporočamo pretužno vest, da smo dne 5. t. m. pokopali ob veliki udeležbi občinstva in prijateljev ter sorodnikov blago ženo in spoštovano gostilničarko g. Ileleno Klojčnikovo. Rajnica zapušča žalostnega soproga Martina in dvoje nepreskrbljenih otrok. Komaj je dopolnila 42. leto, jo je pokcsila neizprosna smrt ter jo izilrgala žalostni družini. Ko so na dan pogreba pred odhodcm odpeli domači pevci pod. vodstvom g. organista znano »Nad zvezdami«, to je bilo solz! Vsem navzočim se je smilila globoko prizadeta dražina. G. župnik Tkavc je ob odprtem grobu med številnimi venci, med katerimi je bil zlasti od gostilničai-ske zadruge Se posebno lep, omenjal vrline pokojnice ter zlasti povdarjal, da »kdo pač na tem svetu naj na ]o- mešča niater«. Rnjnica je bila pri svoji dobroti zvesja geslu, da naj desnica ne ana, kaj levica da. Zatorej spavaj sladko span.je, doklei' se ne vidimo na boljšem svetu. Preostalim pa našo sožalje! Rnše. Čas za naročilr. Mohorjevih knjig gre !i kon.u, Rušani, le pridno segajte po knjigab, da vam ne bo pozneje žal, zakaj jili niste naroeili. Samo 20 dinnrjev daš in dobiš prihodn.jo lc-io šest kraanih knjig. — Pred kratkim se je poročila gdč. Vida Glfiser, hčerka lesnep:i trgo\i-a v RuSab, z g. dr. Jankom Orožnorn, podrnvnaleljem prve hrvatske šledionicp, podružnice v Mariboru. Bilo srečno! ^— Umrli pa so: gospa Marija Fajhter, posestnica na Bezeni, go^-pa Marija Jau.šnik, miada ijiali, in g Ivan Šfirh. Xaj počivajo v.miru! — Xaše pror.ve.no društvo prirerti na belo nelai.jo dne 3 aprila Gogoljevo »Ženitev«. Prilite! — Društvenn knjižnica vam je vedno na i azpo!ago. Nutii vam mnogo lepih in tudi'i_o\ iii knjig. — DruStvo ,je tudi iinelo prsd krat':im dcbro iiRDflli občni zbor. Izvoljen je bil ¦nova stari oiibor s prsdsednikom g. duhov):'.m svetnil.flni Pšunderjem na čelu. Sv. Ealiej-k v SIgv. Łor. Kar tri svežc gornile je napravil naš grobar n:i tukajšnjem liiirodvoru. To pot j°, pokril zerneljske o_.ianke dvsh slarih očancev in sicer v Gomilah umr.cga Lovrenca Kramberger, ki je od.šel k ve_neniu počitku po GOletnem bivanju v tej solzni dolini, in Jcžefa Krajnc. po domačem Ančinega Zepn v Bišu, ki je v miru v Gospodu zatianil oči v lepi starosti 80 let. Njuno zna.ilno svojk.vo je bilo, da s'.a bila prid.ir., marljiva gcspotlarja, krščanakega znu.a.jn, lasti prijatelja molitve, ki ju jo poselmo tolažila v križih-in trp.ljenju zadnje dni. N.ij v irrtru počivala! — Pa tudi v vrste mlajuih .13 prvi.teden tega meseca segla bela '/.<?.n:i in f.i izbrala še prav mlndo žrtev, hainrei Uarbiko Mohori-, šolarico iz Trnovske vasi. Sn.rt jo ,je rešila ''olgega in mufnega trpi.ion.ja, ki pa ga je niala mučenica junaftko prenaša.a. Nesena od belooblečenih dei.iet. ;n spre.nl.jana oJ součencev na zadiijein potu, ki so v zna.k spomina ria svojo tovarišico položlli na grob prav lepi venec z napisom"-Zadnji pr.z:lrav od svojih součencev!«, ie d;.!a s tein povod ganljivemu slovesu od sv,- jih lastnih bratov in sestric in celokupne šoLske niladine. Vsi ji želimo, naj ji zdaj Jezušček obri.