Mihaela Koletnik, Prekmurska gorička lončarska terminologija 303UDK 811.163.6’282 Mihaela Koletnik Filozofska fakulteta v Mariboru PREKMURSKA GORIČKA LONČARSKA TERMINOLOGIJA Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germa- nizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem. The study of the pottery terminology in the Prekmurje Goričko subdialect compiled numerous pottery technical terms that are presently alive in Pečarovci in Goričko. The majority of the terms are one-word and Slavic by origin. Most terms borrowed from other languages are Germanic and Romance, introduced into the Prekmurje dialect through German. Ključne besede: lončarstvo, strokovno izrazje, stični jeziki Key words: pottery, terminology, contact languages 0 V prispevku bo predstavljena prekmurska gorička lončarska terminologija. Ta je dediščina večstoletne prekmurske lončarske tradicije, o čemer pričajo arheološke najdbe z roko in lončarskim vretenom izdelane keramike na Madžarskem ob Krki in potoku Züric okoli Središča in Veleméra ob slovensko-madžarski meji ter krajevna imena Gerencsér (madž. gerencsér ’lončar’) in Korong (madž. korong ’disk, kolut, krog’) (Novak 1951: 11). Razvoj lončarstva v Prekmurju so pogojevala bogata ležišča primerne gline in velike potrebe po glinasti posodi. Zaradi industrijskega razvoja in spremenjene stanovanjske kulture, neugodne davčne politike, dnevnih in tedenskih migracij v sosednjo Avstrijo ter razvijajoče se naftne industrije, ki je mnogim nudi- la boljšo zaposlitev in večji zaslužek, se je število lončarjev v Prekmurju nenehno zmanjševalo: pred 2. sv. vojno jih je bilo še 80, po vojni se je njihovo število prepo- lovilo, leta 1968 jih je delovalo še 21 (Bras 1996: 171). Danes se s to tradicionalno obrtjo v Prekmurju ukvarjajo le še tri družine: ena v Filovcih in dve v Pečarovcih na Goričkem. Ti nadaljujeta tradicijo goričkih lončarjev; le-ti se po značilnem loščenju in krašenju izdelkov ločijo od fi lovskih. V jeziku opazna posledica opuščanja lončarjenja je zamiranje starega poimenovalne- ga besedja, povezanega z lončarsko dejavnostjo – danes ga dobro pozna le še najstarejša generacija lončarjev. Z njegovim popisom želimo preprečiti, da bi potonilo v pozabo, in ga na ta način ohraniti kot pomemben del slovenske kulturne dediščine. 1 Pečarovski govor se uvršča v prekmursko goričko podnarečje panonske narečne skupine. Izgubilo se je pomensko razlikovanje med visokimi in nizkimi tonemi, ohranje- no pa je kolikostno nasprotje med dolgimi eno- ali dvoglasniki kot nasledniki stalno dolgih in kratkimi samoglasniki kot nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih. Naglas je možen na katerem koli zlogu besede. Naglasno mesto v besedi je podobno kot v izhodiščnem sistemu, razlike pa so Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 304 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij naslednje: (a) naglašeni so e, o in | pred nekdaj kratkimi zadnjimi naglašenimi zlogi: ‘žena, ‘kósa, ‘megla; (b) po terciarnem premiku so v posameznih primerih naglašeni samoglasniki v odprtih zlogih: ‘vüxa; (c) naglašeni so samoglasniki (tudi v predponah in predlogih) po umiku naglasa s kratkega zaprtega zloga: ‘bógat, ‘nápnen, p’rinas, ‘póznan, ‘ótpren, ‘záčnen. V sedanjiški glagolski spregatvi naglasnega vzorca tipa nesem in berem ter v im. ed. srednjega spola je ohranjeno končniško naglaševanje: ne’sé:n, be’ré:n, zo’vé:n; koren’jé:, pošten’jé:.1 Sistem dolgih samoglasnikov sestavljajo: i:/i:¶, ü:/ü:¶, u:/u:ú, é:, ó:, e:¶, o:ú, a:, ®:,2 sistem kratkih: i, ü, u, é, (ö), ó, e, á, ®, nenaglašeni samoglasniki pa so: i/Ë, u, e, o, a in ®. Izvor: i:/i:¶ ← î (k’ri:š, ‘pi:šen; t’ri:¶), ü:/ü:¶ ← u% (‘dü:ša, ‘lü:plen; ‘lü:¶knja), u: ← Š„% (‘gu:čatË; ‘žu:úta), é: ← e%, Æ%, |% (lé:t; ‘zé:be; ‘vé:s), ó: ← v prevzetih besedah (š’pó:rxet), e:¶ ← É (m’le:¶ko, ‘se:¶kan), ùo:ú ← o, Ø% (‘mo:úst; ob’ro:úč), a: ← a% (d’va:, t’ra:va), ®: ← ®% (z®:nje); i ← í (‘lipa, f’tič), ü ← u# (‘küra, ‘küp), u ← ›„ (‘puna, ‘vuna), é ← ² (‘répa, ‘sékatË, ‘dét), (ö) ← položajna različica ( ‘vöter, ‘vöra), ó ← Ø#, o¥, ô (‘góba; ‘gónin, k’róp; ‘vóda), e ← Æ#, e¥, |¥, ê,  (s’reča, ‘zet; ‘melen, k’met;’meša, ‘deš; ‘zemla; ‘megla), á ← a# (‘mátË, b’rát), ® ← ®# (g®ča, ‘x®bet). Nenaglašeni i (ki je tudi iz nenaglašenega u in jata) se izgovarja manj napeto, nekoliko niže od naglašenega i. Soglasniki v pečarovskem govoru so: p, b, t, d, d’, k, g, f, s, z, š, ž, c, č (dž), j, v/ú, m, n, nj, l, r. Posebnosti: končni -m se premenjuje z -n: ‘délan, k’rávan; v v položaju pred nezve- nečim