g^o^T ^ a >» 5	»-a	“J'1? < S g » š Š Š 'f » a a1? c
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV "LJUBLJANA, 2 5. MAJA 1959 ■ LETO X. ■ ŠTEVILKA 10
PROSVETNI DELAVEC
ZBOROVANJE V MISLINJSKI METROPOLI
ZASKRBLJENI SMO
zaradi slovenskega šolstva na Koroškem
Dogodki zadnjih dni v Avstriji So nas zadolžili, misel na našo Koroško nas je vzpodbudila. In tako smo se s tovariši iz slovenjegraške občine domenili za skupno zborovanje v mislinjski Metropoli ter ga v soboto 16. t. m. tudi uresničili.
79 članov Društva učiteljev in Profesorjev občine Žalec je prispelo tega dne dopoldne v Slo-venj Gradec. Sprehod po mestu nas je osvežil; ob 11. uri pa smo sebno naše v dvorani mestnega kina začeli Kardelj je
zborovanje, ki ga je začel predsednik tamošnjega društva tova-
riš Franjo Trnovšek. Pozdravil je navzoče predstavnike slovenjegraške in žalske oblasti ter nekaterih organizacij, zaželel uspeha konferenci, sklicani v počastitev 40. obletnice KPJ, ter prepustil besedo ravnatelju I. osemletne šole v Slovenjem Gradčii, tovarišu Hriberniku. Ta je očrtal zgodovino KP s posebnim pogledom na delo tovariša Tita ter se dotaknil narodnostnih vprašanj, po-Koroške. Tovariš zapisal:	»Problem
majhnega naroda ni le problem prizadetega naroda, temveč sve-
RESOLUCIJA
IZVRŠNEMU SVETU LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Slovenj Gradec, 16. maja 1959.
Prosvetni delavci slovenjegraške in žalske občine, zbrani na zborovanju dne 16. maja 1959 v Slovenjem Gradcu, smo razpravljali o koroških dogodkih in soglasno sprejeli naslednjo
resolucijo
Naše narodno ozemlje se je stoletja krčilo zaradi germanizacije in se zmanjšalo za več kot polovico, ker smo bili žrtev večnih barantanj. Zato tembolj ne moremo razumeti, da se še danes, ko bi narodnostno vprašanje ne smelo biti več predmet političnih sporov, pojavljajo težnje in ukrepi določenih političnih sil v Avstriji, ki zavirajo in onemoao-čajo politični in kulturni razvoj slovenske manjšine na Koroškem. Nismo še pozabili nasilja in zločinov Hitlerjeve okupacije, dolgovi še niso poravnani, ko se dogajajo že nove krivice. Pričakovali bi vsaj spoštovanje določb meddržavne pogodbe v smislu prijateljskega sodelovanja dveh sosednih držav, ne pa grobe kršitve najosnovnejših človečanskih in narodnostnih pravic slovenski manjšini. To žali naš narodni čut in je proti vsem principom narodne in občečloveške svobode.
Čutimo, da se našim bratom onkraj meje godi krivica, ko se jim zapirajo slovenske šole, vsiljuje nemški jezik in se omalovažuje njihova narodnost. Zaradi tega zahtevamo od avstrijskih oblasti, da spoštujejo dogovor med prizadetima državama in prenehajo nesodobno politiko narodnostnega zatiranja. Nikakor ne želimo, da bi se dogodki iz let fašističnega nasilja kdaj ponovili.
Od naših oblasti zborovalci pričakujemo, da bodo pod-vzele primerne ukrepe za zaščito narodnostne manjšine na koroškem.
Za društvo učiteljev in profesorjev
občine Slovenj Gradec	občine Žalec
Franjo Trnovšek, predsednik Stane Pejovnik, predsednik
Tone Turičnik, tajnik	Jožica Janžek, tajnica
Rodoljub Čolakovič pride v Celje
tovni problem.« Fašizem se na novo razvija, nevarnost raste. Prosvetni delavci smo zaskrbljeni zaradi slovenskega šolstva na Koroškem. Ta problem naj bi bil detajlni program našega dela in naj bi mislili nanj ob vsakem koraku.
Predsednik občine Slovenj Gradec je naglasil, naj bi bil ta sestanek uvod k širšemu sodelovanju med obema društvoma.
Tovariš Medved nas je kot goste pozdravil v imenu Sveta za šolstvo in občinskega sindikalnega sveta. Tudi on ni mogel mimo krivičnega avstrijskega zakona o šolstvu na Koroškem. Predlagal je, naj bi poslali na pristojno mesto resolucijo. Prebrano besedilo resolucije v osnutku je bilo od zborovalcev s ploskanjem sprejeto.
Predsednik Društva učiteljev in profesorjev občine Žalec se je zahvalil za topel sprejem. Medsebojno spoznavanje prosvetnih delavcev dveh občin bo gotovo rodilo dobre sadove. Diskriminacija na Koroškem je dala povod, da smo se združili k skupnemu zborovanju, želimo pa, da nam gostitelji obisk vrngjo v Žalcu.
Po razpravljanju o organizacijskih zadevah in po določitvi dnevnega programa smo gledali dokumentarni filfn »-Tri doline« (Dravska, Mežiška in Mislinjska), ki prikazuje poleg lepot in razvoja teh treh dolin tudi največjega sina te zemlje Prežihovega Voranca v njegovih zadnjih dneh.
Nato smo obiskali tovarno meril in tovarno gumirane žime,
V zgodnjih popoldanskih urah smo si pod prijaznim in strokovnim vodstvom domačih predstavnikov kulturnega življenja v Slovenjem Gradcu ogledali muzej NOB, umetnostno galerijo s slikami domačih umetnikov ter privatni muzej župnika in umet-
Prof. Janko Liška govori pred odkritjem spomenika padlim prosvetnim delavcem v Pomurju
DAN PROSVETNIH DELAVCEV POMURJA
»Ljudstvo vas potrebuje, čeprav se morda tega še ne zaveda povsod«
Besede
tovariša
Tita
o mladini
Našo mladino je treba na se* danji stopnji našega družbenega razvoja, v mirnem obdobju, v obdobju izgradnje socializma, vzga-> jati že od začetka, od najzgodnejr šega detinstva po zgledih junai štva, zavesti in požrtvovalnosti. Toda zdaj ne moremo zahtevati od mladine, naj se žrtvuje kakor med vojno. Treba pa je preprečiti^ da bi ljudje mislili, da je zdaj že vse opravljeno. Naša mlada generacija naj ne misli, da je boj končan in da zdaj ni potrebno, da tudi mladina prispeva velike napore. Vse to, kar zdaj ustvarja* mo: avtomobilske ceste in pota« železniške proge, tovarne in drugo, je prav tako velik boj, v ka* terem mladina spet lahko mnogo stori. Ni torej treba iskati kakš* nih posebnih oblik za vzgojo naše mladine. Oblika graditeljev je najboljša oblika. Ceniti je treba delo. In mladi ljudje naj vzljubijo fizično delo, delo naj jim bo v zadovoljstvo in čast, lenoba pa nekaj, kar je pod človeškim dostojanstvom. Dostojanstvo človeka mora sloneti na tistem, kar prispeva skupnosti s svojim fizičnim ali umskim delom.
*
Naša mladina ima zdaj mnogo možnosti, da se razvija in da bo res dostojen naslednik prejšnje generacije. Zato se mora predvsem učiti. Sola ji ne sme biti breme, ne glede na vse pomanjkljivosti, ki so še p njej. Naša mla-
Sestnajstega maja so praznovali prosvetni delavci v Pomurju prvič svoj dan. Zbrali so se polnoštevilno iz vseh krajev tega predela. Njihov dan je bil hkrati v znamenju 40-Ietnega jubileja herojske Komunistične partije Jugoslavije. Lepše se niso mogli oddolžiti temu jubileju, kot da so odkrili spomenik 47 prosvetnim delavcem, ki so nekoč službovali v teh krajih in so v letih narodne revolucije žrtvovali svoja življenja za idejo KP.
V veliki kino dvorani v Murski Soboti je navzoče najprej pozdravil predsednik okrajnega odbora Združenja tov. Janko Belec, med gosti pa posebej člana Izvršnega sveta LRS in predsednika Sveta za šolstvo LRS tov. Vladka Majhna, pobudnico antifašističnega gibanja med ženami Prekmurja tovarišico Poldko Kosovo, predsednika OLO Murska Sobota Rudija Čačinoviča, sekretarja
OK ZKS Jana Osa, zveznega ljudskega poslanca Ivana Krefta, pred- dina ^ razume to nalogo kot ne-sednika Sveta za kulturo OLO Maribor tov. Janka Liško, predstav- °9ibno potrebo, da si pridobi čim-nika Združenja učiteljev in profesorjev okraja Čakovec tovariša ue<- znania> da bi lahko v takšnem Iliča, zastopnika garnizona in svojce žrtev.	družbenem sistemu, kakršen je
- ,	naš, in na tej stopnji znanstvene-
V svojem govoru je tov. Čači- javne čestitke generalnemu sekre- go razvoja čimveč koristila svoji novič poudaril pomen prizadeva- tarju CK ZKJ tovarišu Titu in skupnosti. nja prosvetnih delavcev zlasti še sekretarju Izvršnega komiteja CK	*
____ v b°lj zaostalih krajih. Napori ZKS tovarišu Mihi Marinku.	Med Ameriko, SZ in raznimi
nostnega zgodovinarja Jakoba prosvetnih delavcev, je rekel, ne Na zaključku zborovanja so se drugimi deželami se je že začelo Sokliča, ki nas je peljal tudi v rnorejo biti drugačni, kot so na- spomnili dveh dolgoletnih pro- tekmovanje v tem, kdo bo zna-
gotsko cerkvico gledat znamenite Por| naših ljudi na ostalih pod- svetnih delavcev Pomurja_Mira nost bolje razvil. Mi smo majhna
freske. Slovenj Gradec se ponaša ročjih družbene dejavnosti za Stublja, ki že od 1924 službuje dežela, toda na tem poprišču nam z bogastvom umetniških dragoce- kulturni in vsesplošni napredek v Murski Soboti in je s svojim nihče ne more postaviti meje in nosu, ki pričajo o bogatem kul- naših ljudi. Njihovo delo se mora delom v številnih družbenih in ne preprečiti, da si pridobimo turnem življenju tega 700 let sta- v teh krajih vključiti v prizade- strokovnih organizacijah »zgled znanje, kajti ne velikost ne zem-rega slovenskega mesta.	vanje vseh za uresničitev načr- pravega ljudskega učitelja« in Ijepisni položaj neke države ne
Srečni smo bili, da smo ta dan tov za splošni napredek Pomurja Cvetka Golarja, ki je pred krat- določata, da bi se lahko razvila lahko, obiskali tudi Prežihovino, v prihodnjih letih. Z razvojem kim praznoval 80-letnico živlie- znanost v njej samo do te in te uti«, m- g?S,toljubno vd°vo/e- industrije, kmetijstva .in drugih nja. Oba so nagradili z umetni-ukega pisatelja, se poklonili v panog bo šlo več sredstev tudi za škimi slikami Kotljah na njegovem grobu ter potrebe šolstva. OLO Murska So- Po zborovanju se ie velika
hoS rssrss	«ius
stopnje, ali da bi 'se morala razvijati počasneje kakor v drugi manjši ali tudi veliki deželi.
letošnjem,
soboto Po dopoldanski proslavi bo po-
bolj zbližal. Kar do jutra smo jo potegnili in zaključili ob
Tov. Vladko Majhen je toplo programu koncert učiteljskega
6- junija 1959, pa bo nad tisoč poldne posebna gledališka pred- 5 uri sv£f & , ota~,L	pozdravljen spregovoril o neka- pevskega zbora »Emil Adamič« in
.^gojiteljev, učiteljev in profesor- stava, ogled šolskih razstav, mu- ko so se /utrani mecle iele imii terih zakliučkih iz zgodovine KPJ, ogledi številnih razstav: razstava )ev počastilo 40-letnico KPJ, ob- žeja itd, zvečer pa velik družabni kati bledim sončnim žarkom 9 katerimi se moramo prosvetni predšolskih otrok, otroška risba in
Čačinovič — je poln zaupanja v v parku. Ko so "še "zvrstm * slav- Zat0 hočemo, da se naš mladi
Že lanski »Dan prosvetnih de- predsednika Sveta za šolstvo LRS "ff? ®krb ba zn°va Poletela tja buje, čeprav se morda tega še ne Kosova odkrila spomenik v NOB da iz3lnlla tista razlika med
— —---------- •	preKo — na Koroško.	zaveds novsod.« s ckimnim«	-—ji;—	__ •	.	. umskim m fizičnim delom. To
bomo dosegli samo tako, da bodo delavci, ki delajo fizično, nekega dne dosegli višjo raven. Mi smo tudi že omogočili, da lahko delavec danes ali jutri postane inženir ali podobno.