še vse bi-idke solze /. oče;;! — Kot povsod, tako je tudi pri nas pretekli teden nasipalo snega kar na- debelo. Kniet sa s strahom vpraSuje, kdaj se bn začelo že nujno spomladansko delo. Ubogi škorci! Kako jib. je letos varalo! Namesto v toplo »pomlad, pa so došii v tako hudo zimo in še v snežne zamelc. Bog da.j knialu toplejše dui! — Pregovor pravi.: Star denar in stari prijateiji so največ vretlni, i=..o je tudi v Irgovini. Opozarjamo bližnjo in daljno okolico na solidno trgovino g. Čuček Jakoba, ki je še posebno za letošnji velikonočni čas znižala cene v manufakturi, špeceriji in v železnini. Pre-pričajte se sarni o veliki izbiri in naravnost čudovito nizkili ceuah. Nekaj drugih novic pa prihodnjič. Sv. Rupezt v Siov. goricah. Ker žnlostnih novic nikdo ne mara, vam bomo nekaj zares veselega porot-ali. Xa.ša župnija je posejana z nmjhnimi hribčki, raz ka.terih se vidijo lepe kapelice, kakor bi s« pasle bele ovuice. V celi župniji je 15 kapel, 1 vedrilni križ z letnico 1510 in nekaj kužnih znamenj. Da so bile nekatere kapele oropane v vojnem času zvonov, je mnogim ostalo v žalos.nem spominu. Ali pregovor pravi: Za žalostjo veselje pride. Tako so nekateri darovali za zvoa za eno zaverških kapel. Kljub denarni krizi.se .je nabralo prispevkov za ležek zvon. Ker je bila za. ta zvon odločena kapela postavljena že pred letom 1538, so takrat v zemljo položili slab temeljni kamen, tako da sedaj ni moglri občinska komisija obeine Čermlenšek dovoliti kljub dobri volji zidanje zvonika. Ali, hvala Bogu, našla sta se daleč nani znana dobrotnika v osebi g. Jožefa Kocbek in njegovega Mna, ki bosta dala na prostem poslaviti močno zgrajeni zvonik. Cela župnija mecl seboj tekmuje, da se kar najlepše proslavi dan blagcslovitve zvona. Črešnjevec pri Slov. Bisirici. V grob je legel eden najuglednejših krščji-iiskih mož naše župnije g. Franc Jur.ič, posesfnik v Črešnjevcti. Dolgoletna bolezen kof posledica vojne ga jc v najboljših letih iztrgala iz naše sredine. Dokler je bil zdrav, se je rad uilejstvoval v naših katoliških organizacijah. Bil je tudi več let občinski odbornik obfcine Črešnjevec. Veličasten je bil njegov sprevod od hiše žalosli do njego-vega doma na pokopališču. Xa pragu njegove hiše se je od njega poslovil v vznesenih besedah njegov prijalelj Ludovik Pučntk, v cerkvi pa vlč. g. župnik Alojzij Zamuda. Pevski zbor Prosvetnega. društva mu je kot svojemu članu iu dobrotniku zapel na domu in ob odprlcm grobu pretresljive žalostinke. Naročnikom »Slovenskega gospodarja« ga kor zvestega naročnika in pdjatol.ja priporočamo v blag spnmin! V miru počivaj, dragi France," in prosi Boga. da Hirti ini nridemo kot ti v svptlcbo vcčne lu.i! ¦••^ Šmair.ao pri Slovenjsradcu. Go^podarska; kriza. je v -polnem teku. Xa se.jmu v Slovenj-' gradcu so se prodajali voii po 3 do . Din kg, leleta po 5 Din. Prašiči so po 8 Din. Jajca po •iU par. Davki so še na enaki višini, v proda-, jalnah je vse predrago. tn poleg tega pa huda _ima. Pri nas še leži prvi sneg, ki je zapadel na prvo adventno nedeljo. In o pustu smo ga clobili zopet do 40 cm, in potem pa mraz in viharji. Mraza smo imeli