l'£BA4A VBAk WVWMai Hi »OlilMO. anu: >ft č»f?VA&ntgt/Mmr KM2tk'*fmwxfs» TRGOVSKI UST Časopis 5H€a trfjrovlr&o, Industrijo £xi obrt. frfcdBišSvo in upnavniStvo »e v Ljubljaju v Simon Gregorčičevi ufiei. ~ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95* Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt lete 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani vvjut LEW IX. Telefon št 552. LJUBLJANA, dne 13. februarja 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 18. Ideja nove protidraginjske akcije še ni opuščena! Minister za socialno politiko gosp. Simonovič, kateremu je vlada naložila nalogo,^ da skuša polom recepta, ki ga v naši državi že predobro po-anamo, zmanjšati odgovornost vlade aa nevzdržne razmere, se ni še v zadostni meri prepričal, da taka sredstva nimajo več na maso uprav nobenega učinka. Drakonične kazni in — skoro bi rekli — demagoške pretnje z rekvizicijo lokalov, vse je ostalo brez zaželjenega učinka. Vsa naša industrija in trgovina je sprejela nov ■ačrt pobijanja draginje s splošnimi protesti, konsumenti gledajo pa na namišljeno akcijo deloma indiferentno, deloma pa z začudenjem in pomilovanjem nad onemoglostjo vlade, ki si iz zadrege ne zna drugače pomagati. Izstradano maso brezposelnih se danes ne da več tolažiti z nared-i*ami. Vlada naj bi raje zasigurala domačim tovarnam nemoteno vpora-b# polne kapacitete, omogočila naj bi popolen razmah vseh produkcijskih sil naše zemlje, da se zaposli Ijjud-str«, da pride blagostanje v državo. To bi brez dvoma učinkovalo mnogo bolje kot pa pretnje z rekvizicijami lokalov, odvzemom obrtnih pravic itd. Dovolj je bilo eksperimentov, dovoli brezplodnega preganjanja in ši-kan trgovstva. Po dobljenih izkušnjah bi morala vendar tildi že vlada uvideti, da je treba kreniti na drugo pot, na pot pozitivnega dela in pospeševanja vseh produkcijskih sil. Država mora spoštovati vsaj najbolj primitivne ekonomske principe, ako noče našo produkcijo popolnoma paralizirati in onemogočiti vsak razmah. Mi Slovenci imamo dovolj vzrokov, da najodločnejše protestiramo proti kateremusibodi novemu poskusu te vrste pobijanja draginje. Vsaj je še prosluli zakon o pobijanju draginje iz leta 1921 pri nas v polni veljavi in se še vedno najkrutejše izvaja. Kakor skoro v vsakem, je tudi v zadnjem Uradnem listu razglašenih šest novih obsodb. Vseh šest trgovcev je kaznovanih, ker niso imeli označe- nih cen. Obsojeni so na zaporno in na denarno kazen! In če pogledamo nazaj po Uradnem listu«, vidimo skoro v vseh primerih isti zločin . Res se mora »zločin« skonstruirati z veliko umetnostjo, da se dobi zvezo dejanja revnega kramarja, ki nima slučajno vidno razobešene cene, z verižništvom! G. minister* za socialno politiko bi moral pregledati samo nekaj številk naših »Uradnih listov in prepričal bi se prav lahko o uspehih dosedanjega zakona. Žigosanje trgovcev in obrtnikov za prazne formalnosti, postavljanje na pranger ljudi, ki delajo noč in dan za to, da dajo skoro ves skupiček davkariji, to so rezultati prisilnih protidraginjskih akcij, ki na regulacijo cen nimajo in ne morejo imeti uprav nobenih vplivov. Zato proč s takimi poizkusi! Trgovec, industrijalec in obrtnik ve, da ne more pričakovati danes od države prevelike podpore. Edino kar zahteva je, da ga država pusti v miru, da ga ne ovira v njegovi podjetnosti, da miu ne ubija dobre volje. Naše gospodarstvo preživlja danes skrbi polne čase. Konkurzi so na dnevnem redu, velika podjetja ustavljajo plačila, tovarne krčijo obrate, zapirajo vrata! Mar bi imeli pri dobri konjunkturi toliko brezposelnih? Trgovec se trudi, da razpeča blago po najnižjih cenah, sili ga v to velika konkurenca. Poleg tega so konsumenti povsod že organizirani v raznih konsumnih, aprovizacijskih i. d. zadrugah, ki uživajo s strani države vse mogoče privilegije. Ali ne nudijo take organizacije najboljše sredstvo za pozitivno pobijanje cen? Zakai potem še posebnih mer? Protesti proti novemu načrtu so bili dovolj glasni in pričakovati bi bilo, da jih bo g. minister vpošteval in načrt že umaknil! Konvencije za zaščito industrijske svojine. V oktobru leta 1925 se je vršila v Haagu peta mednarodna konferenca, ki si je nadela nalogo, da revidira glavno pariško konvencijo in ostale obstoječe aranžmane o zaščiti industrijske svojine in sicer madridski aranžman iz leta 1891 o mednarodni registraciji tovarniških in trgovskih žigov ter označbe izvora blaga. Razen tega je bil tej konferenci predložen načrt novega (haaškega) aranžmana o mednarodnem depoju vzorcev in modelov. Naša država, ki pripada Mednarodni pariški uniji za zaščito industrijske svojine, je doslej ratificirala v letu 1921 samo pristop k glavni pariški konvenciji za zaščito industrijske svojine in k madridskemu aranžmanu o mednarodni. registraciji žigov ter se ima sedaj odločiti, da-li ratificira svoj pristop k obči konvenciji odnosno specijalnim aranž-manom o zaščiti industrijske svojine, kakor so bili revidirani odnosno izdelani v projektu v Haagu dne 6. novembra 1925. Za našo industrijo, obrt in trgovino je gotovo važno, kakšno stališče bo zavzela naša država v tem vprašanju. V naslednjem priobčujemo iz- javo, ki jo je dala v tem pogledu naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na poziv Uprave za zaščito industrijske svojine v Beogradu: Pristop naše države k pariški obči konvenciji o zaščiti industrijske svojine in k madridskemu aranžmanu o registraciji tovarniških in trgovskih žigov je naša država ratificirala že leta 1921. V kolikor je bilo besedilo teh dveh dogovorov izpremenje-no odnosno izpopolnjeno s haasko revizijo, ne gre za take nove določbe, ki bi izpremmjale bistvo prejšnjega teksta. Ker izpreminjevalnih predlogov ni mogoče staviti, temveč je treba revidirano besedilo ali odobriti, ali pa odkloniti, smatra zbornica za umestno, da se ratificira pristop naše države k preje omenjeni revidirani pariški obči konvenciji o zaščiti industrijske svojine ter k izpopolnjenemu madridskemu aranžmanu o mednarodni registraciji tovarniških in trgovskih žigov. ■ Glede besedila pariške konvencije zbornica pripominja, da določilo člena 10. bis, ki se nanaša na prepoved nelojalne konkurence, ustreza inten-cijam tukajšnjih gospodarskih krogov. “ LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) e) Nekaj statutov dovoljuje, da se po-•dinim članom načelstva * določenim posebnim delokrogom daje stalen honorar. Ni prigovora; če je član načelstva strokovnjak, la vse svoje delo posveča družbi, je to jako