nezvočnikom ter na koncu besede izgubi zven in se premenjuje s f: f’sa:kšË), ‘k®:f; končni -l se v nenaglašenem položaju izgovarja kot -o: ‘délo, ‘xódo; mehčani n’ je ohranjen: n’jiva, ‘ro:úmanje, mehčani l’ je otrdel: ‘dále, otpe’lálË; zvočnik j se v položaju pred zadnjimi samoglasniki izgovarja kot d’/dž: za ‘d’a:rkË/za ‘dža:rkË, ‘Džó:n - činof, v položaju pred sprednjimi samoglasniki pa kot g: ‘gélË ’jeli’, pi’gé:š ’piješ’ ali k (v položaju za nezvenečim soglasnikom): Gid’ri:čke, ‘li:stke. Skupina šč je ohranjena: dvo’rišče, ‘go:úšče. Mehkonebni pripornik x je onemel: g’re:¶ ’greh’, ‘iža ’hiža’, ‘ren ’hren’, v položaju med samoglasnikoma ali na koncu besede v sklonskem morfemu pa se zanj govori j: ‘müja ’muha’, v ‘ižaj. Prim. še: dn > gn: g’nes, ‘za:jgnË; xč > šč: š’či:; kt > št: š’tó; mn > ml: ‘gümla, tl > kl: k’lá, k’láčtË, tm > km: k’mica. Posebnosti v oblikoslovju so končnica -i v dajalniku in mestniku ednine samo- stalnikov moškega in srednjega spola, končnica -ov v orodniku ednine samostalnikov ženskega spola, podaljševanje osnove z -ov in končnica -je v imenovalniku množine pri samostalnikih moškega spola. Dvojina je trdno ohranjena pri vseh spolih. Pridevniška končnica -i ne izraža določnosti, ohranjeni sta trda (m’la:doga) in mehka (f ’sega) sklanjatev ter dvojina na -va za moški in na -vi za ženski spol (‘le:¶piva; ‘le:¶pivË). Sedanjiška spregatev glagolov je tematska, ohranjeno je osebilo -va za moški in -ve za ženski spol v 1. osebi dvojine. Pogosta je tvorba ponavljalnih glagolov s sedanjiško pripono -je- (‘le:¶čen, ki’pü:vlen). 1 Ohranitev dolgega tematskega samoglasnika -e v sedanjiku kaže na zveze z zahodnoslovanskimi jeziki, posebno s slovaščino (Zorko 2003: 74). 2 Dolgi ozki e lahko ima fonetično različico é:¶, nastalo po diftongizaciji (‘pé:¶č; p’lé:¶satË; ‘dé:¶n). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Mihaela Koletnik, Prekmurska gorička lončarska terminologija 305 2 Zbrano lončarsko strokovno besedje, v katerem se kažejo vse glasoslovne in oblikoslovne značilnosti prekmurskega goričkega podnarečja, je prikazano v obliki slovarskih člankov.3 Slovarski članek je sestavljen iz posameznih sestavin, ki si sledijo v določenem zaporedju. Geselska beseda v fonetično poknjiženi obliki je zapisana krepko, sledi ločevalni znak □, za njim je fonetično zapisana iztočnica z ustreznimi slovničnimi kvalifi katorji, in sicer s končnico za R ed. ter krajšavo za spol pri samostal- niku (m, ž, s), pridevniku sledita še obliki za ženski in srednji spol, glagolu, zapisanem v nedoločniški obliki, pa sedanjiška prvoosebna edninska oblika in oznaka za glagol- ski vid (dov., nedov.). Pomenski razlagi med poševnicama za ločevalnim znamenjem ▪ sledi zgled iz transkribiranih besedil. Kadar ima leksem več pomenov, so ti znotraj slovarskega gesla ravrščeni pod zaporednimi številkami. Nekatera gesla vsebujejo tudi frazeološko gnezdo, označeno z znakom (•). Z enačajem (=) je označeno sinonimno poimenovanje, s kazalko (÷), ki pomeni tudi glej oz. primerjaj, pa pomenska povezava med leksemoma. Pri terminu, prevzetem iz tujega jezikovnega sistema, je v oglatem oklepaju zapisano, od kod je prevzet; razlaga izvora je iz Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika in/ali Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja. BAJDLA □ ‘ba:jdla -e ž /velika globoka lončena skleda z dvema ročajema za mesenje kvašenega testa, pranje zelenjave, pomivanje posode ter pripravo glazur in barv v lončarstvu/ ▪ ‘Ino ‘vi:diva ‘ba:jdlo, ‘to:ú je bi’lo:ú za še’la:to al ‘káj ‘tákšoga pa za obli’jálo, za ob’le:¶vatË. [ × domnevno morda bav. baidl, baidling] = vajdlin (1. pomen) BAJSA □ ‘ba:jsa -e ž /najkvalitetnejša bela glina za barvanje oz. krašenje lončarskih izdelkov/ ▪ ‘Ba:jsa, ‘to:ú je pa ‘ti:sta ‘be:¶la ‘zemla. ‘Ti:sta pa ‘pa:, ‘ták ‘kák ‘en kao’lin je ‘bi:la, ‘ká si ‘té f’čásË, na ‘mé:jko se je ‘ba:rvalo ‘to:ú. [ ← nem. weiss ’bel’] ÷ kaolin BLANJA □ b’lånja -e ž 1. /pod kotom nagnjen ploščat kos lesa na lončarskem vre- tenu, na katerem sedi lončar/ ▪ ‘To:ú je ‘sigdar li’sé:no bi’lo:ú, ‘ká si na ‘tó:j b’lánjË ‘gór ‘sédo. = stolec 2. /raven ploščat kos lesa na lončarskem vretenu, na katerem je ilovica in potrebno orodje ter posodje/ ▪ Na ‘tó:j b’lánjË, ‘tü so pa b’le ‘gór ‘džáne, ‘tü je ‘té šp’ré:jgla ‘gór ‘džána, ‘léder pa ‘fi lca f po’so:údË. 3. /prečka za oporo in naslon noge/ ▪ ‘Tü je pa ‘ena b’lánja, ‘ká g’dá si ‘b®so, ‘sigdar z ‘eno no’go:ú si ‘gór s’ta:ú, ‘ká se ‘ne:¶ ‘nót® po’tekno. [× rom., v sln. sprejeto morda prek istr. rom. ali furl.] ČEBER □ ‘čeber -bra m /trebušast lonec z dvema ročajema in pokrovom za shranje- vanje masti/ ▪ No, ‘to:ú ‘vi:diva ‘en ‘čeber z d’vema p’ri:ličoma pa pokri’va:č ‘górË, ‘ká je. ‘To:ú smo ‘mélË za ‘ma:st. ČREPINJA □ č’re:¶pnja -e ž /posoda za vodo na lončarskem vretenu/ ▪ ‘To:ú je ‘ta: č’re:¶pnja, ‘já, ‘ti:sti ‘pisker, ‘ká je ‘té ‘tán ‘nót® ‘méú vo’do:ú. = pisker (3. pomen); = posoda (2. pomen) DELATI □ ‘délatË -an nedov. • peški /oblikovati glinasto posodo na lončarskem vretenu brez pomoči elektromotorja/ ▪ ‘To:ú san ‘ges ‘záčno ‘délatË ‘péškË, z no’go:úf, z no’go:úf si ‘góno ‘ša:jbo. 3 Zaradi prostorskih omejitev pričujoči slovarček obsega 90 iztočnic od skupaj 300. Znotraj teh je izbra- nih 90 enobesednih in 34 več kot enobesednih lončarskih poimenovanj za glino, nje kakovost, kopanje in pripravo, lončarsko delavnico, orodja in priprave, lončarsko peč, oblikovanje posode, vrste posode, barvanje in žganje lončene posode ter prodajo. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 306 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij DELAVNICA □ de’la:vnica -e ž /prostor, ločen od ostalih prostorov v hiši, v ka- terem se izdelujejo in običajno tudi sušijo lončarski izdelki/ ▪ ‘DélalË smo ‘tü v de’la:vnici ‘ti:stoga ‘čása, ‘dá san ‘ge ‘sé p’rišo, so ‘unË ‘mélË že de’la:vnico po’sé:bej, ‘ne:¶ f stano’va:njË, liki Oš’la:j pa ‘délo ‘nótrË, ‘gi je s’pa:ú. DROT □ d’rót d’róda m 1. /daljše tanjše kovinsko orodje za rezanje gline; žica/ ▪ In ‘té pa je ‘sigdar ‘méú v de’la:vnicË d’rót pa si je ‘rézo ‘tákše ‘té:nke š’nite ‘dój. 2. /daljše tanjše kovinsko orodje za ločevanje posode od podlage; žica/ ▪ ‘To:ú je d’rót, ‘ká se ‘dój v’re:¶že po’so:úda, ‘dá je ‘gótova. [ ← nem. Draht ’žica’] DVERI □ d’verË -Ë ž. mn. /odprtina za zlaganje posode v peč/ ▪ ‘Ene d’verË so, ‘ene d’verË so f’pé:¶č. = luknja (2. pomen) FILC □ ‘fi lc -a m tudi ‘fi lca -e ž /klobučevina kot pripomoček za glajenje posode od znotraj/ ▪ Ker ‘un je ‘té od z’no:útra ‘ne:¶ ‘bi:ú g’ládek, za’to:ú ‘tü:dË ‘fi lc, ‘ká je od z’no:útra g’látko ‘délo. ‘Filca je pa za g’láditË, ‘to:ú f’sigdar lon’ča:r d®’ži: v ‘le:¶vË ‘ro:úkË. [ ← nem. Filz ’klobučevina’] → leder GLAVA □ g’la:va -e ž /zgornja lesena plošča na lončarskem vretenu, na kateri se oblikujejo izdelki/ ▪ ‘To:ú je g’la:va, smo ‘mi: ‘gu:čalË, ‘to:ú je bi’lo:ú li’sé:no. = mali potač GLAZURA □ gla’zu:ra -e ž /steklasta snov za prevleko, oblivanje lončarskih izdelkov/ ▪ Gla’zu:ra, obli’jálo ‘mi: p’ra:vimo, ‘ne:¶, je ‘lé:jko pro’zó:rna al pa ‘ba:rvna, ’ne:¶. = oblijalo GLINA □ g’lina -e ž /gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu/ ▪ In ‘ták ‘ká je ‘to:ú p’rišlo ‘vü na po’v®:šje p’la:st ‘té:j g’line, ‘ilofke, ‘nindrik ‘mé:ter ‘ósÑdeset do d’va: ‘mé:tra je ‘to:ú ‘nindrik p’la:st ‘bi:la. = ilovica; = ilovka; = zemlja GLOBATI □ g’lo:úbatË -an nedov. • vu /votliti, globiti jamo, kjer se koplje ilovica/ ▪ ‘Dá se je p’rišlo ‘to:ú do g’line, je se pa, ‘kák ‘mi: po do’ma:če p’ra:vimo, ‘vü g’lo:úbalo. GOMOLJ □ go’mo:úl -a m 1. /večji kos obdelane gline, primeren za oblikovanje na vretenu/ ▪ ‘Ti:stË go’mo:úl ‘ilovice, ‘ne:¶, o’me:¶šene, prip’ra:vlene ‘kák k’ruglo, ‘ne:¶, ‘ti:sto si ‘v®go ‘gór na po’ta:č pa si ‘lé:jko ‘záčno ‘délatË. → krugla; → kepa 2. /kup stolčene, še neobdela- ne gline/ ▪ Go’mo:úl ‘ilovice, go’mo:úl, ‘ne:¶, se nap’rávo, ‘ne:¶, ‘té se pa ‘s®:pamË ‘to:ú ‘ták ‘dól na ‘té:nko ‘rézalo. = kolač GRABA □ g’rába -e ž /v zemljo narejena vdolbina, kjer se koplje ilovica/ ▪ Po d’va:, t®’gé:j so bi’li: f ‘tó:j g’rábË in z ‘mótikof se je ‘to:ú ko’pálo. [ ← stvnem. grabo, srvnem. grabe ’jarek’] GRUNT □ g’rünt -a m /barva, pridobljena iz rjavkastorumene gline za barvanje in krašenje surovih lončarskih izdelkov; podbarva/ ▪ G’rünt, ‘ to:ú je ‘zemla, ‘to:ú je bi’lo:ú |r’ja: vo, ‘etË je ‘górË ci’lo:ú, v ‘enon ‘méstË smo ko’pálË. Z vo’do:ú z’me:¶šaš pa raz’re:¶čiš in na ‘té:j g’rünt ‘vü ‘re:¶žeš. ‘To:ú na si’ro:úvo se po’ba:rva. [ × srvnem. grunt ’tla, zemlja, posestvo’, nem. Grund ’tla, zemlja, temelj, osnova’]. ILOVICA □ ‘ilovica -e tudi ‘ilofce ž /gnetljiva snov, ki se uporablja kot surovina v lončarstvu/ ▪ ‘To:ú je ‘ilovica, ‘mi: ne p’ra:vimo g’lina, ‘ne:¶, ‘mi: p’ra:vimo ‘ilovica. = glina; = ilovka; = zemlja • fi na /čista, brez primesi/ ▪ Za ‘v®če za vo’do:ú je ‘mógla ‘fi na ‘ilovica ‘bitË, ker o’váčË je, če je ‘pe:¶sek, ‘té bi ‘vóda o’tekla. • mastna /mehka, lepljiva/ ▪ ‘Filofska ‘zemla je p’reveč, pre’go:ústa, ‘másna, ‘ká ne prene’sé:j tempera’tu:re. ‘Ọna je ‘ráda ‘po:účila. • pesična /z večjo vsebnostjo peska, porozna za vodo in zrak/ ▪ ‘Záj, ‘ká pa je bi’lo:ú za pe’či:¶, ‘ti:sto se je pa ‘délala ‘bóle ‘pe:¶sična ‘ilovica, ker o’váčË se je ‘to:ú k’rüšlo. • redka /z večjo vsebnostjo peska, porozna za vodo in zrak/ ▪ ‘Já, ‘to:ú je ‘re:¶tka ‘bóle, ‘re:¶tka ‘ilovica, ‘dá ‘pe:¶sek je ‘nót. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Mihaela Koletnik, Prekmurska gorička lončarska terminologija 307 ILOVKA □ ‘ilofka -e ž /gnetljiva snov, ki se uporablja kot surovina v lončarstvu/ ▪ No, ‘té si pa ‘záčno ‘to:ú ‘ilofko k’láčitË z no’ga:mË. = glina; = ilovica; = zemlja • laporna /glina, bogata z laporjem/ ▪ Ker če je ‘kákša ‘la:porna ‘ilofka, ‘té f ‘pé:čË razne’sé: ‘to:ú g’lino. INAŠ □ ‘i:naš -a m /kdor se s praktičnim delom uči lončarske obrti/ ▪ ‘I:naš je ‘vájenec in ‘to:ú je, ‘i:naš je ‘p®:ve t’ri: ‘le:¶ta. [ ← madž. inas ’vajenec’] KAMEN □ ‘kámen -mna m /lončarsko orodje za mletje glazure, barve/ ▪ Obli’jálo smo pa s ‘kámnamË m’lélË, ‘to:ú je ‘bi:ú, d’va: ‘kámna f’küp, ‘to:ú je bi’lo:ú ‘kåk m’li:nskË ‘kámen. → sijak KAMENEC □ ‘kámenec -nca m /ozek, zelo trden vrč za vino, enkrat žgan / ▪ ‘Kå- menec, ‘to:ú je pa ž’ga:no, ‘to:ú je pa ž’ga:no na ‘kámen, ‘ká se ‘ilovica prež’gé:j na ‘gezaro s’to:ú. ‘To:ú so ‘négda ‘nücalË za pi’jáčo. KAOLIN □ kao’li:n -a m /najčistejša bela porcelanska glina/ ▪ ‘Ba:jsa, ‘ti:sto je ‘be:¶lo, ‘to:ú je ‘tü:dË ‘lé:jko kao’li:n, ‘ba:jsa je ‘ták ‘kák ‘en kao’li:n, ‘sámo ‘to:ú se ‘kü:pË, kao’li:n ‘kü:piš f ‘té:j ‘bo:útaj, ‘gé ‘ma:jo ‘ba:rve. [ ← knj. sln. ← frc. kaolin, po kitajskem pogorju Kao-ling, kjer so ga najprej pridobivali] ÷ bajsa; KEPA □ ‘képa -e ž /manjši obdelan kos gline, primeren za oblikovanje na lončarskem vretenu/ ▪ ‘Dá že ‘ták lon’ča:r ‘ma: ‘ilofko k’ré:dË, si prine’sé: f ‘tákšij ‘képaj, f k’ruglaj na ‘ša:jbo. = krugla KLOP □ k’lo:úp klo’pi:¶ ž /podolgovata lesena priprava z nogami za gnetenje in valjanje gline/ ▪ ’Tán si je ‘ilofko ‘gór ‘džáú na ‘to:ú k’lo:úp in je ‘zåčno ‘me:¶sitË. KOLA □ ‘ko:úla ‘ko:úl s. mn. /lesen kmečki voz za prevoz lončarskih izdelkov, ki ga vleče vprežna živina / ▪ ‘To:ú smo ‘mélË ‘fa:jn ‘tákšË, na’va:den ‘vo:ús je ‘bi:ú, ‘ko:úla, in ‘to:ú je ‘méú že ‘ták, ‘tákše ‘ko:úla že k’ré:dË ‘sigdar. In ‘to:ú so se ‘en ‘dé:n p’ré:j ‘piskrË nak’la:dalË na ‘té:j ‘ko:úla. KOLAČ □ ko’la:č -a m /zmleta predelana ilovica, primerna za oblikovanje/ ▪ In ‘té si ‘ti:sto, ‘dá si t’ri:krat sk’láčo, ‘té si ‘ti:sto ‘gór o’b®no ko’la:č, ‘ti:stË, ‘ne:¶, in ‘ti:stË ko’la:č si ‘té ’tán ‘rézo, ‘té si pa ‘va:lo. = gomolj (2. pomen) KOMAD □ ko’ma:t -da m /posamezni lončarski izdelek/ ▪ Če so ‘ma:lË, ‘mé:nšË ko’ma:-dË, ’té se ‘to:ú xit’ré:je posi’ši:, d’va:, t’ri: d’ni:. [ ← prevzeto prek hrv., srb. kòmād iz ngr. komméti(on) ’kos, del’] KOPATI □ ko’pátË tudi ‘kópatË ‘kóplen nedov. /dobivati, jemati ilovico iz zemlje/ ▪ G’li:j na ‘té:jn b’re:¶gË smo ‘kópalË, ‘kák smo ‘záj, ‘tü ‘gór na Xor’va:tovon b’re:¶gË se ‘to:ú p’ra:vË. • peš /dobivati, jemati ilovico iz zemlje brez pomoči stroja/ ▪ ’Pẹš smo ’kopali, Z ‘mótikof, z ‘mótikof pa z lo’páto ‘ma:lo si ‘bi:ú v g’rábË ‘nót®. KORBEL □ ‘kórbeú -bla m /pletena posoda iz lubja za nošenje ilovice iz jame/ ▪ ‘To:ú smo pa ‘mélË ‘mótiko pa lo’páte pa ‘ti:ste ‘kórble, ‘ká smo ‘vü ‘da:valË. [ × nem., izhodišče je lat. corbis, curbis ’košara’] → korbulja KORBULJA □ k®’büla -e ž /pletena posoda iz lubja za nošenje ilovice iz jame/ ▪ In so ‘mélË ‘tákše ‘ma:le k®’büle, ‘telko si ‘mógo, ‘ká si na’kópo pa si z’digno pa se je ‘to:ú ‘gór ‘da:valo ‘eden do d’rü:goga. → korbel KROPNICA □ k’ro:úpnica -e ž /velik, trebušast, enkrat žgan lončarski lonec brez ročajev za kuhanje hrane prašičem/ ▪ In ‘ta: ‘zemla je zd®’ža:la, ‘dá se je ‘ti:sto ‘délalo za s’vi:nje ‘küjatË, k’ro:úpnice. = kropnjača KROPNJAČA □ kropn’jáča -e ž /velik, trebušast, enkrat žgan lončarski lonec brez ročajev za kuhanje hrane prašičem/ ▪ ‘To:ú so na’va:dno odž’ga:nË ‘lóncË bi’li:, kropn’jáče, za s’vi:njan ‘küjatË ‘géstË. = kropnica Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 308 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij KRUGLA □ k’rugla -e ž /manjši obdelan kos gline, primeren za oblikovanje na lončarskem vretenu/ [ ← nem. Kugel ’krogla’] = kepa; → gomolj KUHATNIK □ ki’ja:tnik -a m /velik trebušast lonec z dulcem in ročajem za kuhanje hrane v krušni peči/ ▪ Pa za ‘küjatË ‘zelje, me’so:ú, ‘to:ú se je f’se f ‘pé:¶čË f ‘té:j lon’čé:nij po’so:údaj, ‘sámo ‘ma:lij, ‘to:ú smo p’rávlË ki’ja:tnikË. KUKAVICA □ ‘kukojca -e ž /orodje, pripomoček za risanje okrasja na posodo/ ▪ ‘Tákša ‘ma:la gli’nena po’so:úda ‘bi:la pa ‘vo:úska ‘óbrË, ‘ócpodË v’re:¶zano, ‘ne:¶, d’nó, na