--------- -	----- —__________________ .	---- sončnim žarkom "	.,lulilrao prosvetni p^uBuisKin oitok, oirosKa risoa in	*
“em pa se spomnilo vseh tistih sestanek vseh prosvetnih delav- Vreme pač ni držalo z nami Na delavci okoristiti pri svojem delu tehnična vzgoja, otroški izdelki,	.	... .
posvetnih delavcev, ki so v tej cev in njihovih gostov.	kolodvoru smo se prisrčno do- z mladin0- Predvsem je potrebno gospodinjska razstava, pionirska se lnmn °	afccVf V1
....	' sloviH -r ------------- _ __ vuT črpati spoznanje iz neiznrnsne delavnost, izdelki vai«,™, ;+,* »e m oomo imeti. Tudi v prihodnje si bom prizadeval, da bi se delovne akcije nadaljevale, ker se mladinci na njih ne le seznanijo s fizičnim delom, marveč se tudi vzgajajo. Šolska mladina, ki je intelektualno na višji ravni kakor delavska in kmečka, se lahko vendarle kaj koristnega nauči tudi od delavske ter kmečke in obratno. To je eno. Drugo, na teh akcijah so skupaj mladinci raznih narodnosti, kar je tudi velikega pomena za krepitev naše socialistične skupnosti.
★
Naša mladina mora biti element, ki bo pretopil Jugoslavijo in uničil vsa negativna pojmova-
Vse vzgojitelje, učitelje, pred- slovili, v vlaku pa začeli z načrti črpati spoznanje iz neizprosne, dejavnost, izdelki vajencev itd. metne učitelje in profesorje ter kako bi povrnili dragim stanov- frdPvratne.bmbe KPJ za socialno njihove visoke goste, zbrane na skim tovarišem iz Slovenjega rev°lucii0 in ta borbeni značaj potem velikem prazniku, toplo po- Gradca njihovo gostoljubnost. sredovati mladini. Zmagovati se zdravljamo.	J. N.	m. R.
flobi kakor koli doprinesli k zma-napredne socialistične ideje.
Za ta dan pa se pripravlja tudi gladina vseh celjskih šol, da ®kupno s svojimi vzgojitelji ob Spomeniku zmage počasti žrtve VeUke,NOB, obenem pa nabere	*
^mPvturnšktmbskJjehvxemledila Dva izmed padlih prosvetnih delavcev Prekmurja
Posebno bomo počaščeni vsi ^gojitelji s tem, da je tega dne “ljubil svojo udeležbo tudi pod-“redsednik Zveznega izvršnega ®v“ta in predsednik Prosvetnega J^ta Jugoslavije tov. Rodoljub ^“lakovič. V svojem pismu je Poročil okrajnemu odboru DUP,
■J1 bo v Celju spregovoril »O raz-jOju KPJ in medsebojnem sode-l°Vanju v bratskih republikah«.
Udeležbo tov. Colakoviča —
“^večjega borca za reformo šol-®tva v Jugoslaviji — vsi prosvetni ~*Iavci okraja Celje toplo pojavljamo, želeč mu, da bi se pojil v Sloveniji, na katero ga veže ®liko spominov, posebno tistih iz jriborske ječe — kar najprijetneje.
Lanske velike manifestacije Prosvetnega kadra pa se je ude-jll tudi tovariš Leskošek-,.uka, podpredsednik Zvezne dske skupščine. Že tedaj je ob-tiirt- 113 se bo Prav rad udeležil ““1 letošnjega zborovanja.
Prav tako bomo v svoji sredi »ozdravili tov. Vladka Majhna,
»VPLIV PARTIJE NA ŠOLSTVO V RAZDOBJU 1919—1941«
V Slovenskem šolskem muzeju bo v sredo 27. maja ob 18. uri odprta razstava s temo »Vpliv Partije na šolstvo z razdobju 1919—1941«.
da le v trdem, razrednem boju za ideologijo delavskega razreda. Težave nam ne smejo megliti pogleda. Velike dejavnosti, velik napredek je. mogoč le, če so vodilne sile naslonjene na množicah. Tudi kulturno-prosvetna dejavnost bo rastla le toliko, kolikor se bomo znali vsidrati v množicah.
Tov. Majhen je dalje govoril o nekaterih najaktualnejših vprašanjih našega šolstva in izobraževalne akcije sploh. Živimo v globokem procesu socialne reforme, v živo se postavlja potreba po
Skrajni prekvaiifiksiciji naših lju- bi morala vedeti vsa šolska mladina, dl, kmečkega prebivalstva, ki pre- P°,sel>no ^še podmladkarji Rdečega haja v industrijsko proizvodnjo. kriza’ BT'
V posredovanju izobrazbe se je
treba otresti starega gledanja na .	.	,	.	.
učne programe, ki je preveč togo. uče^f13^)^rSov^j Znanje se mora aplicirati na kon-	- • •
kretno življenje. Zavedati se moramo, da v bistvu dajemo znanje zato, da bo človek sposoben spreminjati družbo in dosegati nadaljnji napredek.
Sola kot celota — je dejal tov.
Majhen — se. mora utrditi na svo-
Tovoriši učitelji in profesorji!
junija se bomo v Slovenili - _________
zr™foveŠr'okidne™3TrvS3aickev °	šovinizem'in po-
kiriža; RK Slovenije namreč vodi to veliko človekoljubno akcijo.
Šolska mladina je premlada, da bi lahko darovaila svojo kri, pač pa
Tone Šifrer, profesor iz Zabnicc na Sorškem polju, služboval na gimnaziji v Ptuju in Murski Soboti, ij Begunj odpeljan v Mauthausen, kjer so ga ustrelili
okviru šolskega programa narisali letake, ki bi spominjali ljudi na pomen In potrebo krvodajalstva v današnji zdravstveni službi. Ti letaki bi lahko bili ob primerni učiteljevi razlagi topel izraz hvaležnosti tistim. ki so vedno pripravljeni darovati svojo kri.
Zato prosa Komisija za podmladek pri GO RK Slovenije učitelje risanja, da pomagajo podmaladkar-jem izvesti to akcijo; hkrati naj poskrbe. da bodo letaki nalepljeni na vidnih mestih v okoBici. Glede stro-
. .	v	jem terenu, zato potrebuje stalen
Koioman Kučan, učitelj iz Adri- kader. Apeliral je na prosvetne
jancev v Prekmurju, padel kot delavce tega področja, naj ne bodo ^ za nabavo papirja in barv se drugi adjutant bataljona prve ju- preveč nezainteresirani za nadalj- obrnite na krajevni ali občinski od-goslovanske brigade 1944 v Gor- nji napredek šolstva v teh krajih. bOT RK-njem Milanovcu	Z zborovanja so poslali brzo-
Komisija za podmladek pri GO RKS
dobno. To mora storiti mladina. Ne mislim seveda, da je treba likvidirati narodno kulturo, tisto ožje narodno pozitivno, kar je nastajalo v zgodovini. Mi moramo kovati jugoslovansko mladino, mladino, ki bo cenila zgodovino svojega naroda, pa tudi vseh drugih narodov, ki bo seveda gledala s kritičnim očesom, ki ne bo poveličevala vsega, kar je bilo v minulosti. V minulosti je namreč mnogo pozitivnega, v minulosti imamo slavne strani v naši zgodovini, je pa tudi kaj negativnega. Gojiti moramo pozitivne tradicije iz naše zgodovine.
(Iz razgovora predsednika republike z urednikom beograjskega lista »Mladost« 8. maja letos.)
Veličina žrtev nas obvezuje
Govor ob odkritju spomenika padlim prosvetnim delavcem, ki so službovali v Pomurju
Bratsko srečanje slovenskih in hrvaških prosvetnih delavcev v Krapinskih Toplicah
Učitelji in drugi z desnega brega Mure so v letih stare Jugoslavije Prekmurje imenovali Sibirijo, bolje povedano: ogibali so se, da bi prišli sem. Prva leta tu res ni bilo najlaže. Predvsem je bilo težko navezati prisrčnej-še stike z domačini, ki so bili vzgojeni v duhu svetoštefanskega kraljestva. Niz stvari je motilo odnose med domačini in prišleki. Med učitelji je bilo precej Primorcev, pregnanih iz fašistične Italije. Te učitelje sta mogoče še bolj kakor druge prišleke motila takratna nacionalna mlačnost prekmurskega ljudstva, obremenjenega s posledicami polfevdal-ne preteklosti, in madžaronsko malomeščanstvo, ki je zlasti v časih JRZ dobro vozilo z jugoslovansko buržoazijo, čeprav je hkrati Jugoslavijo izdajalo.
Dne 16. maja t. 1. smo se po- zultat dolgoletnih prizadevanj novno srečali prosvetni delavci naše Partije, da se zruši nacio-z obeh bregov Sotle, tokrat v nalni šovinizem, ki so ga nekdaj prijaznem zagorskem zdravilišču netili tuji in domači izkorišče-dobneje oboroženi nacistični voj- Krapinski Toplice. Z letošnjim valci, in da se razplamti resnič-
življenje pod okupacijo, tam so	_	.
se vključevali v antifašistični ski je zmogla organizirati samo zborovanjem je DUP Šmarje pri na ljubezen, bratstvo in enotnost boj. Prav to kaže na njihovo vi- organizacija s tako jasnimi cilji Jelšah povrnilo gostovanje DUP med jugoslovanskimi narodi.
soko zavest in človeški ponos.
Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo.
Jožeta Kerenčiča-Janka so ustre-liat nacisti v Mariboru, 27. dec. 1941, prof, Elviro Tomasini pa kot organizatorko upora v Sandžaku 14. arvg. 1942 v Kosovski Mitroviči. Oba ko mundsita, ki sta službovala pred vojno v Gornji Radgoni, sta bila proglašena za narodna heroja.
V Poljanah pri Našicah je padel Rafael Berce, v bolnici v Bdogradu na moru je umrl borec za osvoboditev Like in Dalmacije Andrej Blažič,
in tako disciplinirana, kakor je naša Partija pod Titovim vodstvom. Ta upor se je dal organizirati in razviti v uspešno in zmagovito borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem samo s komunisti in rodoljubi, ki so bili tako požrtvovalni in vsako uro pripravljeni na sleherno žrtev, kakor so bili tovariši, katerih imena so vklesana v, ta spomenik.
Veličina teh žrtev nas obve-
Pregrada, ki nas je obiskalo 18. oktobra lanskega leta v Rogaški Slatini. Na bratskem zborovanju v Krapinskih Toplicah se je zbralo približno 200 učiteljev in
Tudi naloge in cilji obeh sindikalnih organizacij so enake: oblikovati pravi lik jugoslovanskega prosvetnega delavca, t. j. delavca s kritičnim duhom, ust-
profesorjev, da manifestirajo varjalnimi silami in kolektivno
bratstvo in edinstvo dveh sosednjih republik.