primeren način, zlasti če je spojen s tantijemo, saj je odplatek vodečih uradnikov delniških družb navadno tudi stalna plača, spojena s tantijemo ali posebnim honorarjem. ‘2. Izvršilni odbor. Ta je po statutih »avadno dovoljen, ne pa predpisan. Red-»o, pa ne vedno, je obenem določeno, da tako članom formalnega izvršilnega odbora kakor poedinim članom načelstva, ki so jim poverjene posebne naloge, posebno nagrado dovoljuje načelstvo, ne skupščina. To ni doslovno v skladu z re-julativom, ki prepušča statutu, da mesto skupščine določi kot organ, ki priznava tek odplatek, le direkcijski ali nadzorstveni svet. No v večini statutov je vsaj rečeno, da se 'te vrste nagrade smejo izplačevati le iz posebnega v to svrho po skupščini dovoljenega kredita in v ti obliki se stvar še more odobravati; povsem nedopustna pa je, če te omejitve ni, ne le, ker je zoper regulativ, nego tudi, ker je lahko vir velikih zlorab. Pomanjkljivih je par statutov, ki sicer določajo, da kredit dovoljuje skupščina, ne povedo pa, kdo ga izrablja, kdo odreja nagrade. Par statutov dovoljuje za člane izvršilnega odbora stalne prejemke. 3. Nadzorstveni organi. O povračilu izdatkov, storjenih v interesu družbe govore statuti bolj redko. Navadni način odplatka je honorar, ki ga določa skupščina. Kako se deli in kdo ga deli med člane nadzorstvenega sveta, ali med po-edine preglednike, pa navadno ni, vsaj ne jasno rečeno. Ker je nadzorstveni svet organizovan odbor, bi se v dvomu dalo misliti, da si sam razdeli nagrado; bolj težko je to trditi glede revizorjev, tu bo morda stvar skupščine, da določi individualne nagrade. Nedopustno je vsekakor, kakor je hotel eden izmed osnutkov, da načelstvo določaj nadzorstvenim organom nagrado; vsaj nepraktična je določba, da skupščina odredi honorar naprej, za nadzorstveni svet bi to — po analogiji — tudi nasprotovalo čl. 192. trg. zak. Tantijema je redek način odplatka, tudi ne bas praktičen, dobra pa je v enem teh primerov določba, da se tantijemi načelstva in nadzorstvenih organov sorazmerno krčita, če ostanek čistega dobička ne zadostuje za popolno izplačilo .obeh. — Tantijema je po procentih vedno znatno nižja od tantijeme načelstva; naravno, ker ima nadzorstveni svet redno manj členov nego načelstvo in pač tudi manj posla. — V enem primeru za kontrolne organe sploh ni določen odplatek. II. Skupščina. Najvišji organ delniške družbe je občni zbor, skupščina delničarjev. Ona ie> kot ustanovna skupščina podpisnikov, ugotovila, da se družba ustanovi, ona ji je dala ustavo, statut. Samo ona more statut izpreminjati, ona je — redno — oni organ, ki sklene razdor družbe. Skupščina je tudi naj višji upravni organ: ona — načelno — voli ostale organe in z volitvijo načelstva upliva tudi na zastopstvo družbe, ki ji je sicer po zakonu odvzeto, ona opoziva postavitev organov, ona odloča o letnih računih, zlasti o bilanci, daje organom družbe odvezo (ab-solutorij) in odreja, kako naj se porabi čisti dobiček. Rekel sesa, da je skupščina najvišji Pri tej priliki opozarja na svojo pred-stavlco Ministrstvu trgovine in industrije, v kateri je predlagala, da sr izdela na podlagi izjav prizadetih gospodarskih korporacij osnutek zakona za pobijanje nelojalne konkurence. llaaška revizija'madridskega aranžmana o mednarodni registraciji žigov vsebuje izpremembe, ki se nanašajo na takse. V tem pogledu ni razloga, da bi se ugovarjalo ratifikaciji. Vendar pa glede določb tega aranžmana, koje je vseboval že v prejšnji, od naše države ratificirani obliki, zbornica pripominja, da ta aranžman za našo trgovino in industrijo nikakor ni ugoden. On sicer ustreza interesom industrijsko in trgovsko visoko razvitih držav, ki ž njim le pridobe, dočim naša razmeroma mlada in slabotna industrija in trgovina z zaščito svojih žigov v inozemstvu nima dosti pridobiti, pri tem pa v lastni državi jako težko občuti konkurenco ogromnega števila zaščitenih inozemskih žigov. Ker pa je naša država pristopila k temu aranžmanu že leta 1921 ter obstoja med veljavnostjo pariške obče konvencije za zaščito industrijske svojine in madridskim aranžmanom za mednarodno registracijo žigov junctim (čl. 12. drugi odst.), za enkrat ne kaže drugega, nego da pristanemo tudi na haaško revizijo tega aranžmana, ker bi si z odklonitvijo svojega položaja ne izboljšali. Madridski aranžman glede zabrane lažnjive označbe izvora blaga v izpre-inenjenem haaškem tekstu za naše trgovinske razmere vsaj za enkrat še ni sprejemljiv. Ta zabrana, ki se nanaša na napačno označbo kraja, ne da bi bilo treba, da je tudi ime tvrdke napačno označeno, bi onemogočila trgovino tudi s takimi predmeti, pri katerih ima označba kraja v trgovskem poslovanju samo pomen tipa, ne da bi hotel razpečevalec pri tem varati javnost. To bi bilo razvoju naše trgovine in že splošno vpeljanemu načinu trgovskega poslovanja jako v kvar. Smatramo zato za primernejšo določbo čl. 10. pariške obče konvencije o zaščiti industrijske svojine, ki v zadostni meri ustreza namenu, da se prepreči organ delniške družbe. Ali je tudi res najvažnejši in najuplivnejši? Gotovo je najvažnejši v toliko, da se cela vrsta živ-tjenskih pojavov v družbi brez nje ne mofe izvršiti, da je nenadomestljiva, do-čim so drugi organi družbe vsaj po zakonu njene tvorbe. Najvažnejši organ pa ni za tekoče poslovanje, tu je njen upliv deloma že po zakonu (zastopstvo), deloma po stvari sami jako omejen; dejanski pa je pri mnogih delniških družbah stvar celo ta, da skupščina sploh nima skoro nobenega upliva v družbi, ker je celo v onih stvareh, kjer ji zakon in statut dajeta vso moč, povsem odvisna od svojih lastnih organov, načelstva in nadzorstvenega sveta. Vsako toliko se dogaja, da skupščina odobri letno poročilo svoje uprave, ne da bi sploh le poskusila ustvariti si samostalno sliko o poslovanju družbe in uspevanju njenega podjetja, ne da bi večina njenih članov poročilo in bilanco sploh le razumela. To velja skoro brez izjeme, če poročilo obeta količkaj prilično dividendo, še-le če ta pade ali izgine, če se v javnosti pojavijo neugodni, resnični ali neresnični, glasovi o podjetju, o njega upravi, o posameznih 'članih načelstva, se vzbude delničarji in postanejo neprijetni ali celo — bas radi svoje nepoučenosti — naravnost nevarni, namerno varanje javnosti glede izvoza blaga. Glede vprašanja ratifikacije haaške-ga aranžmana o mednarodnem depoju vzorcev in modelov stoji zbornica na odločno odklonilnem stališču. Ratifikacija tega aranžmana bi omogočila zaščito ogromnega števila