februarja 2i do 30 stopinj. Juga od nikoder ni. In zdaj marca _>a zopet sneg. Tri dni je šel in ga je padlo zopet do 25 em. Gotovo nam bo oz.mno žito vzelo. Krompir je mnogim po kleteh zmrzn.il, kar ga že ni prej segnilo vsled lanskega dei:evja. Kako bo zana.prej za nas kmetovalce? če propade kmet, bo propadlo vse, ker le saii.o kmet je steber države. Bilo bi nujno pofrebno, da bi župani prosili bana, da bi dobili tudi mi po nizki ceni koruzo, ker smo je nujno potrebni delavci in mali kmetje. — Zbolcl je naš zaslužni kanonik Ivan Lenart, I.i je zclaj v pokoju. Xaj mu Bog še"podaljša življenje. Pri nas je bil 40 let in koliko je nam dobrega storil, prieajo naše krasne cerkve, ki jih je dal prenoviti, Leccova vbs. Dne 5. marca je po dolgi in liudi bolszni umrla daleč okoli znana in priIjubljena žena Terezija Predikaka, žena cerkvenega ključarja. Bila je stara 70 let. Znana je bila kot dobra gospodinja, kot jih je zdaj malo. Svoje otroke (je dobro vzgojila. Xajstarojši sin je finančni svetnik g. Ivan v Mari-'¦oru, ena hči je lani umrla kot usmiljena sestra v Gradcu. Druge so pomožene v dobre hiše, najmlajša je pa prednica Marijine družbe. Vkljub slaberou vremenu je imela pokojnica krasen pogreb. Pevci so ji tako lepo zapeli, ila ja lnarsikomu se utrnila solza. Počivaj v rniru, blaga žena! SlGvei-jgrsSec. Pred par tedni smo izročili zemlji telo nenadno umrlega 58 let starega posestnika Ivana Kaca v Tomaški vasi pri Slovenjgradcu. Ze po petih dneh bolezni je, previden s sv. zakramenti, podlegel pljučnici. Zvonbvi treh cerkva so jokali za njirn. mi pa še nismo mogli prav verjeti, da je resnica, da je odšel od nas za vedno. In obdali so mrtvaški oder žena in otroci, ki so bili očelu lako iskreno vdani, saj jih je tudi on Ijubil nad vse in vse življenje stremel za tem, da jih primerno izobrazi in jim zagotovi dobro bodočnost, kljub temu, da je bil le srednji posestnik in Se invalid brez vsake pocfpore. Nekatere od otrok je poklic '/.e izvabil iz domačega kraja, sedaj pa jih je brzojavka poklicala k mrtvemu ečetu. Prišli so vsi, razen one, najs.arejše in najljubše hfierke, sedaj šolske sestre v Splitu, ki ni mogla priti pravočasno. Prezgodaj je prišla smrt, prepozno brzojavka. Tožna, a vendar slovesna je bila iista črna proga resnili pogrcbcev v sneženi zimski prirodi. Oči so plakale, srca so krvavela, ko so spremljali na zadnji poti dragega pokojnika. A on, veliko prezgoda.j umrli nas ni videl, ni slišal več. Neni in negiben je ležal v krsti, ki so jo nosili na čelu sprevoda uniformirani gasilci, ker je bil njihov član. In izročili so zemlji, kar je njenega. Počivaj sladko, dragi pokojnik, dokler se spet ne. vidimo tam enkrat nad zvezdami! Šoštanj. Tukaj smo spremili na mirodvor k sv. Mihaelu petletno Štefko Donko, po katero je prišla nepričakovana kruta smrt. Večkrat ,se je izrazila: Ubogi moj stari atek, kateri mora biti sam tam v lepih Slovenskih goricah! Bila je pravi angelj. Da pa Štefki ne bo (lolg čas, je večni Bog pred enim letom poj.lical k sebi strica, telko in dne 12. t. m. še njenega ljubega starega aleka, katerega smo