Zborovanje je vodila tov. Milica Bizjak, predsednica DUP Šmarje pri Jelšah. V uvodnih besedah je pozdravila goste poli- svetle like iz zgodovine tičnih in prosvetnih forumov saj bomo prav tu našli
zavestjo. To so hkrati moralne vrednote, v katerih so se prekalili jugoslovanski komunisti in ki jih moramo posredovati mlademu rodu. Prikažimo mladini
KPJ, zgle-
bojaznl. Le trajno prostovoljno podrejanje in pristni kontakti bodo ustvarili pravo disciplino, ki pomen) organizacijo dela za daljšo dobo uj težnjo po. redu. Učitelj, ki bo ime* slabo disciplino, bo ime« slabe učn« uspehe, kajti v nediscipliniran eni razredu ni pravega sožitja med učiteljem ® učenci in razredna morala lahko zdrkne tako nizko, da prevzamejo dominantno vlogo slab! učenci, ki terorizirajo boljše., ZeM koristno je zdravo javno mnenje Učitelj ne sme omalovaževati otroške problematike. Nasprotno:	imeti
mera prisrčno zaupanje, osebno spoštovanje do vsakega učenca in čudo otroškega trpljenja. V razredi) naj razpravlja o vseh dogodkih, ki zadevajo razredni kolektiv.
Vinko cesar je padel kot oficir ju- zuje, nas in rodove, ki dorašča-
Napredno, razredno orientacijo glede nacionalnih odnosov, zanimanje za socialne probleme in protifašistično aktivnost je kakor drugod med našimi narodi — tudi med učiteljstvom Pomurja vzbudila in razvnela KPJ. Vpliv Partije je naglo in močno zra-stel v letih vse bolj grozeče fašistične nevarnosti. Takrat - je Partiji uspelo zbrati krog sebe vse iskrene rodoljube. Glavni pobudnik in organizator Ijudskode-mokratične fronte med učiteljstvom v Prekmurju je bila tov. Poldka Kosova. Takrat so med učiteljstvo tudi pri nas prišle knjige založbe ENKA. brošure Male knjižnice, sploh marksistična in promarksistična literatura.
goslovanskega voda pri ruskih partizanih v bojih pri Stari Buti, Josipa Grčo je zahrbtno ubil izdajailee na Mosiavini, Franjo Knafelc je pade« kot borec Cankarjeve brigade v Suhi krajini. Jože Kramberger-Joco. že pred vojno preganjan zaradi naprednega dela v’ soboškem učiteljskem društvu, je pade« kot intendant Kočevskega odreda pri Starih Žagah, Koloman Kučan, poročnik — politkomisar batailjona I. jugoslovanske brigade, formirane v Sovjetski zvezi, je izkrvaveli v Gornjem Mila-novou v Srbiji, po bojih pri Cačku. Heleni a v Petrovič je padel kot po-
jo in ki jih vzgajamo, da delamo zvesto za cilje, za katere je dalo svoja življenja toliko mladih ljudi. Ta spomenik nam bodi spomin na leta, ko se je odločalo o našem narodnem obstanku in smo z najtežjimi žrtvami izbojevali socialistično družbeno ureditev naših narodov. Bodi nam trajna spodbuda, da storimo vselej vse, da pomagamo ohraniti mir v svetu, da poma-
obeh komun, t. j. predsednika dov neustrašne svobodomiselnosti, ObLO Pregrad tov. Iva Dupliška, vztrajnega ustvarjalnega dela, predsednika DUP Pregrad Cika nesebičnega tovarištva in iskre-Milana, načelnika Tajništva za nega bratskega sožitja. Sociali-šofttvo Celje tov. Vojka Simon- stični učitelj mora pomagati pri Čiča, šefa inšpekcije tov. Mira družbenem upravljanju, sodelo-Lužnika ter prosvetna inšpektor- vati mora pri celotnem druž-ja obeh področij. Nato je pouda- benem snovanju in nehanju, t. rila pomen zborovanja in očr- j. pri delu šolskih odborov, šol-tala lik jugoslovanskega pro- skih zadrug, pionirske in mladin-svetnega delavca.	ske organizacije, sindikata itd.
Prvi stiki obeh društev sega-
, Ul:1,,, Bielcvaru' Štefka gamo razvijati ter utrjevati soci-
Frešerem, učiteljica na osvobojenem	__, ,
ozerroldu. aktivistka, ie bila ustreli e- ^listicne, to je neizkoriscevalske
Slava tovarišem' padlim v letih antifašistične borbe za demo-
jo v prejšnje leto, ko sta si na pragu osemletne šole v Rogatcu podala roke hrvaški in slovenski učenec- ko sta v zbornici te šole izmenjala svoje vzgojne probleme hrvaški in slovenski učitelj. Zborovanje v Rog. Slatini je po-
krgtične, človečanske, socialistič- menilo nadaljnji korak v zbliže-ne
ideale!
Murska Sobota 16. maja 195§
vanju, a letošnji sestanek obeh -ii. j—poniemb-
Janko Llška
bratskih društev je še neiši, saj sovpada s 40. obletnico
KPJ in SKOJ in je stvaren re-
Da bi učiteljsko društvo soboškega okraja usmerili v levo, da bi politično osvestili prosvetne delavke, je bil jeseni 1935 ustanovljen odsek učiteljic. Na sestankih tega odseka pod vodstvom Poldke Kosove niso razpravljali le o pedagoških in strokovnih vprašanjih, ampak tudi o zapostavljanju žene v takratni družbi in o akcijskih pobudah Komunistične partije.
Ženskemu odseku pripada zasluga, da je 1936. leta prišel odbor učiteljskega društva za soboški okraj pod partijski vpliv. To društvo je postalo eno od najdelavnejših Ijudskodemokra-tičnlh in antifašističnih žarišč v Pomurju. Pridružilo se je protestu slovenske napredne javnosti proti nacistični okupaciji Češkoslovaške. Največja politična manifestacija, ki jo je organiziralo, pa je bilo zborovanje sedmih učiteljskih društev severovzhodne Slovenije, ki so se ga udeležili tudi Medžimurci. To zborovanje se je manifestativno izreklo za napredna načela v vzgoji, proti preganjanju učiteljstva, za društveno svobodo in proti fašizaciji režima.
czemilju. aktiiviatka, je bila ustreljena prt Sv, Ani pod Križno goro, odnose med ljudmi in narodi.
Ferdo Skok je pade« v boju z belo gardo pri Pleterjah, Vifljem 2ener kot oficir partizan na Bohorju.
Ludvik Gurman je prebegnil k RA In umrl v taborišču Hrenovo j e, učitelj in pisatelj Clrtl Drekonja je bi« s 24 tovariši ustreljen kot tat ec v St. Vidu nad Ljubljano. Mileno Drolc so Nemci ubili pri Metliki, profesor in književnik Vinko Košak je padel 14. oktobra 1942 s 7 tovariši v Gramozni jami pri Ljubajani, dr.
Maks Kovačič je posta« žrtev ustašev v Bosni. Anton Miklavčič je padel kot talec, skupaj s 16 tovariši v Gramozni Jami, Milena Petovar, por. Berce, uspešna aktivistka že pred vojno, je padla kot talka v Mariboru 2. aktobra 1942, skupaj 8 140 tovariši.
Julka Pintar je končala v plinski celici v Auschwitzu, Jožeta Fri-slana so ustrelili kot talca v Celju, v Starem piskru. Lojzeta iPuclja so ubili skupaj z Antonom Hvalo pri Stopičah na Dolenjskem. Rudolfa Seršena so ustrelili Nemci v Zrečah
^KkSt1Ctaičaf0prSSorSinrCpisIateJj središče hmeljarstva — tega »ze- tošnji hmelj, bodo dobili še sosed-Tome Šifrer je izginil v Mauthausnu, lenega zlata-«, kot pravijo.	njo njivo, na kateri bodo »-v ko-
Ob	asfaltirani cesti, ki operaciji« z mladimi zadružniki
ofenzivi kot kurir, Viktorja Sinkov- ....	^
ca so ustrelim Itatijani kot tarča, na eni strani proti Celju in skupaj z 20 fanti iz otav, prof. Jože- dalje na Štajersko, na drugi pa ta stera umorili gestapovci z vrsto tovarišev v plinski celici v Mauthausnu. Ljudmilo Stok so ubih
DELO MLADIH ROK ŽE GRE V CVETJE
Obisk pri šolskih zadružnikih v Šempetru v Savinjski dolini
Šempeter v Savinjski dolini, likosti 4 arov, ko bo pa dozorel le-
Tov. Milica Bizjak je svoje plodno razmišljanje zaključila z gieslom:	Prevzgojimo v novem
duhu sebe in oblikujmo v reformirani šoli pravega socialističnega človeka.
Najtehtnejši prispevek zborovanju je bilo predavanje priznanega slovenskega pedagoga profesorja Gustava Šiliha, ki je z ognjevitimi besedami pravega šolnika in bogatim 'repertoarjem življenjskih primerov iz dolgoletne prakse govoril o vlogi učitelja v reformirani šoli.
Uvodoma je poudaril, da mora biti izhodišče uspešnega dela v reformirani šoli vzgoja. Sele izboljšana vzgoja bo rodila boljše učne uspehe.
Pri pretresu učitelja v refor-mirani šoli je osvetlil vprašanje učiteljevega kontakta, partnerstva, avtoritete, discipline in duševne higiene.
proti Ljubljani, stoji šolsko po-
gojili tudi hmelj — izkupiček si bodo pa delili. (Znana je živahna dejavnost aktivov mladih zadruž-
ItaI slopje, ne veliko, le pet razredov nikov v Šempetru in okolici.) Po-
šteje
lijami zaradi sodetovanja z OF. za imajo. Učiteljski kolektiv posledicami hitlerjevskega nasilja Je niJ veg fcot sedem ljudi, umrla v Ljubljani Mara Apih-Pečar,	at-no
v Dachauu je umni za tifusom uči- Ravnatelj šole tovariš Stane teij Janko Batonik. v taborišču Hers- Pejovnik, predsednik sveta za šol-bruck Franc Bračko, njegova žena stVo pri občinskem ljudskem od-Antonija pa po —1"< ” ----------- -
za posledicami mučenja in strada- boru Žalec, pripoveduje,^ da bodo
nja v taborišču Bergen-Befsen. na v kratkem imeli v žalski občini
svetili se bodo razen tega vrtnarstvu in čebelarstvu. Prav pred kratkim so zasadili svoje njive s sadikami paprike in paradižnika: maline, ribez in jagode pa že živahno poganjajo in cvetijo.
V okviru šolske zadruge si
pojti vido^cerut^zjT posledicami19!^" na desetih šolah šolske^ zadruge, bodo šempetrski učenci uredili ve-
Miian Deškovič. Njegova mati Min- ske zadruge pa tudi občina veliko ka je umirila v Bergem-Belsnu^maja zanimanje za to dejavnost mladi-
Tako bo dobila šolska zadru-
1945 za pegavcem. Za Milana Ferja.
na kaže, da je padel v uporu inter- ue- .	,	. rrr,
nirancev v Buchentvaldiu, Franjo ga v Šempetru od tamkajšnje KZ Gabrijelčič je moral kot politični dva panja-stoiaka za gojitev če-kaznjenec čistiti mine A-
Ko je Hitler okupiral Jugoslavijo, je bilo že lepo število prosvetnih delavcev zavestno v protifašističnem taboru. O tem več kakor zgovorno pričajo imena, vklesana v spomenik, ki ga danes odkrivamo. Nič manj kakor 47 učiteljev in profesorjev, ki so kdaj službovali v Pomurju, je padlo v antifašističnem boju ali pa pomrlo v nacističnih taboriščih. Naši predvojni tovariši so padali na raznih bojiščih po Sloveniji, v raznih krajih naše države, pa tudi drugod po Evropi. Kamor jih je zaneslo kruto
fronti, prebegni« je v taborišču Hrenovoje. Mira Gnus-R avb ar je umirila v izgnanstvu v Kruševcu, Bernard Klanšček-Žarko za tifusom v Dachauu.