inozemskih vzorcev in modelov v naši državi, ne da bi bilo treba te vzorce pri nas še posebej prijaviti. To bi povzročilo naši mladi industriji preobčutno konkurenco inozemskih vzorcev in modelov ter bi bilo le v škodo našemu gospodarskemu razvoju. Ratifikacija bi bila tem škodljivejša zato, ker bi mednarodni poleg (depot) nudil zaščito tudi v primeru, ko bi taka zaščita inozemskega vzorca ali modela v naši državi ne imela drugega resnejšega namena, nego ta, da inozemski industrijec razširi svoj monopol vporabe tudi na našo državo, ne da bi ga dejansko tudi izkoriščal. Razsodbe Upravnega sodišča v Celju. Občina je dolžna postaviti v proračun stroške za stvarne šolske potrebščine, katere odobri okrajni šolski svet. Obvestilo okrajnega šolskega sveta je pravnoveljavno, tudi če ne vsebuje pravnega pouka. Tožba občine Vodice zoper odločbo pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 4. aprila 1923, štev. 9946 glede občinskega proračuna 1923. Izrek: Tožba se zavrne in tožitelj obsodi na plačilo stroškov postopanja pred upravnim sodiščem v znesku 63 Din, ki so narasli zastopniku soudeležene stranke predsedniku kr. šolskega sveta na Golem Fr. Kristanu za vožnjo iz Ljubljane v Celje in na-zaj. Pokrajinska uprava, odd. za notr. zadeve, je z odločbo od 4. aprila 1923, št. 9946 med drugimi odreci ila, da se v občini Vodice pobira namesto sklenjene in odobrene predlagane 100% doklade na užitnino od vina in vinskega mošta 250% doklada, ker se je z ozirom na pravnomočni odlok okrajnega šolskega sveta v Kamniku od 30. oktobra 1922, št. 2146 morala vstaviti v proračun za stvarne šolske potrebščine javne osnovne šole na Golem celotna postavka v znesku 22.822 Din 50 p. Zoper ta odlok je občina Vodice pravočasno vložila tožbo na upravno sodišče. V tožbi na upravno sodišče navaja tožitelj, da se zakon ni pravilno uporabil, kajti krajni šolski svet na Golem je sprejel v svoj proračun za leto 1923 tudi stroške za šolsko poslopje na Golem, dasi se komisijska razprava o stavbnih stroških sploh ni vršila in se tudi postopanje o ugotovitvi stavbišča kljub komisijski razpravi okr. šolskega sveta ni končalo z odločbo. Dalje trdi tožba, da odlok okr. šolskega sveta od 30. oktobra 1922, štev. 2146 o proračunu stvarnih šol- ne morda samo organom družbe, nego družbi sami. To nesoglasje med zakonitim položajem skupščine in njeno dejansko brez-močjo je najslabša stran ustroja delniške družbe, tem opasnejša, ker' je prirojena napaka, ki se radikalno ne da ozdraviti. Prirojena napaka pa ne tiči toliko v pravni konstrukciji oblike delniške družbe, nego v človeških slabostih delničarjev samih, o katerih sem že govoril na drugih mestih. Danes treba priznati: čim se delnice porazidejo v široko občinstvo, si delničarji sami niso več v svesti, da so člani družbe; oni so mali ali večji kapitalisti, ki so denar naložili ne na obresti, nego na dividendo, nadejajoč se seveda, da bo dividenda višja od povprečnih obresti. Da imajo tudi druge pravice, da si/ si več ali manj sami krivi, če 'jih ne izvršujejo, tega se redno ne zavedajo, brez prav posebne izpodbude jim često ne pride na misel priti na skupščino in — priznajmo — za družbino podjetje sko-ro ni škode, če jih ni, ker večinoma o stvari ničesar ne razumbjo. Drugačna je stvar, če so delnice ostale v rokah maloštevilnih oseb, ki se spoznajo. Tu se seveda ne da trditi, da je skupščina zbor neukih ljudi, ki so prišli plesat, kakor se jim bo godlo — toda tu se pojavi vpra- skili potrebščin osnovne šole na Golem za leto 1923 sploh ni pravnomočen, ker nima poduki o pravnih sredstvih in z ozirom na predpise zakona o pravnih sredstvih tudi ne more postati pravnomočen, temveč je ničen. Ker se opira izpodbijana odločba pokrajinske uprave na ta ničen odlok okr. šolskega sveta, iz tega razloga je tudi omenjena odločba pokrajinske uprave nezakonita v toliko, v kolikor se je 100% doklada na užitnino od vina in vinskega mošta dvignila na 250%. Upravno sodišče je pri presoji tož-bpnih točk nastopno preudarjalo: V smislu čl. 66., odst. 5. kranjskega občinskega reda ima deželni odbor pravico in dolžnost postaviti v proračun to, kar je občina dolžna plačati ali vsled kake odločbe ali vsled kakega po zakonitih določilih izvršljivega pisma, a je občinski odbor opustil to postaviti v proračun. Da se morajo ti zvišani zneski plačati, sme deželni odbor dogovorno z deželno vlado naložiti doklade k davkom. Po točki III. št. 3. celokupne Narodne vlade SLS v Ljubljani od 14. novembra 1918, št. 111 so vsi posli deželnih odborov prešli na Narodno vlado SHS v Ljubljani oziroma na njene stvarno pristojne oddelke in končno od teh na pokrajinsko upravo za Slovenijo, vsled česar je kompetenca pokrajinske uprave podana, kar tožitelj tudi pripo-znava. Ali je pokrajinska uprava bila upravičena uradoma postaviti v proračun občine Vodice za leto 1923 znesek, potreben za nakup zemljišča za stavbo šolskega poslopja na Golem, to je odvisno od činjenice, je-li občina dolžna prispevati omenjeni znesek vsled izvršljive listine ali ne. Izpodbijani upravni akt pokrajinske uprave se sklicuje na odlok okrajnega šolskega sveta. Gre tedaj za vprašanje, ali je odlok okrajnega šolskega sveta v Kamniku z dne 30. oktobra 1922, št. 2146, izvršljiv ali ne. Glasom spisov upravnih oblastev je višji šolski svet z odlokom od 12. oktobra 1921, štev. 9212, ustanovil enorazredno javno osnovno šolo na Golem. Na podstavi tega odloka je novi krajni šolski svet na Golem v svoji seji dne 15. oktobra 1922 v smislu §11, točka n) zakona od 23. oktobra 1922, kranjski dež. zak. štev. 66 o šol. nadzorstvu sestavil proračun za 1. 