spremili dne 11. marca t. 1. na mirodvor v Tsrenini. Bog jih je poklical k sebi, ker so bili vsi dobrega, usmjljeiiega in dobrotljivega sr- ca! Ttfksj- imamoše oslio zhtk., katera je najbrž vzrok, da je -veHki) psov zbo.elo na steklini, v kateri so obgrizli že okoll deset oseb. Gora Oljka. __upni urad na 1'olz.li nszaaiija, da radi slabega vremena izostane letos na Gori Oljki sv. opravilo na velikonočni pondeljek, prvo sv. opravilo na Oijki bo potem šele peto povelikono.no, to je Križevo nedeljo dne 1. majnika. Perovce pri Konjicah. Tukaj je umrla dne 10. marca v 51. lert-u svoje starosti, po dolgi in mucni bolezni, pi»evidena s sv. zakranienti, Neža Leskovar, ki zapušča mož.a in 9 otrok, od katerih še štirje v šolo gredo in pet je že bolj odraslih. Pogreb je bil v nedeljo-dne 13. marca. Posebno ganljiv je bil prizor ptrok, ki so z gorečimi svečami v rqkah korakali za krsto umrle mamice in molili na glas sveti rožni venec, da je bilo vse ljudstvo do solz ginjeno, Rajni daj Bog večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje! Fol.čaae. Dne 11. <t. m. je bil zadet od srčne kapi upokojeni železniear Petrovič Andrej. Xenadoma mu je postalo zvečer okrog pol 9. ure slabo in je rekel, da mora na sveži zrak. Prišedži do izhoda v hotelu Bauman, kjer je bil v družbi celi večer izredno dobre volje, pa je pri vratih že padel, ravno v trenulku, ko je odprl. Ker je bil slučajno navzoč g. dr. Lautncr iz Loč, so istega tako.r poklicali, ker ponesrečeni ni več spregovoril, niti ni kazal kakih drugih življenskih znakov. Zdravnik je takoj zaznal, da je kap hi je sicer ukrenii vse, da Petroviča Se obudi, a.vsi napori bo bili zamanj. V par minutah je prihitel tudi poljčanski zdravnik g. dr. A. Ilronovskv, ki se je tudi ze.o potrudil, ali vse je.bilo zastonj. Tragično smrt so morali previdno sporoeiti nič hudega sluteči vdovi g. Mariji Petrovič, ki jo je v njeni pozni dobi življenja 71 let zadela še ta nesreča, da je morala tako nenadno zgubiti skrbnega moža. Na nosilniei so prinesli zvečer mrtvga, a zjutraj se je še vkljub 66 letom precej čil in zdrav poslovil od doma, lcer je bil isti dan v Žalcu po svojih opravkih. Z delom pridnih rok si je pokojni pripravil malo hišico z nekaj zemljiščem, kjer je mislil mirno uživati svoj zasluženi pokoj .po 281etni naporni železniški službi. Zaradi raznih neprilik v posestvu pa je moral siromak večkrat na sodnijo, ker je tožen zavoljo neke vode že ponovno, kar je starčka zelo težilo, in se je zlasti v zadnjem času svojiin vetkrat potožil, da se slabo počuti, a vendar na kaj tako hudega ni nihče mislil. Xaj mu bo domača zemljica lahka in naj toplo pomladno solnce, ki je. rovno na dan njegovega pogreba tako prijazno sijalo na njegov prerano skopani grob, sije v bolj.