s’te:¶nË pa je ‘méú ‘pero nap’ré:j, go’seče ‘pero, in s ‘ti:stin se je ‘ták ‘cik-’ca:k ‘délalo, se je ‘pi:salo. ‘To:ú smo p’rávilË ‘kukojca. KURIŠČE □ ku’rišče -a s /ožja, podolgovata vdolbina v peči, v kateri gori ogenj za žganje izdelkov v peči/ ▪ ‘Tü se ‘kürË, ‘to:ú so ku’rišča, ‘ká se ‘té ‘kürË ‘nótrË, t’ri:¶. = luknja (1. pomen) KURITI □ ‘küritË -im nedov. /delati in vzdrževati ogenj/ ▪ G’dá ‘ma:š ‘pé:¶č zak’la:no, ‘záčneš ‘küritË. • pomalem /počasi/ ▪ In ‘to:ú pa po’málË ‘küriš, t’ri:¶ ‘vüre, ‘ká seg’re:¶vatË ‘móreš ‘piskre. • naglo /hitro/ ▪ Ker če pre’na:glo za’küriš, ti ‘lé:jko, pri p’ri:ličaj de fk’ráj po’kálo, pri ‘du:gij ‘mo:údlaj no’gáče de ‘dój me’tálo, ‘ká ‘dój ‘po:účË. LABOŠKA □ ‘la:boška -e ž /okrogla, nekoliko višja posoda z dvema ročajema, pokrovom, navadno tudi nogami za kuhanje, dušenje, praženje, cvrtje/ ▪ No, ‘to:ú je ‘la:-boška, ‘to:ú je za me’so:ú ‘pečtË, za me’so:ú ‘düncatË. [ ← madž. labas ’kozica (z nogami)’; prim. tudi madž. lab ’noga’] LEDER □ ‘léder -dra m /usnje za vlaženje gline in potegovanje posode navzgor in navzven/ ▪ In ‘dá i’no:úk že ‘ma:š scent’ré:jrano, ‘té pa ‘záčneš ‘gór v’lé:¶čtË. ‘To:ú za’čé:¶tkË še ‘délaš z ‘lédron. [ ← nem. Leder ’usnje’] ÷ fi lc, fi lca LONČAR □ lon’ča:r -a m /izdelovalec glinaste posode/ ▪ ‘Dédek ‘mój so bi’li: lon’ča:r, ‘óča ‘mój so bi’li: lon’ča:r, ‘ge san lon’ča:r, pa ‘si:¶n ‘mój je ‘tü:j lon’ča:r. LONČARIJA □ lonča’ri:ja -e ž /lončarska obrt/ ▪ Ker ‘tü, ‘ZelkovË ‘ma:jo ‘tü:j lonča’ri:-jo, ot ‘p®:ve sve’tó:vne ‘vójne so bi’li:, ‘kák ‘dédek ‘mój, ‘Zelko Alek’sa:nder, ‘ne:¶, ‘tü, na s’ta:rË doma’či:-jË ’bi:ú, ‘ne:¶ ‘tán, ‘kák je ‘záj, ‘tü, s’ta:ra lonča’ri:ja. LUKNJA □ ‘lü:¶knja -e ž 1. /ožja, podolgovata vdolbina v peči, v kateri gori ogenj za žganje izdelkov v peči/ ▪ ‘Já, ‘to:ú se f ‘té:j ‘lü:¶knjaj ‘kürË, do k’ra:ja. = kurišče 2. /odprtina za vlaganje posode v peč/ ▪ ‘Ta: ‘lü:¶knja se pa ‘té za’déla, ‘gé:j na’la:gaš. = dveri MALATI □ ‘ma:lati -an nedov. /lepšati izdelke/ ▪ Pač pa so bi’lé: dik’line, ‘ká so ‘sámo ‘ma:-lale, ‘ti:ste so d’rü:go ‘ne:¶ ‘délale, ‘sámo ‘ma:lale. [ × nem. malen ’slikati, barvati, pleskati’]. MAŠIN □ ma’ši:¶n -a m /stroj za mletje gline/ ▪ ‘To:ú je ‘bi:ú pa ma’ši:¶n za ‘ilovico m’létË. • navaden /preprosta naprava za mletje ilovice na ročni pogon/ ▪ Sva z ‘mámof ‘méla ‘tákšË na’va:den ma’ši:¶n, ‘sa:ken k’ra:jË ‘eno k’lüko, sva ‘müva ‘to:ú po’málË go’nila, ‘óčË prip’ra:vlala ‘to:ú ‘ilofko, da je ‘lé:jko ‘un ‘to:ú nap’ré:j ‘me:¶so. [ ← prevzeto prek nem. Maschine in frc. machine iz lat. māchina, kar je iz gr. mākhanā#, mēkhanā# ’naprava, priprava, pripomoček, sredstvo’]. MEHEK □ ‘mé:jkË -a -o /ki ni dokončno izdelan, obdelan/ ▪ ‘Té ‘ba:rve se na si’ro:úvo ‘délajo ‘gór, na ‘mé:jko. MESITI □ ‘me:¶sitË -in nedov. /gnesti glino/ ▪ In ‘to:ú je ‘té ‘óča ‘fa:jn po’málË ‘rézo pa, ‘té pa se ‘gór na ‘tákšo k’lo:úp, ká si je ‘lé:jko ‘to:ú ‘me:¶so ‘dále. → premesiti; → valjati MLETI □ m’létË ‘melen nedov. /s pripravo, napravo drobiti kako snov sploh/ ▪ ‘Dá jo od ‘vünË, od ‘vünË ‘dá p®’pelamo ‘ilofko, ‘té se ‘mele p®’lé:j, ‘ne:¶. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Mihaela Koletnik, Prekmurska gorička lončarska terminologija 309 MODLA □ ‘mo:údla -e ž /model za potico/ ▪ ‘Mo:údla, ‘to:ú je pa za ‘pečtË po’gáče. [ ← avst. nem. model ’pekač’ je iz it. modello ’kalup, vzorec, model’] • okrogla 1. /okrogel pekač za potico z gladkimi stranicami, tulcem na sredini in enim ročajem/ 2. /okrogel pekač za potico s tulcem, rebričastimi stranicami, valovito oblikovanim robom ustja in enim ročajem/ ▪ ‘To:ú pa so ‘té:j ok’ro:úgle ‘mo:údle za po’tico ‘pečtË. • rebrna /podolgovat rebričast model za potico, običajno z dvema ročajema in štirimi nogami./ ▪ Za po’tice ‘pečtË, ‘té:j ‘rebrne ‘mo:údle, ‘to:ú si pač ‘mógo ‘véditË, ‘ká si čim vos’ké:jše ‘gór po’té:gno, ker ‘to:ú f ši’rino ti je ‘xi:tro š’ló, vo’ra:vno ‘gór pa je bi’lo:ú pač ‘délo, ‘ne:¶. → dolga • dolga /podolgovat model za potico, rebričast ali gladek, običajno z dvema ročajema in štirimi nogami/ NOGAČA □ no’gáča -e ž /pokončen lesen nosilni element lončarskega kolesa/ ▪ ‘To:ú so pa š’tirË no’gáče. OBLIJALO □ obli’jálo -a s /steklasta snov za prevleko, oblivanje lončarskih izdelkov/ ▪ Obli’jálo, ‘to:ú se f’küp nap’rávlo z vo’do:ú pa ‘té:n in ‘té se ‘ti:sto po po’so:údË ‘gór v’le:¶jalo, ’najp’ré:j ‘nótrË pa ‘té ‘vü. = glazura OBLIVATI □ ob’le:¶vatË -len nedov. /prekrivati lončarske izdelke z glazuro/ ▪ Po ž’ga:njË se je ‘móglo ob’risatË f’se ‘dój, s’pucatË, ‘ne:¶, s ‘cótof li’po:ú ‘dój, ‘ká p’ra:jščina ‘ne:¶ s’méla ‘bitË, ‘té se pa ob’le:¶valo, s š’lé:ferkof. ODDATI □ ‘o:údatË -an dov. /prodati/ ▪ »’Zelko, ‘ká ste mi ‘to:ú ‘o:údalË?