1923 v skupnem znesku 364.575 Din. Okrajni šolski svet v Kamniku je kot odobritveno šolsko oblastvo na podstavi § 26., točka 8. omenjenega šolskega zakona znižal proračunski znesek na 22.822 dinarjev 50 par in o tem obvestil tudi županstvo občine Vodice z naročilom, da pravočasno poskrbi za pokritje in vplačilo tega primanjkljaja ter da izroči vplačane prispevke v četrtletnih obrokih v začetku vsakega četrtletja krajnemu šolskemu svetu na Golem. Ta odlok okr. šolskega sveta ni bil opremljen s podukom o pravnih sred- šanje, zakaj dokaj dragi in na vsak način neukretni in 7.anmdni aparat skupščine, kajti če pri velikem številu delničarjev navadno ni sposoben stvarno vršiti svojih zakonitih funkcij, ga pri malem številu delničarjev sploh ne bi bilo treba, saj bi se posvetovanje lahko vršilo na drug način, na neslovesnem sestanku, pismeno. Navzlic napakam v funkci-joniranju skupščine bo moral biti odgovor vendar ta, da je ni mogoče opustiti. Ne glede na to, da je vendar mogoče, da pri nekaterih delniških družbah skupščina funkcijoniira dobro, je na vsak način potrebno in vstreza človeški naravi in modernim načelom, da ima skupina ljudi, ki imajo vsaj v izvestuem pogledu skupne interese in ki so za te interese nekaj svojega — pri delniški družbi del svoje invovine — žrtvovali, vsaj prilik«, da se o teh interesih posvetuje in daje svojim zaupnikom, organom družbe, navodila, in priliko, da o svojih skupnih interesih odloča. Stvar je analogna kakor v demokratski urejeni državi, ki priznava državljanom pravico odločanja v najvažnejših'stvareh ter jim daje priliko za sodelovanje, prepuščajoč jim v obče, da svoje pravice izvršujejo ali ne; tudi v državi so državljanske pravice — zopet vobče — cniake brez ozira na sposobnost stvih. Tožitelj trdi, da to nasprotuje zakonu o pravnih sredstvih, da je vsled tega formalnega nedostatka odlok ničen in da ne more postati pravnomočen. Zakon o pravnih sredstvih z dne 12. maja 1896, avstr. drž. zak. št. 101 velja le za politična (obča upr. oblastva), ne pa za šolska oblastim. Poleg tega pa ta zakon ne proglaša ničnost razsodb in naredb, ki jim ne-dostaja poduk o pravnih sredstvih, marveč dovoljuje le posebno pritožbo za odpravo tega nedostatka. Zakon od 19. marca 1876, avstr. dr. z. št. 28, do-določa sicer, da prične teči rok za pritožbe šele z dostavo takega odloka, ki je opremljen s podukom o pravnih sredstvih, a ta zakon velja le za področje finančne uprave. Za šolska oblastva velja v danem primeru le predpis § 47. zakona od 23. oktobra 1912,* kraj. dež. zak. št. 66 o šolskem nadzorstvu. Po tem paragrafu gredo pritožbe zoper odločbe okrajnega šolskega sveta na dež. šolski svet (sedanji višji šolski svet) in se ima pritožba tekom 14 dni po dnevu dostave izpodbijane odločbe vložiti pri onem oblastvu, ki je dotično odločbo izdalo. Ker ni drugih zakonitih odredb, se opustitev poduka o pravnih sredstvih ne more smatrati za protizakonitost in za bistven nedostatek v postopanju. Ker vsebuje že § 47. zakona o šolskem nadzorstvu vse potrebne predpise o pravnih sredstvih, zaradi tega se ne more trditi, da bi opustitev takega poduka mogla neugodno vplivati na materijalni pravni položaj stranke, t. j. v danem primeru občine. Opustitev poduka o pravnih lekih je kršitev zgolj internega razpisa ministrstva za uk in bogočastje od 14. maja 1876 o načelih upravnega postopanja. Za izvrševanje tega razpisa so oblastva le službeno odgovorna višjim oblastvom, ne izvirajo pa iz tega razpisa nikakoršne pravice oseb, ki so udeležene pri postopanju kot stranke. Ker se občina v odprtem roku ni pritožila zoper odlok okr. šolskega sveta, je postal ta odlok pravnomočen. Odlok bi le potem ne imel obvezne moči, če bi okrajni šolski svet ne bil pristojen za izdajo omenjenega odloka. Tak nedostatek pa v danem primeru ne obstoja, ker mora po § 26, točka 8. zakona o šolskem nadzorstvu okr. šolski svet pregledati in odobriti vsakoletne proračune o stvarnih šolskih potrebščinah krajnih šolskih svetov ter na podstavi odobrenega proračuna zaradi kritja primanjkljaja županstvo na nje odpadajoče zneske z naročilom objaviti, da poskrbe za pravočasno kritje potrebnih zneskov. Iz zgoraj navedenih dejstev sledi, da so pogoji § 66. odst. 5. kranjsk. občinskega reda izpolnjeni in pokrajin-ka uprava nikakor ni imela povoda preiskati, je-li odlok okr. šolskega sveta v Kamniku stvarno upravičen ali ne, temveč se je morala ozirati le na činjenico, ali je odlok izvršljiv ali ne. Z vprašanjem, je-li postavitev del- nega zneska za gradnjo šolskega poslopja, namreč stroškov za stavbišče, v proračun krajnega šolskega sveta upravičena v času, ko načrti za šolsko stavbo še niso izgotovljeni in stavbni stroški še niso določeni, temveč je pravnomočno določen šele novi šolski okoliš ali sedež šole, s tem vprašanjem se pokrajinska uprava ni imela baviti. Pripominja se le, da je okr. šolski svet 19. oktobra 1922 pod št. 2058 izdal odlok ne le krajnemu šolskemu svetu na Golem, temveč tudi županstvu občine Vodice, da je edinole povodom komisijske razprave določeno stavbišče na Golem sposobno za zgradbo novega šolskega poslopja. Iz tega sledi, da je tudi stavbišče za šolsko zgradbo določeno. Ker je torej šlo za izvršljivo odločbo okr. šol. sveta od 30. oktobra 1922, št. 2146, je bila pokrajinska uprava v smislu § 66. odst. 5. kranjsk. obč. reda dolžna do-tični znesek, ki ga je občina kljub izvršljivosti samolastno črtala, postaviti v proračun in zaradi kritja v ta namen potrebnih višjih potrebščin doklade primerno zvišati. Z nadaljnjim vprašanjem, je-li bilo potrebno, da so se ravno doklade na vžitnino od vina in vinskega mošta od predlaganih 100% na 250% zvišale in je-li zvišanje za 150% upravičeno, s tem upravno sodišče ni imelo povoda se baviti, ker tožba na upravno sodišče ne navaja nobenih takih tožbenih točk. Kupujmo in podpirajmo iz vrst n« KOLINSKO CIKORIJO domači izdelek. Trgovina. Pravilnik o prodaji ocetne kisline. Ta teden se bo vršila v ministrstvu narodnega zdravja anketa strokovnjakov o ocetni kislini. Nato bo ministrstvo narodnega zdravja sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije izdalo nov pravilnik o prodaji ocetne kisline. V tem pravilniku bo določeno, kako jaka ocetna kislina se 1k> mogla prodajati koiisu-mentom. Velesejem v Solunu. Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 15. do 31. maja t. L. Prospekte za sejem in prijavnice za udeležbo razstavljalcev dobijo interesenti v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Število trgovin v Srbiji. Po statističnih podatkih je število trgovin v Srbiji po-rastlo za 870 na 1022, t. j. za 500 odstotkov in to od leta 1919 do 1925. Avstrijski uvoz v Rusijo. Anketa, ki je bila v glavnem sklicana po inicijativi avstrijskih socijalistov in ki je imela urediti in pospešiti gospodarske odnošaje med Avstrijo in Rusijo, se je zaključila z lepim uspehom. Te dni se bo vršila v Narodni banki še posebna konferenca z zastopnikom ruske im porine in eksportne družibe »Ruta«, na kateri se bodo končno rešila tehnična in tarifna vprašanja, ki so rrran,y«h*»v >►> državljanov, izvrševati jih. Seveda primera šepa, ali analogije je vendar precej in kakor si danes ne moremo misliti moderne države brez parlamenta, dasi imamo dovolj povoda dvomiti, ali je to objektivno najboljši način sodelovanja državljanov pri državnih poslih, tako tudi ne bo mogoče konstruirati delniško družbo brez skupščine. Niti olajšav, ki so mogoče n. pr. pri družbi z omejeno zavezo ali tudi pri zadrugi, si ne moremo misliti pri delniški družbi, ki dna delnice na imetnika, pri kateri družba, t. j. njeno načelstvo, niti samo ne ve vedno, kdo so člani. Takih družb pa je velika večina in iz gospodarskih razlogov niti ni pričakovati, da bi se to izpreme-inilo. Kakor danes, tako bodemo torej tudi naprej morali računati s skupščino in stvar novega zakona bo zopet le, da delničarjem nudi vse prilike za sodelovanje v družbi, ki se dajo spojiti s celim njenim ustrojem in namenom, da skrbi, kolikor mogoče, za red in čistost poslovanja skupščine same in ščiti manjšine, kolikor je brez kvara mogoče pri družbi, ki je zgrajena na večinskem načelu.