še življenje, kjer ni trpljenja in ležav nehvaležnega sveta. Xaj počiva v miru! Lemberg pri Sladki gori. Xa Velikonočni ponedeljek se vrši igra v trgu Lembergu in sicer »Prisega o polnoči«. Poleg nje še bo ena igra, katera bo zelo zabavna in vesela. Jgre prireja podmladek Rdečega križa, katero društvo je že dalje časa ustanov.ljeno. Vstopnina bo prostovoljna. Vabimo vse Ijubitelje izobra- zt>e in zabavie, fla ae bodo malo razvedrili. Začelek igre bo ob pol treh popoldne. Na obilno svidenje! NiBf.ua pifi R*gaškl Slsti&i. Tukaj je umrla pred kratkeni preVŽM-karica Terezija Zbil,1 vdova. Rajna zasluži, da se je sporrti-!mo ii^ (em mestu. Bila je svoj čas nad vse skrbna gospodinja in katoliško značajna žena. In v tem duhu je vzgojila tudi vse svoje otroke, ki so vse vneti delavci na prosvetnem polju in v naših društvih. Iloerka, sedaj omožena, je bila mnogo leta predsednica Dekliške zveze pri Sv. Križu. Sin je župan tukajšnje ob>.;ne. Blagi pokojni naj sveli večna luč! Šm&rje pi! Jelšaii. Ker večkrat kaj iz naših krajev »Slov. gospodarju« poročam in dobro vem, da šmavfani radi berejo take reči, sem stcpil te dni k našemu najstarejšemu naročniku Fr. Jugu v Zadržah in ga prosil, naj mi kaj s.podbudnega za velikonoč pove. In podal mi je že pripravljen rokopis, ki se glasi: »Jaz smem pojiosen biti, da sem bil 1858. leta v Šmarju od Slomšekove roke birman. Bilb j» na neko krasno poletno nedeljo. Tri leta nozneje 1861 pa sem zadujikrat gledal nepozabnega škofa Aniona Martina — v naši Soli taei gori nad župniščem. Pripeijal se je v spremstvu starega gospoda na obisk (akratnega našega dekana ia častnega kanonika Ferd. Feihtingerja, svojega starega znanca iz Ponikve. kjer je bil župnik do leta 1835. Ker je bil Skoi Slomšek velik prijatelj niladine. se ,je oglasil tudi v naši šoli. Po kralkem pomenku je vprašal naš nadučitelj. in organist Jože Biiubek, če bi nui smeli ui.enci kaj zapeti, kar je z veseljem dovolil. Ia zapeli smo njegovo »Večerno«: >;Glejte, že solnce zahaja, skoraj za gore bo slo.« Bil je otividno. zailovoljen in wilno vesel, ko je spoznal, da večinoma pojemo le njegove. in Virkove pesmi. Xaslednje • leto nas pa je v jeseni dolelela.žalostna vest, da je v ruariborski prestolici preifiinul ta možvelikan in ljubitelj slovenskega narod.a. Še vedno se rad spominjam pripovedovanja svoje dobre matere, da je Slomšek kot mlad duhovnik na velikonofcno nedeljo ¦ 1825. leta stopil na prižuico svoje rojstne župnije sv. Martina na Ponikvi z ideče barvano pisanko v roki in navduseno razlagal pomen velikonočnega slavospeva aleluja. Ljuclje so napeto poulušali prelepe besede in še dolgo potem o njih gvorili po celi župnijii« — Zahvalil sem se možu in si mislil: imamo pat; zopet lep prispevek za lelošnjo TOletnico Slomšekove smrti in obenem lepo besedo za velikonoč. Bog daj vsem bralcem tega apisa veselo alelujo, pa tudi veliko posnemovalcev onega rojaka, ki je za letošnjo velikonoč položil tisoč dinarjev za novi veliki šmarski zvon! Št. IIJ pod Turjakom. Tukujšnja Hranilnica in posojilnica je imela svoj 32. občni zbor. Kakor jo razvidno iz računskega zaključka, zavod lepo napreduje. Lansko leto je bilo prometa blizu 2 milijona Din. llranilne vloge so radi denarne krize nekoliko nazadovale, ker vložen je pač večina kmetski in delavski denar, ki je seda.j najbolj prizadel. Knielje in delavci, vlagajte svoj denar v domači denarni zavod, ker je prvič denar varno