Julija Kontlerja so umorili gestapovci v plinski celici taborišča Flossenburg, v taborišču Buchenwaid je izginil Drago KorošaJc. Ze pod itailijansikim fašizmom na 5 let Ječe obsojeni Zmago Krašna, eden od najaktivnejših antifašistov v Pomurju pred vojno (službovali je v Adrl-.......... umrl v Dachauu, Lojze
k RA in^umri bel. KZ Tabor je prispevala žalski šolski zadrugi 200.000 din, KZ Braslovče šolski zadrugi sto tisoč din, v Letušu 30.000 din itd. Kmetijske zadruge pomagajo z vrtnarskim orodjem. (Kaže, da so se šolske zadruge v tem predelu usmerile predvsem v gojitev vrtnarskih kultur).
Šolska zadruga Šempeter šteje kakih 40 učencev, ki kažejo do
iancih), jo umrl v  ------------- —„— _ _	.. _ . .
puppis je umiri, izčrpan v taborišču dela na zemlji veliko veselje. Zdaj
Oranienburg, nekje v Nemčiji izginila Justina Malič.
P® 1® imajo v svoji lasti zemljišče v ve-
liko delavnico v hmeljarskem domu za svoj tehnični krožek. Občinski ljudski odbor jim bo nabavil 6 delovnih miz s primeži. Agroservis in lesno podjetje sta obljubila za delavnico še preostalo opremo in material. Sempetrska tekstilna tovarna, ki ima nad šolo patronat, pa je prispevala dve sto tigoč din — s skupnimi sredstvi podjetij, občine in Društva prijateljev mladine so si nabavili epi-skop, magnetofon in diaprojektor.
Pridelke z vrta šempetrske šolske zadruge bo odkupila KZ; mladi, prizadevni zadružniki pa že računajo, da bodo z denarjem uredili tople grede in morda še kaj.
Naj pedam osnovne predavateljeve misli: Octločilnd faktor uspešnega dela v razredu za zdravo sožitje med učiteljem in otroki Učitelj mora otroka razumeti, ga pravilno vrednotiti, se vživeti vanj in se identificirati z njim. V obnašanju razreda se zrcali notranja problematika učitelja (n. pr. razburljiv učitelj — razburljiv razred). Vendar mora odprte odnose omejiti z distanco, ki mu jo narekujejo družbene dolžnosti. Obvarovati se mora tovarištva in prijateljstva, očetovstva in materinstva, a se kot soigralec pristno, t. j. z dušo in telesom, vključiti v igralno vzdušje. Tudi v negativnih lastnostih svoje »polne biti (ženska emocionalna subjektivnost in moška racionalna shematič-nost) naj se ne skuša pretvarjati, saj se oba elementa dopolnjujeta in sta nerazdiružljiva člena življenja.
Učiteljeva avtoriteta naj temelji na spoštovanju, zaupanju in ljubez-
ni,
mini,
pa na legalnih pravicah (opo-ukori) ali celo na strahu In
Ko je prof. Šilih podal še nekaj smernic za disciplino (kontrola samega sebe, pristni kontakti, zahtevnost, odločnost, doslednost, rezerviranost v čustvih) je za zaključek še spregovoril o duševni higieni učitelja.
Medtem ko je mladinska psihologija že dobro znan pojem, j® bilo o psihologiji učitelja doslej rečeno zelo malo ali skoraj nič-Očrtali smo idealnega, pozabili pa na dejanskega učitelja z dobrimi in slabimi lastnostmi, s številnimi duševnimi problemi. Prosvetna oblast se bo morala zanimati tudi za duševno higieno učitelja, poiskati vzroke določenega stanja in učitelju pomagati-Večkrat so težave s temperamentom, še pogosteje z nevrotičnostjo kot posledico poklicne dejavnosti. Učiteljski poklic zahteva stalno koncentracijo, enostransko metodično usmerjnost in nenehno razdajanje. Zato je učitelju prepotreben letni oddih (ki pa je marsikomu kamen spotike)-Hkrati naj si poišče protiutež ^ izvenšolskem udejstvovanju, zajaha naj svojega »■konjička-(glasba, šport...), naj da prosto pot interesom in si najde področje, kjer tudi jemlje in uživa-
Navdušen in spontan aplavž na zaključku predavanja je po* kazal da je predavatelj naše* pot do vsakega ušesa in srca posebej, da ima posluh za učiteljevo duševnost in poklicne težave> ne pa le za njegove dolžnosti i*1 naloge.
Po zborovanju smo si ogledali zdravilišče Krapinske Toplica se izdatno okrepčali v zdravili' škem hotelu in izmenjali misij v manjših krožkih na tovariški zabavi, ki je sledila. Omeniti ie tudi treba, da sta vse stroške po* ravnala oba občinska ljudska od' bora, ki se jima za to toplo z3' hvaljujemo. Priznanje gre tudi organizatorjem zborovanja, ki so se resnično potrudili, da je bil obisk pri hrvaških kolegih re* prijeten in nepozaben, saj si ie ob slovesu vsakdo želel, da J* bratski stiki tradicionalno nad*j Ijujejo' in da pride še do tesnej' ših in plodnejših kontaktov me1* obema sindikalnima društvoma-Jurij Z.
Vsi
da
De
nil
v
Vil
»ji
sol
1»!
iai
Vsi
t>r
va
»e
Va
da
5P
»a
»s
Pc
»i
»(
Celje — mesto stalnih mladinskih pevskih festivale''
Celjski okraj je znan po zelo 9. maja t. 1. je bil celjski mia' živahni mladinski pevski dejav- dinski festival oficialno otvorj®11 nosti. Že leta 1946 je sodelovalo s koncertom domačega mladinske' na prvern festivalu 2500 pevcev, ga zbora ŽPD »France Prešeren-i Na drugem festivalu lansko leto ki ga vodi Jurče Vreže. 13. mai3
Usode teh naših tovarišev kažejo vso grozo in neizprosnost vojne, zverinsko podivjanost nacistov, fašistov in izdajalcev. Ta težki, neizprosni boj, upor z golimi rokami proti takrat najso-
Učiteljsko zborovanje v Trstelju
Trstelj je hrib na meji Vipavske doline s Krasom. Čeprav ima
Tak je bil dan, ko so imeli člani Društva učiteljev in profe-
ie okrog 600 m nadmorske višine, sor jev občine Šempeter na Tfste-
je znan po redki planinski flori in lepem razgledu. Lahko mu rečemo tudi primorska Golica, saj tudi tam zgodaj spomladi zacveto cela polja jurjevk. Tako pravijo domačini narcisam. Takrat je na Trstelju najlepše. Kadar iznad Nanosa vzide še toplo primorsko sonce in z morja zapiha rahla
lju zborovanje, s katerim so počastili letošnje jubilejno leto. Ob udeležbi vseh članov in predstavnika ObLO Šempeter je zborovanje začel predsednik sveta za šolstvo pri ObLO tovariš Savnik. Govor je imel predsednik Društva tovariš Velikonja. V njem ni opisoval le splošnih dejstev iz zgo-
jih je sodelovalo že 4300. Vsi, ki so prisostvovali tej edinstveni prireditvi, vedo povedati, da je bila organizacija ob sodelovanju vse celjske javnosti vzorna in
je zopet polna dvorana navdušen3 ploskala mešanemu mladinskem3 zboru celjske gimnazije in njene" mu dirigentu Egonu Kuneju, 1^ maja pa je C^lje sprejelo že prVe
navdušenje nepopisno. Najbolj pa goste:, znani mladinski zbor *z so bili veseli uspeha iniciatorji Varaždina, ki je pravzaprav urad' prireditve, trije prosvetni delav- ni državni mladinski prvak, po^
ci - Šmarčani: Kunej, Vreže in Ferlinc. Analiza prireditve je pokazala, da je veljal ta festival le kot mobilizacija sil. Tako so bili že v tem šolskem letu periodični enotedenski tečaji pevovodij mladinskih zborov, začel je vaditi okrajni UPZ, sestavljen v
vodstvom Marjana Zubra. Nadalj' nji letošnji program bo še izpolni* mladinski zbor «Svobode-Centef' iz Trbovelj, ki bo pod vodstvo^1 Albina Veingerla nastopil v C®" lju dne 23. t. m. 25. maja bo fe' vija najboljših mladinskih zb0' iz občin našega okraja. L®'
burja, da vrhovi borov zašumijo, dovine KPJ, temveč je močno po-
človek pa po dveurni hoji mimo cvetočih vinogradov in rahlo rdečih češenj počiva v senci, mu ni
udaril tudi delo učiteljev-komu-nistov v najtežjih obdobjih naše preteklosti ter podčrtal vlogo ko-
Zgoraj: predsednik šolske zadruge Šempeter Konrad Roznam in načelnik pionirskega odreda ter zadružnik Simon Hropot. — Spodaj: šolski zadružniki v Šempetru pri delu na zemlji.
žal, da se je dvignil tako visoko, munistov in učiteljev pri izgradnji socializma. Za govornikom je
Pouk o prometnih predpisih
V osnovne šole Ljudske republike Bosne in Hercegovine so začeli uvajati poseben program pouka o prometnih predpisih, Od I. do V. razreda bodo o prometnih predpisih govorili učitelji vzporedno z rednim poukom — le v IV. in V. razredu se bo zaradi tega nekoliko povečalo število tedenskih učnih ur. medtem ko bodo od VI.—VIII. razreda predavali strokovnjaki z Ljudske tehnike in to neobvezno za učence.
Program pouka o prometnih predpisih predvideva 25 do 35 ur v enem šolskem letu.
zadonelo spontano petje partizanskih in narodnih pesmi.
Popoldne je bila na livadah okoli planinske koče sproščena družabna zabava. Učitelji so si ob tej priložnosti poglobili medsebojno poznanstvo; skupna zborovanja zaradi objektivnib razlogov društvo redko organizira, pa še ta večkrat potekajo le ob reševanju golih organizacijskih in stanovskih vprašanj. Zato je bila zamisel zborovanja na Trstelju res dobra in je zaradi dobre organizacije tako zborovanje tudi izpadlo. Želja članov je, da bi se taka zborovanja ponavljala.
Društvo je tako dostojno praznovalo veliki jubilej. R. L.
glavnem iz pevovodij. S tečaji tošnji festival pa ho dne 30. maj® smo imeli lepe uspehe, s pevskim zaključil s koncertom mešani ml3' zbororn manj. Naši trije Šmarčani dinski zbor mariborskega učit®' pa so šli še dalje — kako razgi- Ijišča pod vodstvom J. {titovc3, bati vso našo domovino y mladin- Vsem nastopajočim zborom nud* skem petju? Izmislili so vabo: Celje brezplačno hrano, stanov3' Celje naj postane mesto stalnih nje, povrne potne stroške in p*3' mladinskih festivalov, kjer naj bi ča pevovodski honorar.
kazali svoje zmogljivosti. Pred- da ne sr/fn v i?aŠ° sednik okrajnega sveta Svobod, ^ kaj	PJe*tlz’ 2
znani organizator in kulturni de- - Pdin; P-r	n,a-
lavec tov. Andrej Svetek, je pred-	Cllj^lg"ltl kva2lt1t? "t
lojene™ pred.osu p.UoJil i« ^	J”™,
ml^nskegi pet/a - torej sčaso- ^ii n. Pr. že drugo leto v gost®*
ma mesto mednarodnih mladinskih festivalov.
Zavedamo se, da lahko dobimo za uresničenje take zamisli le toliko sredstev, kolikor jih naša skupnost ustvarja. Še bolj pa se
več zborov iz naših bratskih publik, pozneje pa še iz ih°” zemstva.
Celjski okrajni svet Svobod organizator festivala v tej svo* zamisli ne bo odnehal. Če pa k.
zavedamo, da bo treba storiti praksa pokazala, da bodo pog0* ogromno delo prevzgoje občin- v kakem drugem mestu bo« stva, ki bo moralo zadihati in za- ugodni za nadaljnji razvoj m®°' živeti z nastopajočo mladino, da narodnega mladinskega festiva*3, bodo dvorane polne in da bodo pa ne bomo prav nič Ijubosurn*1’.' nastopajoče goste celjske družine ampak ponosni, da naša zamis®_ rade in dostojno prevzele v oskr- uspeva. Potrudili se bomo, da b®" bo. Zato smo v letošnjem letu mo stalni gost na jugoslovanskeI,, prav skromni.	mladinskem »Arezzu«. F.