* * En važen smisel ima skupščina vedno, tudi ako delničarji stvarno ne sodelujejo, namreč ta, da načelstvo po osebah zalaga le-liev izve, v čegavih rokah so delnice ali vsaj Naš trgovinski zakonik je tudi glede skupščine jako pomanjkljiv, delniški re-gulativ ga je skušal na že znani način popolnih s tem, da točno predpisuje statutom minimalno vsebino določb o skupščini, tudi tu seveda brez posebnih sankcij, zlasti glede izvrševanja manjšinskih pravic. 1. Redne in izredne skupščine. Delokrog. Statuti ločijo redne in izredne skupščine. Dasi so formalnosti in poslovanje pri obojih vobče iste, je delitev upravičena vsaj v toliko, da lahko imenujemo redno ono skupščino, ki naj izvršuje pe-rijodične, po zakonu in statutu skupščini izključno prepuščene upravne akte odobravanja letnih računov (bilance), delitve čistega dobička in odvezavanja načelstva; ta skupščina se mora vršiti vsako leto enkrat. Vsi drugi, skupščini po zakonu in statutu prepuščeni akti se sicer redno tudi izvršujejo na tej skupščini, toda ni, da bi se morali, zanje se lahko sezove tudi posebna skupščina, ta je potem ravno izredna. njih večina. Da to ni brez pomena, je gotovo; če se primerja, kdo je založil delnice za prejšnjo skupščino, se vidi, ali in kako so se izpremenili delničarji; take izpremembe imajo v praksi lahko dalekosežne posledice. . -*rv.nvi v zvezi z avstrijskim uvozom industrijskih produktov v sovjetsko Rusijo. Francosko-nemška trgovinska pogodba. Kot podlaga za provizomo' pogodbo med Francijo in Nemčijo se navajata -sledeči dve točki: Franciji se dovoli znižana carina za uvoz zgodnje zelenjave v času od 1. marca do 31. maja. Nemčiji pa se dovoli znižana carina za uvoz pohištva in električnih aparatov v času f>d 1. aprila do 30. junija. Uradne notice na berlinski bor/i z jajci so bile 8. t. m.: a) domače nemško blago: velika, popolnoma sveža, žigosana jajca 11 do 12, sveža preko 55 g 18, sveža pod 55 g 15; inozemsko blago: posebno velika jajca 22, velika 18.5, nor-ualna 13.5—14.5, majhna in umazana 10—10.5, majhna v apnu 10—10.5, danska v apnu 16.5 pfeniga za komad. Blaga primanjkuje. Zastopnika za razpečavanje novega »lektrodinamičnega radiotelefona >Halo-phon 4« se išče. Interesenti se naj obrnejo neposredno na »Auslandische Wirt-schaftsdienst«, Wien L, Elisabethstr. 9. VII. trgovski sejem v Bruslju. V Bruslju se vrši VII. trgovski sejem od 7. do 21. aprila t. 1. Poljsko-ruska trgovska zbornica t Moskvi. Kakor so ustanovili poljsko-rusko trgosko zbornico v Varšavi, tako bodo ustanovili enako zbornico tudi v Moskvi. Te ustanovitve smatrajo za začetek poživijenja trgovskih stikov med obema državama. Otvoritev Poljsko - ruske trgovinske zbornice v Varšavi. O priliki otvoritve Poljsko-ruske trgovinske zbornice so dospeli iz Moskve kot delegati Malinev, Daniševski in Maprosow. V spremstvu sovjetskega poslanika na Poljskem Vojkova in predsednika poljskega trgovinskega zastopstva so moskovski delegati obiskali glavna poljska industrijska podjetja, v prvi vrsti velike tovarne v Gornji Šleziji; ogledali so si tudi zgodovinske zanimivosti v K rakovem. Povsod so jih industrijski krogi prisrčno sprejeli. Dobiček sovjetskih državnih podjetij. Po kalkulaciji sovjetske komisi,je za drž. gospodarstvo, je sovjetska državna indu-sti ija, upravljana po trgovskem načinu, zaključila svojo trgovsko bilanco'za poslovno leto 1928-24 s 142 milijoni rubljev dobička, od katerega je pripadlo državi 71 milijonov. V letu 1924-25 je dobiček narastel na 315 milijonov rubljev. od katerega odpade državi 173 milijonov rubljev (54%). Takozvana vse-sovjetska »trgovska podjetja« so imela v poslovnem letu 1923-24 37 milijonov rubljev dobička, od katerih so dala državi 17 milijonov, a leta 1924-25 22 milijonov (posledica padanja blagovnih cen), od katerih morajo dati državi 10 milj. rubljev. Dobički bank so znašali v 1. 1923-24 46, a v letu 1924-25 07 milijonov rubljev. Država si je vzela za prvo poslovno leto 18, a za drugo kar 31 milijonov rubljev. Skupno sp oddala {Kjdjeija v državno blagajno v letu 1923-24 120 milijonov rubljev (dobiček 478 milijonov). Konsumne zadruge so v prvem znanem letu izkazale 61 milijonov rubljev dobička, od katerega odpa.de iia mestne konsumne zadruge 37. a na poljedelske 4- milijone rubljev. Izpremembe v 'stanju trgovskih in drugih podjetjih v času od oktobra do 31 decembra 192S. Po statističnih podatkih naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so se izvršile v času od 1. oktobra do 31. decembra 1925 s strani trgovskih in drugih podjetij v zborničnem okolišu naslednje spremembe (Prva prosta številka pomeni prijavo, a druga v oklepaju odjavo. Glede sprememb pri industrijskih in obrtnih podjetjih bomo poročali v drugi številki): Trgovina: s konji 2 (3); s konji in govejo živino (1); z živino 3 (4); z govejo živino 7 (1); z govejo živino in prašiči 2 (1); z govejo živino, prašiči in teleti 3; s prašiči 1 (2); s prašiči in teleti 1; z živo in zaklano živino 2; s čebelami (1); z železnino 1 (2); s stroji (2); z avtomaterialom, elektrotehničnim in tehničnim materialom 1; z elektrotehničnimi potrebščinami 3; z elektr. predmeti in vžigalniki 1; s steki, blagom 2; z zlatnino in srebrnino (1); z lesom 26 (33); z drvmi 1 (1); s kurivom 2; s premogom 2; z ogljem (1); z rudninami na debelo (1); s pohištvom 1 (1); z manufaktumim blagom 10 (5); z manufakturam in modnim blagom ter konfekcijo 1; z modnim blagom 1; s perilom in modnim blagom 1; s čipkami (2); s pleteninami 1; z volno in volnenimi izdelki (1); z obleko 1; s klobuki 1; z usnjem 4 (2); z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebšč. 1 (1); s kožami 1; s čevlji 1; z deželnimi pridelki 16 (14); z deželnimi pridelki na debelo 1 (2); s senom in slamo (1); s cvetlicami na debelo 1; s špecerijskim blagom 1 (4); s specei'., kolon, in materialnim blagom (1); s kolon, blagom na debelo (1); z delikatesami 3 (2); z vsakovrstnimi ribami 1; s krompirjem na debelo (2); z mešanim blagom 68 (45); z meš. blagom, podružnica 4 (3); z galanterijskim blagom 11 (7); s papirjem in šolskimi potrebščinami 3 (2); s šolskimi knjigami, molitveniki, koledarji ter sv. podobami 4; s šolskimi knjigami 1; z drogvami in kemikalijami, podružnica 1; z vinom (1); z vinom na debelo 7 (4); z vinom v zaprt, steklenicah 1 (3); z vinom in pivom v zaprt, steki. 