Cerkvene zadeve. Eamca pri Mariboru obhaja letos zopet z posebno svečanostjo angeljsko nedeljo, 1. septembra t. 1., in sicer bode že sobotni predvečer pridiga za romarje in slovesne večernice. V Zibiki se je od 23. do 25. t. mes. slovesno obhajala tridnevna pobožnost za sveto leto. Č6. oo. kapucina iz Ce!ja: gvardijan Metodij in vikar Herman sta s pretresljivimi govori privabila Ijudi k spovednicam, tako, da je bila cerkev polna od ranega jutra do poznega večera. Župljani so pobožno in skesano prejemali sv. zakramente. Cerkveno-glasbeni shod. Iz Regensburga se nam piše: Pri več dni trajajo6i veliki cerkveno-glasbeni slavnosli so vdeleženci zastopani iz vsih rimsko-katoliških škofij, celo iz Amerike, Brazilije, Meksike itd. Med vdeleženci so tudi stirje škofi. V velikanski in krasni stolni cerkvi se z nenavadno finostjo lepo predavajo umotvori starejših in novejših slavnoznanih skladateljev. Da, tako imenitne cerkveno-glasbene slavnosti, še ni svet videl! V sprejemnem odboru so na 6elu ml. Sko! dr. Ignac von Senertrei, mestni župan, stolni prošt, dr. Haberl in ve6 drugih visokih oseb. Na čast prišlim glasbarjem so po mestu razobešene bavarske, cerkvene in avstrijske zastave. — Več o tej slavnosti v «Cerkvenem Glasbeniku«. Še nekaj. V nekem hotelu sem našel ter z veseljem v roke vzel ljubljanskega «Slovenca». Karol Bervar. Napoleon I. o angeljskem češčenji. O Napoleonu I. se piše, da je nekoč na otoku sv. Helene govoril: «Od vseh stvari, ki jih tu najboli pogrešam, mi je najtežje to, da ne slišim zvona, ki bi zvonil angeljsko 6eS6enje. Kadarkoli sem slišal v svoiem življenju zvoniti angeljsko 6eS6enje, vselei sem ob6util v svojem srcu posebno ganjenje in spominial sem se dni svojega nedolžnega detinjstva. Ia ko so me spremljevalci videli ttko mirnega,. so mislili, da snujem nove vojne na6rte. No, t resnici so se vsi varali, jaz sem bil miren in ganjen le zato, ker mi je ta angeljskoCeSčenski zvon tako globoko v duši pozvanjal o nedolžnih dneh moje prešle mladosti. Dober odgovor. Elizabeta, kraljica angleSka, katere oče Henrik VIII. je vpeljal na Angleškem protestantsko vero, je nekoč na lovu srečala priprostega kmeta. Takoj ga \& izkušala s prijaznimi besedami pridobiti za novo vero. Z veliko pazljivostjo jo je kmet poslušal in si med tem z roko gladil svojo sivo brado. Ko kraljica kon6a z besedami: «Tedaj, odločite se in pristopite k nam>, pravi ji kmet modro: «Kako niorem sprejeti vero, ki je mlajša nego moja siva brada? Edina katoliška vera je od Jezus« Kristusa; vse druge vere so nastale pozneje — torej niso od Krista — torej so krive vere.> Po «Danici».