Izvenšolske dejavnosti
morajo nuditi vso pomoč pri oblikovanju socialističnega državljana
DELO ŠOLSKE SKUPNOSTI
NA GIMNAZIJI »JURIJA VEGE« V IDRIJI
Pregled izvenšolske dejavnosti na ekonomskih srednjih šolah Slovenije, kakor ga je dalo nedavno posvetovanje predstavnikov •»ladinske organizacije teh šol v Kopru, nam nudi dokaj zanimivo sliko. Na osnovi anketnih,, lističev, ki so jih izpolnili sami
Letos je stopila šolska skup- mori, kar pa je uspelo šolski skup- ko opazimo, posebno v primerja-nost gimnazije »Jurija Vege« v nosti odpraviti še pred interven- vi z lanskim prvim polletjem, ob-četrto leto svojega obstoja. Ven- cijo profesorskega zbora. Tudi čuten napredek vsaj glede števila dar je bilo treba precej časa, pre- glede prepisovanja smo uspeli to- sestankov den so dijaki prišli do spoznanja, liko, da ni slabše, kakor je bilo da šolska skupnost ni nov krožek prejšnja leta. Kdaj pa /kdaj je vseh šolah zelo pestro, mladinske organizacije, ampak prišlo tudi do nerednosti, poseb-
Nasproino pa je
športno življenje
razrednih kolektivov. Sestanki so bili v vseh razredih redno vsaj po enkrat na mesec. Glavna skrb razrednih skup-
dnan	___"	miacunsKe organizacije, ampan prisio tudi ao nereanosn, pose d-	uriavna skio lazieuum
dii^knmišljenju Povsod obstajajo športni aktivi z skupnost dijakov, ki lahko kot ne- no proti koncu polletja, kar je bilo nosti je bil pač učni uspeh. Lan 1 J	J	’	večjim številom dijakov — razen posredno prizadeti sodelujejo pri posledica sezone šolskih nalog, ske izkušnje so nas izučile, da
V Tr*30V^a*1> ^ier se pladina družbenem upravljanju šole. Ka- nekoliko novoletnega razpolože- krožki ne prinašajo zaželenega Uhf 944Lj bKn r 89tsd v Trhnvl^	udeistvuie v drugih športnih sneje se je pojavilo mnenje, da nja in tudi tega, da so dežurni še- uspeha zaradi neresnosti pri delu,
zžn 2tti’ 11K	s V	klubih. Največ zanimanja kaže je golska skupn0st nekakšen sin- stošolci in petošolci, ki jih njihovi pa tudi ker je težko zadostiti več-
anketfni^d vata k sredn'>a šola še v Ajdovščini, ki pa se mladina za nogomet, rokomet, ^ikat, ki naj brani dijaške inte-	---	---- L----
košarko, odbojko itd.
starejši tovariši niso vedno upo- jemu številu dijakov z različnim
M	tovn.,« „ .,h S,.,h 3e vsekakor po- “^a, SZTiT* »por. n. jSSjTSjf? 2*^?^ ‘"SU- «.	tavvM * SSS^JSS^i, S "
llhb V	kraiir^i^	ditakf	P0*31116211^ šolah dokaj razvit, vsaj giede prvih, ena izmed na- skrbnem strokovnem vodstvu, za- jakov. Seveda pa je tudi tu glavni
Ske L ^eerh«« vJieiikf	?e ^on^kod velikipa x° še nekatere šole ki nima- log šolske skupn0sti, toda še zda- čela delovati ob večji soudeležbi pogoj za uspeh volja do učenja,
ske, m sicer so v velik, večini, dalje je ponekod veliko število jo žoiske telovadbe. Čeprav se leč ni edina. Jasno je, da dokler dijakov. Na novo smo letos odprli Ce te ni, je .pač vsa pomoč odveč
in je niti nima smisla dajati.
razredne skup-
flijakov, ki se vozijo v šolo, tako v Celju, Kranju, Trbovljah itd. zdi, da to pri tolikšni športni ni bllo eistih pojmov 0 delu ln stalnico,
w	B	..	udeležbi ni potrebno, bi vendar vlogi Šolske skupnosti, posebno razpolago dnevno časopisje ter Poleg tega so razieune on.up-
Uljaske Illl£v6rz@ — novci	ponekod profesorji, dru- morali imeti tudi šolske ure te- če niti mladinski funkcionarji niso važnejše jugoslovanske strokovne nosti zbirale denar za ekskurzije.
god predavateljski aktiv. Iz an- lovadbe že zaradi tega' da bi se vedeli, kje se konča področje nje- in literarne revije.
Oblika ideološke vzgoje ketnih lističev pa žal ni razvidno, v fizkulturno delo vključili tudi nega dela' in' kje se začenja" podali kje predavajo tudi dijaki sa- tisti dijaki, ki ne sodelujejo *" mi. Na nekaterih šolah — tako v nobeni športni panogi.
2., 3. in 4. razred so organizirali
Letos je bilo izvoljenih v od- delovne akcije, da bi si prislužili
Politično-ideološko delo je na '’seh šolah sicer zadovoljivo, ven-je anketa pokazala, da po-Oekod ne najdejo najbolj primerah oblik dela. V tem so uspeli v Murski Soboti, kjer so ustano-vili dijaško univerzo na tamkajšnji gimnaziji }n v nji zbrali vse ®°boško dijaštvo in delavsko
Kranju — dijaki za politično-ideološko delo sploh ne kažejo zanimanja, ker so predavanja slabo pripravljena in nezanimiva.
Tehnični krožki
v ročje mladinske organizacije, tudi bor, ki skrbi~za poslovanje mleč- sredstva za izlete. Tako sta oba delo ni steklo. Do lani so se pojmi ne kuhinje, tudi nekaj dijakov. Ti druga razreda že napravila eks-
vendarle toliko razčistili, da	so	s0 skrbeli za pobiranje mesečnega	kurzijo v Ljubljano, si	ogledala
Zadruge	vsaj razredne skupnosti začele z	prispevka, za razdeljevanje mali-	univerzitetno knjižnico,	Narodno
Anketa	ie Dokazala	da	obsta-	delom- Skupnost kot celota pa	še	ce in skupaj z ostalim odborom	galerijo, zvečer pa komedijo »Za
jajo zadruge na treh šolah	in	si-	ni Pokazala nič konkretnega.	in predstavniki razrednih dijaških	narodov blagor«,
cer v Ljubljani Mariboru in v Tako je bilo stanje, ko smo skupnosti sodelovali pri izbiri di- Se posebno pohvalo pa zaslu-Murski Soboti. Vsekakor bi bilo stopili v novo šolsko leto. Ce pa jakov, ki naj bi prejemali brez- žita tretji in četrti razred. Prvi je
... uc._	, .	. ,	Drinnročliivo da bi tudi ostale danes pogledamo na delo v prvem plačno malico. Vendar smo tu še priredil res uspel novoletni ples,
jMadino V upravnem odboru di-	šolsk| dednosti	na ekonomskih	šole uvedle ’tak način izvenšol-	Polletju, lahko opazimo, da je šol-	premalo napravili. Odbor se je	drugi pa je pripravil kvalitetno
Jaške univerze so predstavniki	sredniih šolah le	zelo nomankljL	skega dela. Dijaki si v zadrugi	ska skupnost kot celota začela	sestajal samo ob nujnih primerih	Cankarjevo proslavo. Take prire-
vseh soboških šol. Predavanja	vo Res zahtevi to delo Sene	praktično izpopolnjujejo svoje	stvarno sodelovati pri upravlja-	in še takrat predstavniki dijakov	ditve sicer niso neposredno pod-
fripravlja upravni odbor, preda-	“ predvsem denarna znaaie. ki ga dobijo pri pouku v nju šole. Dežurstvo, knjižnica in niso sporočali o njihovih željah in rocje dela razrednih skupnosti,
vajo pa dijaki, profesorji, vodil-	.Sfva vendar	b1. se morTh	^li in ki je samo teoretičnega	čitalnica ter deloma mlečna ku-	pritožbah.	^endarl® pa	’
116 osebnosti v okraiu in nreda-	S ®dstva, vend	značaja Pri delu v zadrugi dobi-	hinja kažejo to že na zunaj. Po Da bi bili športni dnevi res	ker dvigajo kolektivno zavest.
'Jatelji z Ljudske univerzeP Pre- ^^kidru možnosti povsod zaži- jo tudi‘zaupanje vase, premagajo novem hišnem.redu, ki ga je odo- športni, smo sklenili, da jih bomo Ker v prvem polletju nismo Ivanja oteegajo politične, go- velf tehnič^f krožki Po pom^č strah pred pomanjkljivim zna- bril šolski odbor, dijaki sami skr- vnaprej pripravljali. Zato smo imeli pouka francošcnne.jta a.b Radarske, kulturne in poljudno- naj se obračajo na Ljudsko uni-‘»anstvene teme; dijaki zelo ra- verzo in druge organizacije, ki obiskujejo ta predavanja. Ker bodo rade pomagale. Od vseh ob-3 nekaterih šolah ni mogoča lik tehničnega dela obstajajo sa-,
Ustanovitev takih dijaških uni-'firz. bi bilo dobro, da bi
mo na dveh šolah: kemijski in
pred pomanjkljivim njem pri vstopu v službo.
Šolske ln razredne skupnosti
Mobn“	: £01iTk.v^Sf«Š,fv'£ *£3S	m m«
bijo za red med odmori. Dežurstvo proti koncu polletja izbrali odbor, in 3. razred ustanovila krožke za opravljajo prav vsi dijaki, po dva sestavljen iz predstavnikov vseh ponavljanje francoščine, vsak dan. Seveda se je ob tem razredov, ki naj bi zbiral želje pojavilo več problemov. Mnogi so dijakov in pripravil načrt za si predstavljali, da bo zdaj pravi športni dan. raj za prepisovanje nalog. Poja- Težišče dela je bilo tudi letos
Poleg vsega tega so se razredne skupnosti ukvarjale še z raznimi drobnimi problemi.
Na sestankih so obravnavali
družilo več šol in skupno orga-'•iziralo delo dijaške univerze kot oblike ideološke vzgoje.
Debatne ure
. Na nekaterih šolah imajo do-?r° urejene debatne ure; pone-^°d jih imajo v okviru šole, dru-^°d pa po oddelkih. Debatnim ^rarn prisostvujejo
riboru.
zelo delavne. Sestanki po razredih so navadno mesečno, ponekod tudi pogosteje. Sestankom razredne skupnosti v večini primerov prisostvuje razrednik, sestankom šolske skupnosti pa rav-
SLIKAR - PROFESOR LOJZE PRDlClC
Samorastniška pot slikarja še na ljubljanski univerzi pravo.
Kultumo-umefniško delo in tisk
ki udejstvujejk^v ’kidturn<>-umet- nateli šole. Dijaki so mnenja, da Lojzeta Prinčiča, profesorja na Vendar diplomatske službe ni
niških dejavnostih, so dosegli že Prisotnost profesorjev ugodno Pomorski srednji šoli v •Piranu, nastopil, ker mu je tedanji na-	“zanFrnanje*'' (stenografiji
lene uspehe Vzoodbudno ie sta- vPllva na Potek sestanka, saj so zaznamuje hkrati z umetniškim celmk zunanjega ministrstva H • intinxxinal s- ni realnih
_________ Se v tem poJl^v Kopru! kgr razgibani in vzpodbujajo dijake tudi življenjski jubilej Profesor Protič dal vedeti, da samo kot SoS. Pač pa se bo v drugem
profesorji, deluje poleg v anketi navedenih .k_ razpravi. Tu se^obravnavajo £rinči_č_dopolnjuje^petdeset_ let strokovnjak ni potreben. Ponud- polletju na pobudo dijakov začel
pomen.
Za začetek sta se ustanovila kot dodatni pouk kemijski in pri-rodopisni krožek, že od lani pa dela infinitezimalni krožek.