naložen, saj jamči poleg znatne rezerve posojilnice same še 395 članov z vsem svojim premoženjem; drugič pomagaie s teiu eden drugeiinu, torej kateri rabi posojilo, ga dobi poceni; in treijič denar lahko, ako ga potrebujete, spet dvignete in se vam ni treba bati, da bi vam ga hranilnica ne izplačala, kot marsikaleri Ijudje slrašijo. K koncu bodi še omenjsno, da da tekom 32 let, odkar posojilnica obstoj«, še fJelujela v načelsivu Tnvšnk R!;iž in Poloč- nik Franc, oba posestirika v Su Ilju. Vsd drugi ustanovni člani načelstva pa so že odžli v večnost! — Dne 1. marca nas je zapustil č. g. kaplan Babšek Franc In odšel na svoje novo službeno mesto v Ljubno. Naj mu bo na tem uaestu izrečena najprisrčnejša zahvala za vse, kar je dobrega storil v šoli pri otrocih in za vse drugo požrtvovalno dušno pastirstvo. Mi Šentiljfani ga bomo vsi ohranili v najlepSem Spomnu! Štore pri Celju. V nedeljo dne 14. t. m. se je takozvanim boljšim fantom naSe vasi zazdelo po športu. In še kako imenitnem! Zapregli so v več zaiporedho zvezanih sank (rodel) konja in hajd proti Sv. Juriju ob južni žel. In nazaj. Vse bi bilo dobro, ako bi ti novi aportniki ne uganili, da je šport le teda.j imeniten, fe se tudi dobro zalije. Ker so bili v svoji športni strasli preveč razgreti, jim je stopil šport v glavo ter je eden teh dirkaeev pri neki domači gostilni zahteval vina po šiefanih. Nesreea pa je bila, da v tem niso vai eoglašali ter je eden od njih svetoval, da je zadosti v teh časih »griže« tudi Vi litra. Ta treznostna izjava pa je zadostovala, da se je vročekrvni športnik že zakadil v apostola Sv. vojSke. V gostilni navzoč delavec Bobek, kateri je s svojo družino po sprehodu v lepi pozimski naravi iskal malega okrepčila, je sicer razkačenega sršena z lepimi in pomirjevalnimi besedami odvrnil od propagatorja treznosti, kateri je mirno odšel domov, toda saj veste, kaj se pravi sršene miriti. Zakadijo se navadno v tega. Ker se je pa Bobek, zapustivšl gostilno, najbolj srditega otepel na posebno fin način, da ga je spravil na kolena, je menda to sramotilno dejanje vse druge od športa navdahnjene viteze tako razkačilo, da so se podali za Bobekom ter ga na prav surov način najprvo obdelali s topimi orodji po glavi, mu zadali težke poškodbe in mu tudi, menda zato, ker je sv«toval mir, izbili dva zoba in ga potem skoraj nezavestnega vrgli v 5 m globok jarek, od koder je komaj prišel clo svojega stanovanja, kjer bi kmalu dobil še smrtni 'udarec z lopato, ako ne bi imel še toliko moči, da bi udarca z roko ne prestregel in se hitro ne umaknil v hišo. Ker je Bobek zadevo takoj drugi dan prijavil, je oko postave ta »športni izlet« s surovim napadom že prijavil sodišču in upamo, da bomo z dobro kaznijo tako razdivjane sršene ukrotili. Laški okraj. Ze smo mislili, da se bo z bližajočo spomladjo tudi izboljšalo stanje našega ljudstva, predvsem našega kmetskega stanu. Toda kakor se noče od nas posloviti zima, tako tudi gospodarska kriza zavzema vedno večji obseg. Kmalu po novem letu je kazalo, da se bodo izboljšale cene naši živini, a sedaj, akoravno se bližamo pomladi, je kupčija popolnoma zastala in so cene ponovno padle. V dokaz bi lahko navedel več slučajev, a navajam samo enega, da je kmet 16 mtc težke rejene vole prodal mesarju za 6000 dinarjev. Lansko leto so kmetje v našem okraju napravili precej izvrstnega sadjevca. Nekateri ga vozi.jo v Trbovlje in Hrastnik ter ga tam prodajajo naravnost rudarjem. Najmanj se ga lahko proda 5 litrov. Tukaj se pa lahko piide v nasprotje z zakonom o krošnjarstvu /. dne L 9. 