1 (10); z vinom in žganjem na debelo (2); z vinom in žganjem v zaprt, steki. (1); z žganjem (1); z žganjem v zaprt, steki. (2); z optičnimi predmeti (1); s kdrur-gičnimi instrumenti 1; z bandažnimi predmeti 1; s fotomanufakt. in parfume-rijskinii predmeti 1. — Branjarstvo .24 (19); kramarija 1 (1); komisijska trgovina 6 (3); trgovska agentura 3 (9); me-šetar za živino 2 (1); javna mostna tehtnica 3; reklamni zavod (1); trgovina s posestvi 1; izposojevanje mlatilnic (3); godbeniki 1; sejmarstvo 16 (26); razno 71 (56). — Celokupno se je tedaj v zborničnem okolišu prijavilo na novo 339 trgovskih obratov, odjavilo pa 294. industrija. Električna centrala na Krškem polju. Zagrebško mestno poglavarstvo je izdalo 11. t. m. obvestilo, v katerem zavrača vse vesti, ki so javile sklep pogodbe med zagrebško občino in pa švicarsko tvrdko >Motor Columbus« v zadevi zgradbe električne centrale na Krškem polju. Mestna občina se je samo načelno dogovarjala z omenjeno tvrdko, do sklepa pogodbe pa utegne priti šele čez par mesecev. Kultiviranje bombaža pri nas. Ministrstvo poljoprivrede in voda je nakupilo večjo količino isemena za bombaž. Seme se bo razdelilo med prebivalce Južne Srbije, ki že gojijo bombažne kulture, a del semena se bo odposlal v Dalmacijo, da se uvede tudi tam kultura bombaža. Velesejm britanske industrije se vrši letos v Londonu in Birminghamu od 15. do 26. februarja. Pozivnice, na podlagi katerih izdaja angleški konzulat v Zagrebu posetnlkom velesejma brezplačni vizum, dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, med uradnimi urami. Denarstvo. Plačila Nemčije na račun reparacij v januarju 192(5. Na račun vojnih reparacij je Nemčija plačala raznim državam v mesecu januarju 79,078.096 zlatih mark. Francija je dobila 46,433.400, Anglija 18 milj. 648.129, Italija 2,359.415, Belgija 8,212.848, Jugoslavija, Rumunija, Portugalska, Grška in Poljska skupno 3 milj. 395.595 zlatih mark. Dajatve Italiji so bile tako porazdeljene: premog in koks 472.291, barvila in farmacevtski proizvodi 284.085, razne dajatve 194.857 zlatih mark. Kapital in bilance sovjetskih bank. Kapital sedmih največjih sovjetskih bank je koncem preteklega leta znašal 332.2 in~o0n0Vi-.rubljev‘ ^ te VS(>te odpade 07.9 milijonov na Državno emisijsko banko, ,b milj. na Industrijsko banko, .■>0 milj. na Banko za zunanjo trgovino, 16.9 na Zadružno banko, 34,1 na Moskovsko banko in 8.6 milijonov rubljev na Elektro-hanko. Bilance vseh treh bank so koncem preteklega leta izkazovale skupno 3040.5 milijonov rubljev, od katerih'odpade 231.3 milj. na Državno emisijsko banko, 281.7 milj. na Industrijsko banko, 113.6 milj. na Banko za zunanjo trgovino, 63.6 na Moskovsko banko, 681 na Centralno komunalno banko in 43.4 na Elektro-banko. Carina. Afera carinskih uradnikov v Mariboru. Nedavno se je aretiralo v Mariboru nekoliko carinskih uradnikov zbog zlorabe službene moči in drugih nerednosti. Obtožnica je sedaj končana. Obtožnica vsebuje 15 s strojem pisanih strani in obtožuje 12 oseb. Kakor se poroča, so oblasti začele nanovo preiskovati, ker so prišli na sled, da so v zadevo zapleteni tudi druge še do sedaj nepoznane osebe. Iz naših organizacij. Grem i j trgovcev v. Ljubljani sporoča, da je dosedanji načelnik g. Fran Stupica, veletrgovec v Ljubljani, odložil načelniško mesto, ter da je prevzel posle načelnika podnačelnik g. Ivan Gregorc, veletrgovec v Ljubljani. RAZNO. Resolucija ankete na Sušaku. Na anketi, ki se je vršila na Sušaku glede ustanovitve svobodne cone in o kateri smo pisali v naši zadnji številki, se je sklenila sledeča resolucija: Vprašanje osnovanja svobodne carinske cone na Sušaku zahteva resno in detajlno proučevanje vseh momentov, ki odgovarjajo za in proti temu projektu. VsJed tega se ima zbrati posebna anketna komisija strokovnjakov in interesentov, ki bo v tem vprašanju izdala definitivno utemeljeno mnenje. Izbira članov za to anketno komisijo se prepušča trgovski in obrtniški zbornici v Zagrebu, odnosno njeni zbornični sekciji na Sušaku. Poleg tega je anketa zaključila, da se ima od ministrstva saobračaja takoj zahtevati revizijo železniške tarife, ki je stopila v veljavo dne 1. novembra 1925. Seja gospodarskega oddelka Z reze narodov. Beremo, da je za 1. marec sklicana seja gospodarskega oddelka pri Zvezi narodov. Na programu je med drugim tudi predlog mednarodnega dogovora o opustitvi izvoznih in. uvoznih omejitev; ta načrt je svoj čas izdelala Zveza narodov in ga je predložila državam, da se industrijske in trgovske korporacije o njem izjavijo. Drugi predlogi se tičejo zaznambe, odkod je blago, dalje poenostavljenja carinskih formalitet, meničnega prava itd. Govorili bodo tudi o gospodarskih krizah. Društvo narodov in Nemčija. Nemški generalni konzul je za 10. t. m. napovedal izročitev nemške note za pristopek k Društvu narodov. Vsled tega je dne 12. t. m. sklicana seja Društva narodov, na kateri so razpravljali o nemški noti. 