Za krožke, ki naj bi služili kot osnova kasnejšemu izbirnemu pouku in za katere je bilo med
gravnavajo pa na njih najraz- sekcij še glasbeni krožek, krožek vprašanja^ discjpljne, ^čnega življenjajn trideset^ le^resnega bo.jia^bi jstopil^v eno^izmed za-	p0uk angleščine. Na
r"6 ure imajo na primer v eko-»Otnski srednji šoli v Kopru, kjer
««=imam mmm iiM msi
3ini debatnih ur odločajo na nekaterih šolah profesorji, na ne-^terih poseben ■ predavateljski ,ftiv (v Ljubljani) ali pa jih vo-
in v Mariboru, kjer dela poleg ostalih še ritmični krožek.
Čudno pa je, da na nekaterih ... y v ij L. u) j111, an ,,,, j in i v. - šolah z večjim številom dijakov razredno vodstvo, Najprimer- ne delajo nobene kulturno-umet-^sje pa je vsekakor, da si te ure niške sekcije; na anketna vprašanja, ki se nanašajo na to delo,
in profesorji in podobno.
matski šoli, v naslednjih letih pa dojemal človeka in njegovo oko- serninarskih vai
maki sami organizirajo in vo-
tiijo. Na debatnih urah ponekod namreč sploh niso odgovorili. Uravnavajo disciplino dijakov Med tolikšnim številom dijakov kritizirajo pomanjkljivosti na je skoraj nemogoče, da se ne bi ^oli, kar bi bolj spadalo v okvir nihče zanimal za to ali ono vr-
4ejavnosti šolske skupnosti. Tu 3aj bi razpravljali predvsem o Političnih, gospodarskih in kultnih dogodkih, ki so vredni pokornosti.
Predavanja
Poleg debatnih ur imajo po ,Seh šolah še predavanja v okvi-
sto kuiturno-umetniškega udejstvovanja. Kako pripravljajo na teh šolah proslave, če nimajo niti recitacij skih krožkov niti pevskega zbora? Če se kljub temu najdejo dijaki, ki na proslavah sodelujejo, pa bi jih morali pritegniti in osnovati svojo sekcijo; profesorji bi seveda morali voditi to delo, dokler ne bi dijaki
politično-ideološkega dela. 'sami prevzeli vodstva. Obravnavajo teme kot: VII. kon- Izmed vseh ekonomskih sred-*>res ZKJ, XXI. kongres KP SZ, njih šol v Sloveniji izdajajo sa-P°litični dogodki doma in v sve- mo na trboveljski svoj list »Kaj fu itd. Te teme so si mladinski pa mi« in ’ v Murski Soboti 0rniteji sami izbrali. Predavanja »Utrinke«.
načrti? Vsekakor bo treba začetim delom in
lico kot vrednoto, ne pa kot snov .	» ,
za sebični prestiž.« pravi sam. S nadalievati
te črte je nujno sledil umik,	d ^ ^ bolje tekalo. 0d-
takšno prepričanje je bilo ce-	viti’ bo £eba ge precej po-
lo sumljivo. Poslej ga zanima sa- ^anjkljlvosti ki so se pojavile.
k°deTu n Dolit0ku ’ter priroda Se ved«° se na^0 di^ki- ki
m’ 3® ^Iska skupnost le še ena sit-
nenehna v svoji minljivosti in porajanju. Vneto prisluškuje no-
nost več, bodisi ker so popolnoma nezainteresirani za delo na šoli,
3' sv^ž™	ali pa ker še niso doumeli njenega
svetu, ki pa nimajo ekstremnega pomena_ vendar pa so se razred-
Vri^nerr^f elemJntn Iv/bfrazum ne skupnosti Že toliko Utrdile, da
T^’ se bodo m0rda Že lahk° lotile b°13 Ijive harmonije in nasprotij. Le- letenih problemoVi kakor so
pota za oko, osladnos i izginjajo, b	p	ia profeSorji
barve se zlivajo v zrel umetniški ^ dijaki sami^. DobrP bi bil^
da bi šolska skupnost dijakov
izraz. Ob nenehnih stikih z domačimi likovnimi ustvarjalci, s .	, .	,	...	,_.
tujo i„ <iom.čc literaturo ter Kt^etV^frSo”t:
lom prerašča amaterizem, do ti- , , . .	, .	»	.,.___,
ste stopnje, kjer sleherni dvom	SP ^esban k arlev
o 'umetniški samobitnosti odpa-	P?,k Lstaršev,
de. Razstavlja sicer kolektivno dl]al°7 f nra>5^n	nnrn„
sojM^li!eTnbčaBs^odn’enear nill na sSku ce^^ ioZl klonjene samorastništvu. Šele lan- ®kcuphn0Stl dljak°V tak°3 P° P°Člt‘
Ena konkretna naloga pa je že sedaj pred nami — proslava 40. obletnice KPJ (ZKJ) ( ter SKOJ.
prišel iz Frama leta 1853. Loka- javnoTtV/Všr slovensko"časopisje V ^ naJ"®n bodo razredne skup-
Jubileji osnovnih Šol
Lojze Prinčič: Obala Slovenskega Primorja
sko poletje je priredil v Piranu samostojno razstavo svojih najboljših del v olju ter dosegel z njo velik obisk domače in tuje
lijski kaplan Dolenc je po lastni jo je omenilo, pa tudi strokovne izjavi učil branje pozimi, kolikor ocene so bile laskave. Ne smem programom| je dopuščalo vreme, Pirnat pa s pa prezreti vtisov, ki so jih iz'
nosti obiskale vasi s kulturnim ki ga že sedaj pripravljajo. Tako bo tudi šolska
prostovoljnim poukom ni dovolj razili preprosti ljubitelji slikar- skupnost najlepše proslavila to
veliko obletnico.
kss&ss.«; r-	=i	r
------	....- -	—'•’	- -	.j Hoirvmo nrvvti ustanovitvi redne lijani; le-ti so najbolj neposred-
ni, vzpodbujajoči in topli.
K enemu kot drugemu jubileju iskrene čestitke!
WfiSiXiiiii
;lei so poučevali duhovniki in V dobi Avstro-Ogrske je bila šola co, so preuredili v tretjo učilnico	!,8 v, s n
Marko Kerševan, predsednik
dijaške šolske skupnosti (Idrijski razgledi)
rlsPevala tudi slovenjegraška je dobila ta naziv po osvoboditvi, skem okolišu ima zasluge nad-/anilnica 500 gld in cesar Franc Poprej se je nazivala s krajevnim učitelj Franc Pečar, ki je služ-
šah le 64 šolobveznih otrok. Pouk se je moral vršiti dnevno štiri ure, in sicer 2 uri dopoldan in 2 popoldan, Prvi učitelj. Julij imenovan z de-
L.žef 200 gld. Prvi učitelj javne imenom Sv. Marjeta pri Rimskih boval v Rimskih Toplicah pred
Jakob Dobnik, podučitelj iz Toplicah. Javna šola se ie tu raz- prvo svetovno vojno nad 25 let. k .	’	,
K	g0 je puuuevčučt fVUb XOUI. je JJJ.	HA	V
(jr.?dmet začenši s tretjim razre- učilnico, ki jo je sezidala cerkve-fetič Skrbno sta se Pou£eval.a t®0-
s-ssisss MMM mMf. sMšW
Lada Avstro-Ogrske nemški. V enorazredna osnovna šola. Kot ter adaptabiji učilnice in učitelj-	TrCf 18!1jZna'
l^ftku javne šole je bilo všo- prvi učitelj je bil na to šolo ime- skega stanovanja v mežnariji Sta tLko taefič	!q°h m««
blh 195 otrok. Zaradi številčne- novan učiteljski kandidat Jožef leta 1859. Začetki pouka so bili, a da’?k° S c od 1884 do 1886 ^naraščanja šolarjev se je šola Kokelj 31. okt. 1863. Zelo uspešno kakor je razvidno iz ohranjenih e”	r^Itfd nos°5'
Vegoma razširjala, in sicer 1893 jo je vodil do svoje smrti 1887 listin v škofijskem arhivu v !°La ^letta.1928 V V *v.0razrednico, 1903 v tri, 1927 in je dobro poučeval tudi nem- Ljubljani, sicer že nekoliko let VP a5.rcd, o n 1938 v tnrazied-g štiri in 1936 v petrazrednico. ščino, na katero je bila kopališka poprej, vendar pa neredno in ^lco- 0stala i °d ustanovitve do ki. se Se danes nahaja v sta- gospoda zelo pozorna. Zato ^je brez potrebnih uspehov^ Poizkusi deataeS1933 prizidali’ eno ^uč^nico1
je od
šolskem poslopju, se je do krajevni šolski odbor 6. maja 1875 zasilnega pouka v mežnariji so letaj 1933 prizidali eno u -• Vejšega časa nazivala Sv. Flo- sklenil, da izda učitelju zaradi bili po prihodu kaplana Jurija ®olskega vrta mma- Sola
*3an‘
v Doliču.
vnetega izpolnjevanja službenih Dolenca, ki je bil premeščen iz	v'si'^ z^°
Jurkloštru je imel privatno dolžnosti in poučevanja nemščine Janč 1. 1852 ter organista in cer- g,°’ ki se br.al 10 od 1859 do 1863, ko je bila poseben pohvalni dekret. Od 1863 kovnika Jerneja Pirnata, ki je skem muzelu'
/z Državne založbe Slovenije
Vse šole obveščamo, da smo pričeli zalagati
risbe za flanelografe
Konec lanskega leta smo nudili nebarvne risbe, ki jih je še zdaj nekaj na zalogi, v letošnjem leta pa smo pripravili
barvne risbe za flanelografe
Od teh naj omenimo le nekatere: Pomlad, Turški vpadi na slovensko ozemlje, Tlačani in kmečki upori, Gozd (vrste, plodovi, živali, korist in dr.), Življenje praljudi in Kmetsko-zadružno gospodarstvo.
Risbe lahko naročite v vsaki knjigarni oziroma direktno v DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26.
Šolam priporočamo nakup aparata
epidiaskop
ki služi za projiciranje diafilmov, diapozitivov in slik. Te aparate bomo prejemali na zalogo postopno, zato prosimo interesente, da pošljejo prednaročila.
Cena aparatu je 230.000 dinarjev.
Dore Klemenčič-Maj med ljubljanskimi dijaki
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
WILDOVE PRAVLJICE
Za dijake Doma tehnične srednje šole je pomenila razstava grafik Doreta Klemenčiča-Maja svojevrstno doživetje. Prvikrat so imeli priložnost videti v svoji sredi umetniška dela. Dore Klemenčič se je prijazno in z razumevanjem odzval prošnji, da bi posodil del svojih grafik za razstavo v Domu TSŠ, kljub temu, da je potreboval gradivo za razstavo v Murski Soboti.
Okoli 25 litografij, linorezov in risb je ponazarjalo del umetnikove ustvarjalnosti med NOB in po vojni. Linorezi iz medvojnih dni so iz cikla »V imenu Kristusovih ran«, posebnost so pomenili prvotiski, ki so hkrati dokument težkih dni. Litografije je Dore Klemenčič ustvaril v letih 1955 do 1958. Tematično so umetnine realistično ubrane pokrajine, pre-
Obvestilo
0	letovišču za prosvetne delavce, ki ga pripravlja Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev BiH v Dubrovniku.
V	času od 4. julija do 2S. avgusta 1959 bo odprto v DUBROVNIKU letovišče za naše člane. V tem času bodo letovali člani v štirih skupinah:
I.	skupina od 4. do 13. julija (10 dni)
II.	skupina od 14. do 27.*Julija (14
' dni)
III.	skupina od 28. julija do 10. avgusta (14 dni)
IV.	skupina od 11. do 24. avgusta (14 dni).
Cena letovanja:
a)	stanovanje v internatu in hrana v I. skupini 5400 din, v ostalih skupinah 7600 din;
b)	stanovanje v privatnih sobah in hrana v internatu v I. skupini 6500 din, v ostalih skupinah 9100 din.