1852, kakor tudi /. obrtnim zakonom. Z ozirom na to, da ima.jo kmetje v okraju veeje množine zelo izvrstnega sadjevca, bi bilo umestno, da se priredi v Laškem razstavo, združeno s sejmom za sadjevec. Naša zahteva mora biti: dober sadjevec se mora ločili v ivsaki gostilni, da bo tudi revnejšim stanovom omogofeno, pri težkem delu okreprali se s pijačo. Nn drugi strani pa se odpre našemu kmetu nov vir dohodkov, ker sicer mu grozi pogin. Vsled ustavilve dela v tovainah in drugili podjetih prihaja po kme.kih vasela vedno večje število brezposelnih ljudi, ki prosijo za podporo. Ponavlja se istotako kot med vojno, samo s to razliko, da so takrat prinesli ljudje za živež denar ali obleko, sedaj pa nimajo ti brezposelni reveži ničesar. Med potrebne ter uboge pa se večkrat pomešajt) tudi ljudje, ki nimajo ravno čiste vesti. Ljutomer. Okrajna poaojilnica v Ljutomeru, r. z. z n. z., vabi svoje člane k 60. rednemu občnemu zboru, ki se vrši na praznik Marijinega Oznanenja dne 4. aprila 1932 ob pol 9. uri dopoldne v Okrajni poso.jilnici po sledečem dnevnem redu? 1. Poroeilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rafcunskega zakl.jučka za leto 1931. 3. Volitev načelstva ,in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Pri tsj točki zadružno predavanje g. nadrevizorja Vlado Pušenjaka. Ako bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepfen, se vrši po par. 38 zadružnih pravil zn pol ure pozneje drugi občni zbor na istem prostoru in z istinr dnevnim redom, ki veljavno sklepa ob" vsakem številu navz. članov. 410 Sv. Marjeta niže Ptuja. (Smrtna kosa.) Naše polje je izgubilo odličnega fanta Alojza Erženjak iz Zamušanov. Spet ,je zavratna morilka jetika zahtevala svoj davek. Kakor običajno, je tudi tokrat segla po najboljšem. Ves okoliš je bil presunjen nad izgubo tega veselega dobrosrčnega fanta, dobrega pevca in sijajnega družabnika, ki nas je zapustil v najlepši življenski dobi, star šele 28 let. Staro in mlado, od blizu in daleč je pohitelo v Zamušane poslednjikrat se ppslovit od nepozabnega Lojza. Xa domu se je 6e posebej v imenu fantov in pevcev v pretresljivem govoru poslovil od njega bivši večletni župan in njegov dober prijatelj g. Alojz Bezjak. Pevci pa so mu zapeli njegovo priljubljeno žalostinko »Vigred se povrne«. Xato pa se ,je razvil impozanten, skoro 1% km dolg sprevod proti Sv. Marjeti. Ves čas mu je svirala šmarjetska gasilska godba turobne žalos-tinke. Na grobu se ie še posloval od rajnega konz. svetnik g. Ivan Šketa, nakar so za vedno položili Lojza apavat v tisto grudo, ki jo ,je sarn obdeloval in cenil s toliko Ijubeznijo. Naj mu bo lahka domaca zemIjica!