'Novinarska agoncija »Beogradio«, ki si je postavila nalogo, da organizira politično in gospodarsko poročevalno službo na celeBeogra-dio« ima svoj sedež v Beogradu, Knez Mihajlova 17. Državna borza dela v Ljubljani. — Na državni borzi dela v Ljubljani je od 1. januarja do 5. februarja 1926 zahtevalo delo 576 moških, 111 žensk; skupaj 687 oseb. Ponujeno je bilo delo 338 moškim, 72 ženskam; skupaj 410 osebam. Izvršenih je bilo posredovanj: 277 moških in 69 ženskih; skupaj 346. Odpotovalo je 81 moških in 6 žensk; skupaj 87 oseb. Rusko zlato za Nemčijo. Včeraj popoldne je prispelo iz Moskve v Berlin 36 zabojev zlata, ki tehtajo skupno 600 pudov, kar znaša približno 100 q. To zlato je poslala sovjetska vlada kot odškodnino za blago, ki ga je Nemčija dala pred dvema letoma Rusiji. Po svetu. Za promet po Labi med Češko in Saško se je osnoval poseben kartel; namen mu je, da napravi konec pogubnemu konkurenčnemu boju prizadetih družb, ki je vsem škodoval in nikomur koristil. Zato so pa tudi vse družbe h kartelu pristopile. — Aktivum češkoslovaške trgovske bilance v lanskem letu je znašal 1205 milijonov lvč, leto prej Pa 1180 milijonov. — Glede petrolejske Pogodbe med nemško petrolejsko družbo in Anglo-Persian Co. beremo, da si 3e nemška družba za deset let naprej zagotovila dobavo petroleja od Anglo-Persian Go. Zavarovala si je pri lem popolno samostojnost in si kupi surovi pe-trolej in bencin lahko tudi drugod. — teniške železnice so vpeljale novost, da v D-vlakih jedilni natakar gostov ne nad-leguje dvakrat. Ko je obed pripravljen, da natakar z gongom znamenje za obed; J1a koncu, v sredi in v začetku stranskega hodnika. — Od 1. do 7. avgusta se vrši v Edinbourghu na Škotskem 18. mednarodni esperantski kongres. Severonemški Lloyd v Bremenu bo poslal poseben parnik na kongres, ki bo imel prostora za 960 oseb. Parnik bo v Edinbourghu sedem dni in bodo popot- niki lahko na njem stanovali in obedovali. Tudi ne-esperantisti se vožnje lahko udeležijo in občudujejo lepoto škotskega gorskega sveta. — Letni zaključek Francoske banke (Banque de France) izkazuje v lanskem letu ca. 705 milijonov frankov dobička, napram ca. 648 milijonom leta 1924; to je bruto-dobiček. Odštevši upravne stroške, penzijske dotacije itd. ostane čistega dobička 397 milijonov frankov, leto prej ga je bilo pa 332 milijonov. Razpoložljivi aktivni saldo znaša 55 milijonov frankov in so določili dividendo na 300 frankov, do-čim je znašala leta 1924 290 frankov. — Tajništvo Zveze narodov zbira material za Mednarodno gospodarsko konferenco; pripravljalni odbor se bo sestal v aprilu. Zlasti glede carine pred vojsko in po vojski bo material zelo obsežen. — Svoj čas smo že poročali, da se hočejo Angleži glede sladkorja po možnosti osamosvojiti in da so začeli s pridelavo sladkorne pese na Angleškem samem. Leta 1926 bo s peso obdelanih najbrže že 128.500 acrov (1 acre =. 40.47 arov). Lani jih je bilo 56.000, I. 1920 pa samo šele 22.000. Na koncu letošnjega leta bodo imeli Angleži že 20 lastnih sladkornih tovarn. & ST ££ £2*57 ££ £šx E£ ?£ >SUWJHA( l " m ‘ č,'r uživaš že na zemlji raj! flko piješ „Buddha“ čaj, TRADE MftRK C J » 'tš «sl*a ib’ čifSa'la ei Ljubljanska borza. petek 12. februarja 1H2G. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, dea. 76.50, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 279, bi. 282; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljublijana, den. 200; Merkantitna banka, Kočevje, dem. 100, bi. 101; Prva hrv. šte-dionica, Zagreb, den. 967, bi. 973; Slivenska banka d. d., Zagreb, den. 49; Krediitnii zavod za trgovino in industrijo., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, taL 125; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 368, bi. 386; Združene papirnice, Vevče, Goričane in Medvode d. d. Ljubljana, den 1.10; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120. Blago: Hrastove, suhe, zdrave, meterske repatica, fco vag\ Postojna tranz., 80 vag.. dem. 20.50, bJ. 21, zaklj. 20.50; bukova drva, suha, rneterska, fco vag. Postojna tranz., bi. 25; bukovi železniški pragovi: 2.51 m dolž., 13X23X13, bi. 28; 2.45 m dolž., 12 in pol X 22X12 in pol, fco vag. nakl. postaja, M. 24; lipovi hlotli od 2 m napr., od 30 cm napr., la, sveži, foo vag. nakl. -post., den. 400; topolovi hlodi od 2 m napr., od 30 cm pirem. napr., Ia, sveži, fco vag. nakl. post., den. 300; Jesenovi plohi od 3 m napr., stol., 10i%, od 2—2.90 m, od 30 cm napr., z 15% od 25 do 29 cm, pretežno prvi hlod brez rujavega srca, fco vag. n. p., bi. 550; trami, monte po noti, fco vag. nakl. p., den. 240; hrastovi plohi, neobrobljeni, 90, 110, 130 mm, od 2.50 m napr., fco vag. Postojna tranz., den. 1050, bi. 1150; pšenica bačka, fco nakl. post., bi. 295; pšenica sremska, fco vag. nakl. post., bi. 290; koruza času prim. suha, fco sremska postaja, bi. 121; koruza času prim. suha, fco slav. p., bi. 123; koruza času prim suha, fco ban. p., bi. 118; koruza inzulanka, več kot času prim. suha, fco vag. medj. post., bi. 167.50; koruza umet. sušena., fco vag. bačka postaja, bi. 142; koruza umetno sušena, fco Postojna trans., bi. 182.50; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka post., bi. 155; ječmen spomlad, pivovarn., 66-67 kg, par. Ljubljana, bi. 260; oves rešetani, fco vag. slav. postaja, bi. 190; ajda domača, fco prekm. post., bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. post., bi. 210; rž, 71-72 kg, par. Ljubljana, bi. 220; proso rumeno, fco vag. prekm. post., bi. 210; proso rumeno medjim., fco Ljubljana, bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakl. j»staja Vinkovei, bi. 115; otrobi drobni, pšenični, par. Ljubljana, bi. 140; jezice zlato rum en e, fco vag. dol. p. den. 250; konoplja v steblih, fco vag. slav. post., bi. 90; la Portlandcement »Salona-Tour , fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.50. TRŽNA POROČILA. Zagrebški tedenski sejem. (10. t. m.) D o g on živine srednji. Debelih svinj je bilo malo. Inozemskih kupcev ni bilo, le nekaj konj se je nakupilo, za Italijo. Cene so ostale prilično neizpremenjene. Samo voli so se pocenili za 50 par pri kg. Večja partija bosanskih svinj drobne vrste je bila prodana za Maribor po zelo nizkih cenah 8.50—11.50 napram ceni minule srede 10—12 Din. Notirajo za kg žive teže: voli 1. 9.50 do 10.50, izjemno (10.50 do 11), II. 8 do 9, III. 7 do 7.50, bosanski I. 8 do 9.50, II. 7 do 8, III. 5.50 do 6.50, kirave domače 1. 7 do 8, Stran 4. Štev. It. II. 5 do 6, III. 3 do 4, junci I. 10 d« 11, It. 8 do 9, junice I. 7 do 9, II. JJ.75 do G, teleta 7 do 11, (zaklana 10 do 13), svinje stomače mesne 11.50 do 13, pitane 13 do 14, domače zaklane 14.50 do 15.50, sremske zaklane 15 do 16.50 Din. Krma: seno I. 100 do 125, II. 75 do 80, stisnjeno 10 do 86, detelja in lucerna 125 do 150, slama 75 do 125 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (9. t. m.) Do-gon 10.121 komadov. Od tega je bilo 1764 komadov iz Jugoslavije. Cene debelim svinjam so spričo zmanjšane ponudbe »arasle za 5 do 15 grošev pri kg. Proti koncu sejma je postala tendenca mlač-»ejša. Mesne svinje so se zaradi močnega povpraševanja podražile za 40 grošev. Notirajo za kg žive teže:: debele svinje I. 2.05 do 2.15 (2.20), srednjetežke 1.95 «io 2.10, kmečke 1.86 do 2.10, stare 1.80 do 1.95, mesne svinje 2 do 2.35 (2.40) šilinga. 