V	ceno ni vračunana turistična
Otroci lahko letujejo le v primeru stanovanja v privatnih sobah, hrano pa lahko dobijo s 50 % popustom, če so stari pod 10 let.
Rezervacija letovanja je možpa le za celo izmeno (se pravi za vseh 14 dni oz. v I. skupini za 10 dni). Prijave tn plačilo rezervacije se sprejemajo do 5. junija 1959.
V	prijavi je treba navesti: skupino (z datumom), v kateri želi član letovati; ali želi stanovati v internatu ali v privatni sobi.
Prijavi je priložiti: potrdilo o članstvu v našem združenju (izda društvo) in dopisnico z naslovom prijavljenega člana za odgovor.
Prijave se pošljejo na naslov: Republiški odbor Sindikata prosvetnih
1	naučnih radnika BiH, SARAJEVO, Obala broj 1.
Skupno s prijavo mora vsak interesent vplačati rezervacijo za letovanje v znesku 2000 din (dva tisoč dinarjev) na prednji naslov in tekoči račun številka 702-702-3-1180. Na hrbtno stran položnice je treba napisati, da je znesek poslan kot »rezervacija za letovanje v Dubrovniku« za čas ... (ki se ga vpiše). - Prijave brez vplačane rezervacije se ne bodo upoštevale. — Ostali del vplačila za letovanje plačajo člani pri blagajni letovišča. - Plačana rezervacija se ne vrača.
Ob prihodu v letovišče mora član pokazati odrezek položnice, s katero je plačal rezervacijo in sindikalno člansko legitimacijo.
Mesta se bodo rezervirala po vrstnem redu došlih prijav in vplačanih rezervacij.
Vse člane, ki bodo letovali v Dubrovniku, opozarjamo, da se držijo teh navodil, posebno roka za prijave in plačila rezervacije.	b
proste hiše razodevajo ne le umetnikov čut za prirodo in pri-rodno, ampak tudi čustveno vsebino, ki se staplja s preprostim in stvarnim življenjem v celotno podobo. V risbah je Klemenčič izoblikoval portrete.
Dore Klemenčič-Maj se je tudi odzval vabilu, da Ijj prišel v Dom ter si ogledal ureditev razstave. Dijaki so bili veseli te priložnosti,
da so spoznali umetnika, zlasti pa, ker jim je nazorno povedal o grafičnih tehnikah. S svojo neposrednostjo je hitro pridobil dijake, njegova dela pa bodo gotovo pripomogla k zbliževanju in umevanju grafičnih umetnin ter vzbudila večji interes za upodabljajočo umetnost. Razstava pomeni lep prispevek k proslavam 40-letnice KPJ in Tedna mladosti.
Neki biograf je imenoval angleškega pisatelja Oscarja Wilda za »kralja življenja. Ta pretirani vzdevek je biograf bržkone nadel zavoljo Wil-dovega burnega življenja in njegovih samosvojih nazorov.
Toda »kralj življenja« ni živel le salonskega življenja, kjer se mu je ponudila prilika, da je osvajal poslušalce s paradoksalnimi domislicami ter se jedko ponorčeval iz meščanske miselnosti. Njegovi aforizmi in individualno izoblikovana estetika so pogosto skrivali zrno resnice, kar mu aristokracija ni nikoli odpustila, zla-ste ker je znal izreči misel s pekočim posmehom. Kljub temu, da je Wilde živel v obdobju, ko je bila na površju literatura dekadence in tudi sam nosi vse značilnosti časa in okolja, — prav on je vodilni pisatelj te smeri pri Angležih — ni bil neobčutljiv za socialna vprašanja, niti se ne izogne problematiki malega človeka v literaturi, kot so to storili nekateri pje-govi sodobniki. Sam je doživel trdo obsodboi angleške justice, ki ga je poslala v kaznilnico Reading, zatem je pod tujim imenom doživljal v Franciji tragiko osamljenega in izobčenega človeka. Njegovo življenje je za današnje pojme polno protislovij — takšna se kažejo tudi dela.
V slovenskem prevodu se nam obeta Wildova Balada o Readingu, zdaj pa nam je pripravila Mladinska knjiga njegove Pravljice. Wildove Pravljice v sedanjem slovenskem prevodu tvorijo celoto, pisatelj pa jih je napisal v dveh precej različnih obdobjih. Prvi del je ob robu prve svetovne vojne prevedel Gradnik, preostale pa je v času med obema vojna-
ma poslovenil Miran Jarc. Tudi ob tretjem prevodu lahko zapišemo, da nobeden od prevajalcev ni mogel ob tekoči besedi ujeti tudi muzikalnost Wildovih pravljic, ki svojstveno učinkuje v originalu. Pisatelj se je le spočetka — od daleč — vzgledoval pri danskem mojstru Andersenu. Wil-dove pravljice odlikuje izredna toplina, čustveni svet je razgiban. Življenje je pisatelj povzel v pravljico, zato tako resnično občutimo njihovo poezijo. Med probiranjem pa lahko zaznamo nekaj, kar je pri tej zvrsti skoraj nenavadno — psihološko noto, ki je ubrana v ritmu pripovedovanja. Iz pravljic čutimo, da so nastale ob razmišljanju o življenju. Pogosto nam daje pisatelj čutiti hrepenenje po lepem, lepoti — tipično za Wilda — ki pa se razbije ob trdem življenju, a junak najde nove vrednote, ki so višje — etične narave. Značilni so tudi zaključki pravljic, ki so često pravo nasprotje sentimentalnih koncev, kakršnih smo vajeni pri starejših pravljičarjih. Razkošna fantazija se prepleta z eksotiko, slednja je pri opisovanju dragotin, tkanin in cvetja bolj davek časa — dekadenca — kot pa pripovedna sestavina. Čeprav pravljice Wildu niso najvažnejši pesniški izraz, je našel mesto ob velikem pravljičarju Andersenu.
Spremno besedo Je zgoščeno podal Josip Vidmar. Najprvo je spregovoril o izvoru pravljice in izrazil domnevo, da je nastala iz prvotnega, naivnega, panteističnega doživljanja sveta in da je starejša od mitologije. Nato se je ustavil pri IVildovi življenjski in literarni poti Pravljice pa je podrobne-
Dore Klemenčič-Maj: Poštna bukev. Votla bukev v vasi Zadlaz-Zabče na Primorskem, v katero so partizanski kurirji prinašali in
odnašali pošto
»SODOBNA PEDAGOGIKA«
Druga letošnja številka Sodobne pedagogike, ki je pravkar izšla, prinaša na prvem mestu gradivo s posvetovanja pri Zavodu za proučevanje šolstva LRS o problematiki celostnega pouka v osnovni šoli. Dr. Milica Bergant poroča (v nadaljevanju) o mednarodnem sociološkem kongresu v Niirnbergu in še nekaterih perečih vzgojnih vprašanjih. V poglavju »Srednja šola« piše Boris Majer o metodičnih problemih pouka filozofije na srednji šoli, v poglavju, ki je namenjeno osnovni šoli, pa Katja Ogrinova razpravlja o tujih jezikih zavmajhne otroke. V rubriki »Doma in po svetu«
Sedemdnevno potovanje v Pari?!
Illllllllllllllllllllllll!!llllllll!l!lllll!llllllllli!l!llllll!lllllllllllllllll]|lll!l!llllllllllllllll!lllll!lllllllllllllll)!llllll!llll!lll
V organizaciji okrajnih odborov Združenja učiteljev in profesorjev LRS bo turistično avtobusno podjetje SAP-TURIST v Ljubljani izvedlo za člane združenja prosvetnih delavcev sedemdnevno potovanje v Pariz, kombinirano z vlakom in avtobusom. Potovanje bo v okviru programa izletov za prosvetne delavce Slovenije.
Potovanje bo obsegalo štiridnevno bivanje v Parizu z ogledom zanimivosti in znamenitosti mesta, razen tega pa si bodo udeleženci med potjo ogledali tudi severno Italijo in Švico.
Izlet v Pariz bo predvidoma v drugi polovici avgusta.
Cena potovanja bo izredno ugodna in dostopna vsakomur.
Vse informacije v zvezi s potovanjem v Pariz dajejo okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev, dobite jih pa tudi pri SAP-TURISTU v Ljubljani, Miklošičeva c. 17 (telefon 30-647), v čigar izvedbi bo potovanje.
Prijave sprejemajo okrajni odbori Združenja učiteljev in profesorjev, in sicer najkasneje do konca junija 1959.
beremo priporočilo OZN za prosveto, znanost In kulturo o izdelavi in objavljanju, učnih načrtov, med »Poročili in ocenami« pa oceno Vladimirja Cvetka Komanove brošurice »Duševno nerazvit otrok doma in v šoli« ter I. Vodopivca poročilo o knjigi Pouk materinega jezika v srednjih šolah, ki je izšla v Londonu.
»PROSVETNI PREGLED«
List prosvetnih delavcev LR Srbije, izhaja ob torkih, naslov uredništva in uprave: Beograd, Terazije br. 26, poštanski fah 435. Cena v prodaji 40 din, letna naročnina za člane 600 din, za šole 800 din.
List Je dokaj pestro urejevan in ilustriran. V zadnjem času prinaša bogato gradivo o življenju in delu učiteljev-bcrrcev, zlasti tistih, ki so dali svoja življenja v junaškem boju za lepšo prihodnost. Dalje objavlja spomine prosvetnih delavcev na težke čase predaprilske Jugoslavije ipd
Razen tega poročajo učitelji-do-pisniki iz vseh krajev Srbije o novih oblikah šolskega dela, o uspehih novih — delovnih učnih metod pri delu z otroki.
Vsem prosvetnim delavcem, ki so na obvestilo v Prosvetnem delavcu pismeno javili Centralni šolski polikliniki v Ljubljani na Aškerčevi cesti 14, da imajo težave z glasom in še niso prišli na pregled, sporočamo, da to čimprej store. Logopedski pregledi so vsak ponedeljek in sredo od 17. do 19. ure v sobi št. 24, otolaringološki pregledi pa vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15. do 17. ure v sobi št. 10.
UČITELJI, ki so študirali v Kopru
ZKJ ter šSšš ajalKCunkgkkppk p k na učiteljišču pred letom 1909, si bodo v soboto 6. junija 1959 po dolgih letih ogledali rast novega jugoslovanskega Kopra in ob tem proslavili 40-letnico ZKJ ter se oddolžili spominu slovenskega pedagoga VIKTORJA BEZKA, bivšega ravnatelja na učiteljišču, ker bo letos minilo 40 let od njegove smrti.
Povabili bomo tudi sošolce Hrvate.
Udeleženci iz Ljubljane in iz severnih delov Slovenije se odpeljejo iz Ljubljane s posebnim avtobusom v soboto 6. junija ob 8. uri in pol; povratek v Ljubljano isti dan ob 21. uri. Tovariši, ki ne bi imeli zveze ob prihodu ali ob povratku, lahko dobe prenočišč? v Ljubljani.
Kdor se želi udeležiti obiska v Kopru, naj se prijavi in pošlje tudi voznino za avtobus 1200 din do 31. maja 1959 na naslov: Čopič Venceslav, Ljubljana, Čufarjeva 17.
Maturanti 4. a letnika ljubljanskega učiteljišča, ki. so maturirali leta 1948, se zberemo, da proslavimo zakasnelo 10. obletnico mature, v soboto, 6. junija ob 7. uri zvečer pred Slamičem v Ljubljani. Obveščajte se med seboj! - Vlado Dostal, I.1 osn. šola, Velenje.
Maturantke V. a in V. b letnika drž. učiteljišča v Ljubljani leta 1934 bomo praznovale 25-letnico mature predvidoma v soboto, 27. junija v Ljubljani. Javite predloge in udeležbo čimprej na naslov: Maca Lajovic-Kalin, Slomškova 19.
Vabimo vse tovarišice in tovariše, ki so 1949 maturirali na mariborskem učiteljišču, da se udeležijo 10-letnice mature, ki bo 27. junija letos na Pohorju. Zbrali se bomo 27. junija med četrto in peto uro popoldne na Glavnem trgu. Do 5. junija pošljite prijavo s priloženimi 1000 dinarji na naslov: Anka Aleksič-Pavlič, Maribor, Trubarjeva 4.
Obvestilo maturantom učiteljišča v Ljubljani iz leta 1'924: po 35 letih bi se sešli v Ljubljani konec
meseca junija. Kdor se namerava udeležiti tega sestanka, naj javi Slovenskemu šolskemu muzeju v Ljubljani.
Koilegice, ki so diplomirale na ljubljanskem učiteljišču leta 1954 v IV. d letniku, prosim, da mi sporeče naslove in želje zaradi proslave pete obletnice mature v mesecu avgustu. Pozdrav! Manija Kržič — Ljubljana, Peričeva 28.	*.
POPRAVEK
V jubilejnem razgovoru E. Vranca
v zadnji številki je tiskarski škrat iz znane Jurančičeve knjige »Iz šole za narod« (1930) naredil Jurčičevo, kar naj bralci oproste.
POPRAVEK
Ob jubilejih radi postavljamo delo jubilanta v čim ugodnejšo luč. Tako tudi tov. dr. Felaher, ko se me je spomnil ob moji 80-letnici. Popravljal ne bom nič, ker ne bi to nikogar zanimalo. Le to moram resnici na ljubo povedati, da nisem šolski nadzornik v p., upokojen sem bil kot učitelj. — Rudolf Mencin.
je razčlenil. Spremna beseda je teS*' na In vsebinsko polna.
Knjigo je ilustriral Vladimir L» kovič. Njegove ilustracije so v P® mer javi s pripovedjo nerazgiban® ilustrator ni izrazil vseh možnosti, ' čimer bi beseda in slika tvorila z®' okroženo celoto. K spremni besedi J pridodan Toulouse-Lautrecov portm Oscarja Wilda, ki je menda nastal Pj pisateljevi katastrofi, ko je živel ' revščini in samoti.
Tretji prevajalec tVildovih Pra^ ijic je Ciril Kosmač. Tokrat se na® je predstavil kot prevajalec. Preva jalsko delo je opravil vestno — in posluhom, za kar mu gre zaslužen1 priznanje.	I. G-
Nove knjige
Peta čitanka. (Stane Mihelič, VI®” do Rape. Josip Ribičič in Vencesl®; Winkler). Državna založba Slovenij®’ Ljubljana, 1959, 233 str. Ponatis čita*’ ke iz leta 1956.
Voglar Vlado: Peskovnik. Državn® založba Slovenije. Ljubljana 1959. J str. Navodila za uporabo tega st® rega, skoraj pozabljenega učila. K"_ ristno in uporabno je na vseh stop njah šole — zlasti pri pouku dom0 znanstva.
Us Helena: Geologija in mine1®-logija. Državna založba Sloveni)®' Ljubljana 1958. 250 str. Knjiga i®* precej lepih fotografij in druges® slikovnega materiala, ter, žal sai*" štiri lepe barvne fotografije. Pol" strokovnih recenzentov je Imenov^ tudi jezikovni korektor, kar pri b® ni običajno, pa je drugod lepa in k« ristna navada. (Cena 480 din.)
Geometrija za 6. razred osnovni? šol (Emilija Brane, Slavica Jelen®' Milan Ziegler, Albin Žabkar). Drža1' na, založba Slovenije. Ljubljana 195#' 77 str. 5. neizpremenjena izdaja. (C®-na 200 din.)
Zgonik Mavricij: Zemljepisni pr®] gled zemlin. Orientacija na zemelj®-; obli. Evropa. Državna založba Slov'®-nije. Ljubljana 1959 186 str. Učben^ je smotrno In pregledno urejen, S" ima za vsakim važnejšim poglavje®; kratek povzetek in vrsto vaj ter n® log. Zal so nekateri fotografski PYj snetki skoraj nerazločni. (Cena 21 din.)
Tretja čitanka (Vlado Rape, J0®1? Ribičič, Venceslav Winkler). Držav®1’ založba Slovenije. Ljubljana 240 str. Ponatis čitanke iz leta 19SJ Zdi se. da bi moralo biti kazalo .P* učbeniku za to stopnjo pregledne]®®' da bi bilo navajanje učencev k sarne; stojnemu uporabljanju učbenika, rej tudi kazala, uspešnejše. (Cen 160 din.)
Opomba: Tistim, ki učbenike uP^ rahljajo, bi založbe zelo ustregle, a1® bi navajale tudi:
1.	za katero stopnjo in katero vr sto šol je knjiga namenjena.
2.	katera in kakšna (izpremenje® ali neizpremenjena) je izdaja knps
E. ».
RAZPIS
Prosvetnim in znanstvenim delavcem okraja Maribor
Okrajni odbor našega Združenja bo tudi letos organiziral letovanje za svoje članstvo v Portorožu. Pravico do letovanja bodo imeli tudi družinski člani. Letovanje bo v portoroški šoli, le da ta stavba ni grajena v šolske namene. To je »vila Marija«, z lepo lego v središču Portoroža, tik ob obali, obdana z lepim par-
V maju je izšla:	t 57. knjiga Sinjega galeba: Helena Smahelova: MLADOST NA KRILIH, broš 120 din, ppl. 250 din.	
	1. knjiga knjižne zbirke Školjka: Audie Murphy: V PEKEL IN NAZAJ, broš. 200 din.	
m lmkj	Knjige po zgoraj označenih so naročili zbirko za vse leto.	cenah dobijo samo tisti, ki
	George Gamov: ROJSTVO IN SMRT SONCA (Knjižnica Priroda in ljudje) broš 590 din.	
NOVE KNJIGE	Miroslav Zei: DVOŽIVKE IN PLAZILCI. Obseg 232 strani. 17 eno- in večbarvnih prilog. (Knjižnica Priroda in ljudje) ppl. 1100 din. Edmondo de Amicis: SRCE (Knjižnica za mladino) broš. 395 din, ppl. 490 din.	
. OPOZORILO! Obveščamo vse poverjenike Pionirskega lista, da bo letos izšlo 35 številk. Do konca meseca izide zadnja številka Cicibana in Pionirja., Nekateri poverjeniki bodo prejeli račune za mladinski tisk še preden bodo dobili vse številke Pionirskega lista.		Založba Mladinske knjige LJUBLJANA Tomšičeva 2 iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
kom. Hrana bo dobra. Plaža je blizu. Oskrbnina znaša 500 din za odrasle, 250 din pa za otroke do 12 let. Z letovanjem začnemo 30. junija 1959. Vsaka izmena traja 11 dni.
Sledile bodo tako; od 30. VI. do 11. VIL (11. odh.), od 12. VII. do 23. VII. od 24. VII. do 3. Vlil.
4. in 5. izmena pa sta že popolnoma zasedeni in rezervirani deloma za tečaj Učit. pev. zbora »Slavko Osterc«. Ker bi si rad pripravljalni odbor zagotovil že pred začetkom letovanja popolno zasedbo, prosimo, da se re-flektanti prijavijo v 1., 2. ali 3. izmeno, v katerih je še nekaj prostih’ mest. S prijavo pa prosimo, da vplačate vsaj polovico določenega prispevka vsaj do 10. junija. Prijave pošljite na na-naslov:	Združenje učiteljev in
profesorjev, okrajni odbor Maribor, Žolgerjeva ul. 2.
PROSVETNI DELAVEC Izdajatelj: Združenja učiteljev In profesorjev, učiteljev In profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev, učiteljev In vzgojiteljev specialnih šol in ustanov Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva; Ljubljana. Kopitarjeva 2 — Naslov uprave; Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave; 22-284 — Letna naročnina 300 din — Številka čekovnega računa: 600— 70/3—140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini.
tečajev za učno osebje osnovnih, srednjih in strokovnih šol ob letnih počitnicah 1959
1.	Za učne osebe, ki bodo poučevale družbeno-ekonom-ske predmete na vajenskih in industrijskih šolah, bo tečaj v Ljubljani v Pedagoškem centru Poljanska cesta 28 od 22. do 27. junija 1959.
Za tečaj naj se javijo iz vseh krajev razen Maribora in Murske Sobote. — Udeleženci dobe prenočišča v Pedagoškem centru.
2.	Tak tečaj bo tudi za učno osebje iz mariborskega in murskosoboškega okraja v Mariboru od 6. do 11. julija t. 1. O kraju predavanj in prenočiščih bodo dobili pripavljeni obvestilo z vabili na tečaj.
3.	Za učne osebe, ki poučujejo zemljepis v VI., VII. in VIII. razredu osnovnih šol, bo seminar v Ljubljani v Pedagoškem centru od 27. do 30. junija 1959.
Prenočišča dobe udeleženci y Pedagoškem centru.
4.	Za učne osebe, ki poučujejo slovenski jezik ter srbo-hrvatski jezik v višjih razredih osnovnih šol, bo tečaj v Ljubljani v Pedagoškem centru od 6. do 13. julija 1959. Udeleženci dobe prenočišča v Pedagoškem centru.
5.	Ca učne osebe, ki bodo poučevale glasbo v višjih razredih osnovnih šol, bo tečaj v Ljubljani na učiteljišču od 6. do 15. julija 1959. Prenočišča in hrano dobe udeleženci v Internatu TSS na Vidovdanski c. 9.
Javili naj bi se predvsem tisti, ki so prvi del snovi predelali v lanskem tečaju, in pa tisti, ki imajo veselje in sposobnost za glasbeno vzgojo mladine in bi prenašali znanje tudi na druge učitelje.
6.	Za vzgojitelje in vzgojiteljice v domovih in družbenih ustanovah bo tečaj v Ljubljani na učiteljišču od 6. do 11. julija 1959. Prenočišča in prehrano dobe udeleženci v internatu TSS na Vidovdanski c. 9.
7.	Za vzgojiteljice v predšolskih ustanovah bo tečaj za glasbeno vzgojo v Ljubljani na srednji vzgojiteljski šoli od 6. do 11. julija 1959. Prenočišča in prehrano dobe udeleženke v Domu Majde Vrhovnikove, Tabor 12.
8.	Za učiteljice, ki poučujejo gospodinjstvo v višjih razredih osnovnih šol in so že obiskovale prvi del tečaja, bo nadaljevalni tečaj v Domu Anice Cernejeve na Poljaski c. 22, od 6. do 11. julija 1959. Prenočišča in prehrano dobe udeleženke v Domu Majde Vrhovnikove, Tabor 12.
9.	Za učne osebe, ki poučujejo v V. razredu predmet spoznavanje prirode in družbe, .bo tečaj v Ljubljani v Pedagoškem centru od 6. do 15. julija 1959.
Udeleženci dobe* prenočišča v Pedagoškem centru, Iz vsakega okraja naj bi prišlo na tečaj 3 do 5 oseb, sprejetih bo največ 40.
10.	Pedagoški tečaj za kmetijske strokovnjake in učitelje, ki poučujejo biologijo v višjih razredih osnovnih šol (delajo na šolskih vrtovih in v šolskih zadrugah) bo v Mariboru — Srednja kmetijska šola od 24. do 29. avgusta 1'959-
H. Pedagoški tečaj za kmetijske strokovnjake, ki poučujejo strokovne predmete po raznih vrstah kmetijskih šol, bo v Mariboru od 24. do 29. avgusta 1959 v Srednji kmetijski šoli.
Morebitni drugi tečaji bodo objavljeni pozneje.
Pričetek vseh tečajev je ob 9. uri.
Prijave za vse tečaje pošljite neposredno na Pedagoški center pri Svetu za šolstvo LRS, Ljubljana, Poljanska c. 28 do 10. junija 1959; istočasno pošljite drugi izvod prijave P° službeni poti preko občinskega ljudskega odbora na Tajništvo za šolstvo pri OLO.
Udeleženci tečajev in seminarjev dobe povrnjene potne stroške. Stroške za prevoz in polovico dnevnice plača Pedagoški center, drugo polovico pa občinski, odnosno okrajni LO-
Pedagoški center pri Svetu za šolstvo LRS