0 sladkorju. V preteklem tednu na sladkornem trgu ni bilo posebnega kolebanja; ni bilo nobenih poročil, ki bi mogla kolebanje povzročiti. Zanimive so sledeče številke o letnih kupčijah na trgu v Newyorku: 1920 je bilo prodanih 489.800 ton, 1921 930.350 ton, 1922 5.748.750 ton, 1923 8,367.300 ton, 1924 1.722.750 ton, 1925 pa 10,623.550 ton. Leta 1925 je znašala ta kupčija že 43 odstotkov vse svetovne produkcije; vrhu tega pa kupčija še raste, ker jedilo število ton v drugi lanski polovici 5,718.000, torej dosti več kot v prvi. — Glede Kube noč novega, samo par tisoč ton manj kot lani. Za Javo naznanjajo za leto 1926 1.943.000 ton; lani jih'je bilo 2,247.000. — Za Evropo je priobčil Licbt spet statistiko, ki izkaže napram zadnji cenitvi 60.000 ton manj. Poglejmo jo (v tonah): 1923/24 1024/25 1925/26 Nemčija 1,134.011 1,575.684 1,610.000 CeSkoslovaška 997.903 1,409.703 1,560.000 Avstrija 47.000 75.000 80.000 Ogrsku 125.000 202.854 160.000 Francija 490.848 827.472 755.000 Belgija 300.121 400.105 340.000 Holnnd«ka 231.928 329.244 315.000 Danska 109.000 140.000 175.000 Švedska 149.427 135.000 200.000 Poljska 389.995 494.854 550.000 Italija 351.102 422.000 162.000 Španska 185.063 260.000 225.000 Rusija _ 360.000 458.375_ 1,000.000 Skupaj 5,060.364 7,077.791 7,422.000 Napram lanskemu pridelku je letos 344 tisoč ton več, kar pride vse na račun Rusije, ki je vstavljena letos z 1 milijonom ton. Na drugem mestu smo govorili, da je tudi res tako. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 700 litrov denaturi-ranega špirita; do 19. februarja t. 1. za dobavo zaves, zastav, odej in žimnic; do 23. februarja t. 1. za dobavo usnja; do 26. februarja t. L za dobavo 16.000 kg port-land - cementa ter za dobavo potrebščin za litografijo. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20. februarja 1.1. ponudbe /.a dobavo 1 vagona (12 kul». metrov) bukovega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe za dobavo 30 komadov stolov iz upognjenega ali rezanega lesa ter za dobavo 1 tračne žage za rezanje lesa (Bandsage). — V ršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 10. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železnih sodov, kisikovih steklenic in razne ambalaže. — Dne 11. marca t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 52.450 kg železnih žebljev; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega usnjenega materijala. — Dne 12. marca t. 1. pri intemdanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 3.388 ton premoga. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe za dobavo vozil nega in ploščatega železa in vezilne pločevine; do 16. februarju 1. 1. za dobavo 4000 kg barve (sajasto črne), za dobil vo raznih čopičev, za dobavo 1100 komadov nalučnikov, za dobavo 50 kg voska za parkete, za dobavo 100 zidarskih ploščatih krtač, za dobavo 1500 komadov zaščitnih korbtic za vagonske svetiljke; do 19. febr. t. 1. za dobavo 150 m blaga »Kanevas«. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcijfe. Koman- da pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe za dobav* rannega materiala (jelove deske, železni material, pločevina, zakovice, vijaki z maticami, cinkovo belilo itd.) — Vršil* se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 12. februarja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 60.000 kg slame. — Dna 24., 25. in 27. februarja t. 1. glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 1. oktobra t. 1. za garnizije Bihač, Gospič, Si-sak, Petrinja, Otočac, Banja Luka. — Dne 2. marca t. I. pri direkciji državnik železnic v Sarajevu glede dobave kera-mitnih plošč in betonskih armiranih cevi, dne 4. marca t. 1. pa glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Konjiči. Dne 5. marca t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave raznega elektromateriala. — Dne 6. marca t.l. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznega materiala (smolene baklje, bombaž, volna, milo za pranje, kalijevo milo, vazelin, karbidni žgalniki). — Dne 8. marca t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 12.400 kul>. metrov drv. — Dne 9. marca t. 1. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 1,200.000 metrov pločevinastih spojk za izdelovanje škatel j, dne 10. marca t. 1. pa glede dobave 51,000.008 komadov okroglih belih 5 in 8 mm spojk (Nieten). Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji s* v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. LJUBLJANSKA KREDITNA DANKA = | iUitnnovijena 1COO. Dtiraojslca c. (v lastni hiši) PODRUŽNICE: <• N K Brežice, Celje, Črnomelj, Oorlcs*, Kranj, Maribor, Mettrteovlč, Mo-vi Sad, Plu?, Sarajevo, Spili, Trst. AGENCIJA: Logatec. Poštni ček. račun Ljsiblja-a 10.509 Brzojavni nasiov: Baska Ljubljana Te!, štev. 261,413, 502 503, 504. Se priporoča ia vse v bančno stroico spadajoča deiau v f§ miiiiiiiii 'imii iiimii m iHiiiiiiiiimiiiniHiiiMiinnim i miimmi ii'imiiiiiii'iiiiiniiiiini"iiiin'i 1 i " n i nmn m m mmiifin miniriTi iriiinfii--n-'r-i-irr--iirrr-i--inrf-r-innnr"rrinniinnTniimiTf:i Veletrgovina koIonSJalne Ira špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna Ir« solidna postreSbal Zahtevajte cenlKe! j Trgovci! Obrtniki! Pri tvrdki JOSIP PETEUNC * LJUBLJANA tuiai rsšernovega spomenika, ob vod dnMK« vs« potrebščine zn šivilje, krojač«, čevljarje in sedlarja n« veliko ln malo jm Mjolžji dnevni ceni. iuiuiiiiiHiiiiiiut!iiiii]ii!!!iii!)iii!iiiiiiiii![llilillllllllllilliiil!iiH!iiiiiMiiiyililil!!MLi]^yiLi!!S!L^!i!ll!^]'^ ----------- >GROM< O. 25 O. 36. carinsko postedniSki in spedicijskl bur«&i. LJUBLJANA Kolodvorska ul. -4t Tciefon lKteruriK.H itcv. 454 Nnikov brzojavkam: — „ Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK. stroko sipalnlh voie po«!« Inujhllreie ln KI? Olj! S-O. fc. X»otl najllteiiltttirinlm* v,ti eltspre!,n* pogoji. . poSflJke. NAROČAJTE ^ »TGROVSKI LIST !« JlJiUTŽHtB ulilHK KJE SIS KUPI?o Le pri tvrdki is Pšlolin Ljubljana Mtm PrsSamovega spomenika ob vodi. N*/bolJftl šivalni stroj za rodbinsko ali Q obrtno rabo, svetovno znanih znamk , (tdtzner - Adler - !tk>tv. pravila, cenike, racttrs.e, letalce, časopise, lepake, .brošure, posetnice in razglednice. Szvršujfe'vsokovrsline trgovske kakor tudi .vse druge, uradne tiskovine. ----- Lastna Bsnpgoveznica- LjUBLlANA - ŠIMOM OREGiOMCiCEVA UL. 13. - TELEFON 552 as »i m n«nn>«t)U»«Mr~~m inr i~.^Tinii|ifini|nnMiiiiirrTmii mnWMWWi ■ rnmnr * ■ />«: msMVkK’' imrmir—wi»*miww wt¥imiMr gwiumiipii—h m h OdfOTOi«! «s«diaik dr. IVAM PLKS?!, tjabljaa*. -- -S* Trgov*kc-tadii»trij»ko d. d. »MERKUR* kot isdajatelj« ln tiskarja: A.SEVER,' Ljubljana.