« »A, ‘to:ú ‘ne:¶ je ‘móje«, san p’rávo, je ‘ne:¶ ‘mój z’na:k ‘gór ‘bi:ú. PAR □ ‘pa:r -a m /velika trebušasta lončena posoda naravne barve z nazobčanimi robovi po ploskvi za pranje perila in z odprtino z nastavkom spodaj za izpust vode/ ▪ ‘Tán je šče ‘eden ‘pa:r, ‘sámo ‘mi: smo ‘ne:¶, ‘pa:re smo pa ‘ne:¶ ‘délalË. ‘Tán so p®’té:j pa ‘to:ú ‘párlË ‘nótrË, ‘ká so ‘kü:rilË. PEČ □ ‘pé:č/’pé:¶č pe’či:¶ ž /naprava za žganje lončarskih izdelkov pri visoki temperaturi/ ▪ ‘Dá san ‘ma:lË ‘bi:ú, z’nán, ‘ká je ‘óča ‘méú ‘vünË ‘pé:¶č. • dolga /peč podolgo- vate oblike, s tremi kurišči spodaj in 7–8 odduški na vrhu pod obokom, kot vir ener- gije se uporablja les/ ▪ ‘To:ú je ‘du:ga ‘pé:¶č, ‘ká se po du’žini ‘nót® sk’la:da. = • podolgovata • električna /naprava za žganje glinaste posode z električno energijo/ ▪ ‘To:ú ‘tü pa ‘ma:mo e’lé:ktrično ‘pé:¶č. • okrogla /peč kopaste oblike, s tremi kurišči spodaj in 7–8 odduški na vrhu pod obokom, kot vir energije se uporablja les/ ▪ Ok’ro:úgla ‘pé:¶č je pa za ‘č®:no ž’gátË. • podolgovata /peč podolgovate oblike, s tremi kurišči spodaj in 7–8 odduški na vrhu pod obokom, kot vir energije se uporablja les/ ▪ ‘Náša pa je podugo’va:ta in ‘to:ú je ‘fé:úbano, ‘to:ú je s ‘fé:úbon ‘pé:¶č, ker je ‘fé:úbana, ‘una je ‘ce:¶la ok’ro:úk ‘zi:¶dana. = • dolga • plinska /naprava za žganje glinaste posode s plinsko energijo/ ▪ ‘Mi: ‘to:ú ‘več ‘ma:mo ’eno ‘bo:úkšix pe’či:, p®’pelano z I’ta:lije, ‘to:ú je p’linska ‘pé:¶č. PISKER □ ‘pisker -ra m 1. /lončena posoda sploh/ ▪ Pa se ‘to:ú ‘ne:¶ z’go:údilo, g’dá smo pe’lálË, ‘ká bi š’terË ‘pisker st’róú se ‘nótrË. [ ← verjetno srvnem. phister, phistrīne ’pekarna’ iz lat. pistrīna ’pekarna’] = posoda (1. pomen) 2. /posoda valjaste oblike za kuhanje/ • dojni /vi- soka in ozka posoda trebušaste oblike z ročajem ali brez za kisanje mleka/ ▪ ‘To:ú je pa ‘dó:jnË ‘pisker, za ‘sé:jdano m’le:¶ko je ‘to:ú. = dolgi • dolgi /visoka in ozka posoda trebušaste oblike z ročajem ali brez za kisanje mleka/ ▪ ‘Du:gË ‘pisker, ‘to:ú je bi’lo:ú za ‘sé:jdano m’le:¶ko = dojni 3. /posoda za vodo na lončarskem vretenu/ ▪ ‘Ta: po’so:úda, ‘pisker je ‘bi:ú ‘to:ú iz do’ma:, ‘káj si je lon’ča:r nap’rávo, ž’ga:nË ‘pisker, in ‘té je pa vo’do:ú ‘méú ‘nótrË. = črepinja; = posoda (2. pomen) Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 310 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij POMOČNIK □ pomoč’ni:¶k -a m /kdor pomaga lončarskemu mojstru/ ▪ ‘Tü so ‘ónË ‘mélË po š’tirË, ‘pé:t pomoč’ni:kof. POSODA □ po’so:úda -e ž 1. /lončena posoda sploh/ ▪ Ok’ro:úgle pe’či: ‘ma:jo za ‘č®:no ž’gátË po’so:údo. = pisker (1. pomen) • odžgana /enkrat žgana lončena posoda / ▪ Ok’ro:úk š’tirdesetoga ‘léta so še ‘ne:¶ ‘ba:rvalË, ‘ká so ‘mélË ‘sámo odž’ga:no po’so:údo.• za okras /lončena posoda, namenjena za okras, olepšavo prostorov/ ▪ ‘To:ú pa ‘ma:mo ‘tákšo po’so: údo za ok’ra:s. 2. /posoda za vodo na lončarskem vretenu/ ▪ ‘Ta: po’so:úda, ‘pisker je ‘bi:ú ‘to:ú iz do’ma:, ‘káj si je lon’ča:r nap’rávo, ž’ga:nË ‘pisker, in ‘té je pa vo’do:ú ‘méú ‘nó:trË. = črepinja; = pisker (3. pomen) POTAČ □ po’ta:č -a m • mali /zgornja plošča na lončarskem vretenu/ ▪ ‘Ti:sto si ‘v®:go ‘gór na ‘té:j, ‘ób® na ‘té:j ‘ma:lË po’ta:č pa si ‘zåčno ‘délatË. = glava PREMESITI □ pre’me:¶sitË -in dov. /pregnesti glino/ ▪ ‘To:ú se je ‘móglo pre’me:¶sitË ‘kák k’rüj, ker ‘to:ú če je ‘ne:¶ bi’lo:ú ‘dóbro pre’me:¶šeno, če ‘lüft ‘nót® ‘káj ‘d’e, ‘to:ú ‘té f’t®gne ‘tán. → mesiti; → valjati PRESEKATI □ pre’sẹkati -an dov. /z motiko ali lopato narediti majhne drobne dele iz kupa neobdelane ilovice, namakati jo in prekopavati, da postane mehka in primer- na za nadaljnjo obdelavo/ ▪ ‘Tán se je ‘me:¶šalo, ‘nika ‘ne:¶ d’rü:¶ga, ‘sámo z vo’do:úf, ‘ká si jo pre’séko, ‘ne:¶, ‘ká se je ‘da:la m’létË. PRILOČ □ p’ri:¶loč -a m /ročaj/ ▪ Pa ‘té se je p’ri:¶loč nap’rávo, ‘ne:¶, ‘ká p’ri:¶loč se ‘délo po ‘ti:ston, ‘dá je ‘uno že ‘telko ‘t®do, ‘dá ‘ti: ‘lé:jko p’ri:meš. PUTRA □ ‘pü:tra/’pü:¶tra -e ž /lončen vrč za vodo, vino, s trebušastim telesom, ozkim in kratkim vratom ter ročajem, navadno z luknjico, skozi katero se pije, ko se zamaši odprtina na vratu/ ▪ ‘Pü:¶tra ‘ma: na p’ri:¶ločË ‘tákšo ‘lü:¶kÑco nap’ra:vleno, ‘ká ‘lé:jko, ‘tü s’ko:ús se ‘da: ‘pitË. ‘To:ú je bi’lo:ú za vo’do:ú. [ ← srvnem. puterich, buterich ’meh, posoda’ × domnev- no rom. buttis ’sod’] REZATI □ ‘rézatË ‘re:¶žen nedov. • dol /z ostrim predmetom delati manjše kose gline, da se očisti smeti/ ▪ ‘To:ú ‘gór ‘bi:ú ‘pé:n, ‘tán se ‘ilovica ‘gór na’bi:jala, ‘ká si ‘té ‘ti:sto ‘po:úlek ‘sédo, ‘ká si ‘dój ‘rézo, s ‘s®:pamË se ‘to:ú ‘dój ‘rézalo. • vu /z rezanjem narediti, izobliko- vati okras na surovi lončarski posodi/ ▪ Š’tó:rkle pa ‘to:ú, g’rózdle, ‘to:ú se ‘vü ‘re:¶že, z ž’ličko ‘ma:lo ‘to:ú ‘vü ‘re:¶žeš, ‘ne:¶, ‘to:ú se pa ‘té pač s’ko:ús gla’zu:re f’se ‘vi:dË, ‘já. SIJAK □ si’ja:k -a m /lončarsko orodje za mletje glazure, barve/ ▪ ‘Té:j ‘kámnË, ‘to:ú ‘ce:¶lo f’küper, ‘ká smo ‘négda obli’jálo m’lélË, ‘tómË smo p’rávilË si’ja:k. → kamen SKLASTI □ sk’la:sti skla’dé:n dov. /zložiti lončarske izdelke v peč enega ob in na drugega / ▪ ‘Té se pa ob’le:¶valo, ‘té pa se ‘ti:sto po’sü:¶šlo, ‘ti:sto se ‘xi:tro si’ši:¶, ‘té se pa f ‘pé:¶č sk’lálo. SOPIH □ ‘sópË -ja m /odprtina, luknja za zračenje na lončarski peči; oddušek/ ▪ ‘Sámo ‘gé:j ‘küriš, n’ja:š p’ro:ústo, pa ‘tán ‘ti:sto, ‘ká se ‘vü ka’di:, ‘ti:ste ‘sópije ‘mi: p’ra:vimo. SRP □ ‘s®:p -a m /orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za rezanje gline/ ▪ ‘Dá so še ‘ne:¶ ‘póznali ma’ši:na, so pa ‘rézalË, so ‘mélË d’va: ‘s®:pa in sta d’va: s’ta:lno ‘rézala, ‘furt sta ‘rézala na d’ro:úvno. STOLEC □ s’tólec -úca m /pod kotom nagnjen ploščat kos lesa na lončarskem vretenu, na katerem sedi lončar/ ▪ ‘To:ú je s’tólec, ‘gé:j si’di:š. = blanja (1. pomen) SUROV □ si’ro:úvË -a -o /ki ni dokončno izdelan, obdelan/ ▪ ‘Té ‘ba:rve se na si’ro:úvo ‘délajo ‘gór, na ‘mé:jko. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Mihaela Koletnik, Prekmurska gorička lončarska terminologija 311 SUŠITI □ si’šitË si’ši:¶n nedov. /delati posodo suho/ • obri gor /surove lončarske izdelke sušiti na deskah pod stropom v delavnici/ ▪ ‘To:ú so bi’li: ‘xa:klË že’léznË in d’va: d’ro:úga in ‘tán po ‘tó:n s’ko:ús so se b’lánje ‘da:le in ‘to:ú se ‘tán ‘gór ‘fa:jn si’šilo po’málen, ‘óbrË ‘gór p’ra:vimo ‘mi:, ‘óbrË ‘gór. ŠAJBA □ ‘ša:jba -e ž /osnovna lončarska priprava iz zgornje in spodnje plošče, štirih stebrov in več desk, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo/ ▪ Pr’lé:j smo ‘mi: ‘ták z no’go:úf go’nilË ‘té:j kolo’ba:r, ‘ne:¶, ‘ša:jbo smo ‘mi: p’råvlË. [ ← nem. Scheibe ’okensko steklo, šipa’, ’plošča, kolut’, tudi ’lončarski kolovrat’] • na motor /lončarsko vreteno na električni pogon/ ▪ ‘Ọča ‘mój, ‘ón sp’lój ‘ne:¶ ‘méú ‘ša:jbe na mo’tór, ‘ne:¶ š’čéú ‘métË. ŠLEFERKA □ š’lé:ferka -e ž /orodje, pripomoček za oblivanje izdelkov/ ▪ S š’léferko, z ž’lico ‘to:ú za ‘jéstË, ‘ne:¶, se je ob’le:¶valo. [ × nem. Schöpfer, Schöpfelein] ŠPAKLA □ š’pákla -e ž /pripomoček za glajenje posode od zunaj/ ▪ V ‘le:¶voj ro’ké:j je ‘méú ‘fi lc, ‘to:ú še ‘záj ‘ma:mo ‘té:j ‘fi lc, v ‘désnË pa na’mésto šp’ré:jgle ‘záj ‘ma:mo š’páklo. [× nem. Spachtel ’lopatica’] → šprekla ŠPREKLA □ šp’ré:jgla -e ž /največkrat leseno, lahko tudi kovinsko ali plastično orodje za glajenje posode od zunaj/ ▪ Šp’ré:jgla se ‘nucala za ‘zu:nanjo st’ra:n, ‘dá je g’látko ‘délo, ‘dá ‘ne:¶ b’lo:ú ra’da:to, ker s ‘p®:stamË ‘ti: ‘to:ú ‘nemreš. [ ← nem. Spreitel, Spriessel] → špakla ŠPRICKATI □ šp’rickatË -an nedov. • gor /na glazirano posodo nakapljati različne barve/ ▪ ‘Una je ‘me:¶la pa ‘pa: ‘nikšo d’rü:go ‘ba:rvo, tem’né:jšo, pa ‘čópič pa ‘té ‘ti:ste ‘du:ge ‘piskre šp’rickala ‘gór. ŠTANGA □ š’ta:nga -e ž /železna os, ki povezuje zgornjo in spodnjo ploščo lon čar- skega vretena/ ▪ [ × srvnem. stange ’drog’]. ŠVUNGLAR □ š’vu:nglar -a m /spodnja plošča na lončarskem vretenu, ki se po- ganja z nogo/ ▪ ‘Té:j po’ta:č, ‘to:ú je š’vu:nglar, š’vunk ti je ‘da:ú, ‘to:ú je ‘ra:stovo bi’lo:ú. [ × Schwung ’zagon’] = švunkšajba ŠVUNKŠAJBA □ š’vunk’ša:jba -e ž = švunglar [ × nem. Schwungscheibe] TEPSIJA □ ‘tepsija -e ž /okrogel plitev pekač, katerega stena je podaljšani navzgor zavihani rob/ ▪ ‘To:ú pa je ‘tepsija, ‘to:ú so ‘mélË za ‘pečtË, za ‘gibanco. [ ← madž. tepsi ’pekač’ ] TLAČITI □ k’láčitË - in nedov. /z bosimi nogami hoditi, pritiskati na glino/ ▪ In ‘té se je pa ‘zé:ú d’ro:úk in ‘té si pa ‘záčno ‘to:ú ‘ilofko k’láčitË z no’ga:mË: ‘eno g’rüdo si ‘da:ú ‘gór na ‘té:j d’ro:úk pa si ‘fa:jn ‘šo:ú ‘ko:úlË, ‘kák bi p’lé:¶so pa ‘dól g’lé:¶do. VAJDLIN □ ‘va:jdlin -a m 1. /velika globoka lončena skleda z dvema ročajema za mesenje kvašenega testa, pranje zelenjave, pomivanje posode/ ▪ ‘Va:jdøne za ‘me:¶sitË k’rüj pa po’tico pa ‘to:ú ‘se, ‘va:jdøne smo ‘délalË. = bajdla 2. /velika globoka lončena skleda z dvema ročajema za pripravo glazur in barv v lončarstvu/ ▪ Gla’zu:ro smo ‘mélË f ‘té:j lon’ča: rskij ‘va:jdønaj. [ × nem. Weidling ] VALJATI □ ‘va:latË -an nedov. /obdelovati glino z rokami/ ▪ ‘To:ú si ‘va:lo ‘kák ‘pé:k tis’to:ú, na s’vójË ‘enË k’lo:úpË, in če si ‘ne:¶ ‘dóbro po’va:lo, se ti ‘délatË ‘ne:¶ da’lo:ú, ‘té se ‘t®galo. → mesiti; → premesiti VLEČI □ v’lé:¶čtË vli’čé:n nedov. • gor /dajati določen videz, obliko lončarskemu izdelku/ ▪ In ‘dá ‘ti: i’no:úk že ‘ma:š scent’ré:jrano, ‘té pa ‘záčneš ‘pisker ‘gór v’lé:¶čtË. VREZATI □ v’re:¶zatË v’re:¶žen dov. • dol /z rezanjem ločiti izdelek od podlage/ ▪ In ‘dá je ‘gótof iz’dé:lek, ‘té ‘móreš pač ‘dój v’rézatË, ‘ká se ‘ilovica ‘gór p’ri:me na gla’vo:ú. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 312 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij ZADELATI □ za’délatË -an dov. /zadelati, zapolniti odprtino za vlaganje posode na lončarski peči/ ▪ ‘To:ú ‘móreš za’délatË ‘pe:¶č, ‘ká tempera’tu:ro obdr’ži:¶š. = zaklasti ZAKLASTI □ zak’la:stË zakla’dé:n dov. /zadelati, zapolniti odprtino za vlaganje posode na lončarski peči/ ▪ ‘Dá je, ‘pé:¶č se na’punË, ‘kelko pač ‘ma:š ‘piskrof, se pa zakla’dé: ‘pé:¶č, s ‘ciglon se zakla’dé:. = zadelati ZEMLJA □ ‘zemla -e tudi zem’lé: ž /gnetljiva snov, ki se uporablja kot surovina v lončarstvu, ilovica/ ▪ ‘Tü:dË ‘tepsije so ‘ne:¶ ‘ra:vne, če je ‘ne:¶ ‘zemla ‘dóbra. = glina; = ilovica; = ilovka ŽGANJE □ ž’ga:nje -a s /močno segrevanje posode, da ta postane trdna/ • prvo /žganje neoblite lončarske posode/ ▪ ‘P®:vo ž’ga:nje, ‘to:ú je ‘nindrË ‘seden do ‘ósen ‘vö:r ‘ták, v’gó:jdno pa ‘piskre ‘vü ‘nósimo ‘té pa ob’le:¶vlemo. • drugo /žganje oblite lončarske posode/ ▪ D’rü:go ž’ga:nje je pa ‘to:ú, ’ká ‘ide po’no:úvno v ž’ga:nje z gla’zu:ro. ŽGATI □ ž’gátË ž’gé:n nedov. /z močnim segrevanjem delati trdno/ ▪ ‘P®:vo ž’ga:nje je, na o’ko:úlË de’vé:c’to:ú sto’pi:nj smo ž’ga:lË, ‘ták ‘ká p’recË raz’béljeno ‘móre ‘bitË. • na čisto /drugič žgati, žgati oblito lončarsko posodo/ ▪ ‘To:ú si, ‘dá si na ‘či:sto ž’gáú, ‘to:ú je ‘móglo ‘bitË, ‘ká če je ‘ták bi’lo:ú sk’lájeno ‘to:ú, ‘té:j ‘fálat, ‘to:ú ‘móglo s’ko:ús n’jega ‘viditË, ‘telko svet’lóbe ‘móglo ‘bitË. 3 Sklep V današnji prekmurski narečni lončarski terminologiji se prepletajo slovenska po- imenovanja izdelkov, orodij in pripomočkov ter delovnih postopkov s prevzetimi, ki so večinoma germanskega izvora: 4 nekaj jih je izposojenih iz srednjevisokonemškega jezika, npr. grunt, štanga, največ pa je mlajših nemških izposojenk, npr. fi lc, leder, malati, šajba. Romanizmi so bili v panonsko leksiko prevzeti zvečine prek nemščine, nekateri med njimi že v najstarejšem času, npr. pisker, putra; madžarske izposojenke so samo štiri: falat, inaš, laboška, tepsija. Nekatere izmed teh besed so bile v enakem pomenu, kot je izkazan v narečju, sprejete v knjižni jezik kot stilno nezaznamovane: fi lc, pogovorne: pisker, mašina, nižje pogovorne: šprikla, štanga, žargonske: malati ali narečne: blanja, graba, modlo, putra, šajba, tepsija, večina pa jih živi samo v narečju. Z zamiranjem te stare domače obrti izginja tudi staro poimenovalno besedje. Z nje- govim popisom želimo preprečiti, da bi potonilo v pozabo, omogočiti primerjavo v slovenskem narečnem prostoru, kar bi omogočilo določitev arealov posameznih lek- semov in njihovega pomenskega obsega, ter ga ohraniti kot pomemben del slovenske kulturne dediščine. VIRI IN LITERATURA France BEZLAJ, 1965: Nemške izposojenke. Jezikovni pogovori I. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – 1967: Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana: Mladinska knjiga. – – 1976, 1982, 1995, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika (A–J; K–O; P–S; Š–Ž). Ljub- ljana: Mladinska knjiga. 4 Tu navedene ugotovitve so rezultat analize izvora vseh 300 zbranih besed. Izsledki kažejo, da jih je približno tretjina prevzetih. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Mihaela Koletnik, Prekmurska gorička lončarska terminologija 313 – – 2003: Zbrani jezikoslovni spisi I, II. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: ZRC SAZU. Janez BOGATAJ, 1986: O slovenskem lončarstvu. V: Likovni odsevi, 4–5. Ljubljana: ZKOS. 36–38. – – 1989: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: DZS. – – 1992: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. – – 1993: Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Kranj: Domus. Ljudmila BRAS, 1996: Lončarstvo na Slovenskem. V: Od antičnega vrča do majolke: Katalog razstave = Vom antiken Krug bis Majolka : Ausstellungs Katalog. Galerija Dolenjskega muzeja, 17. november 1995–4. marec 1996. Novo Mesto: Dolenjski muzej. 155–172. Marc GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov. Slavistična revija 41/4. 465–487. Vilko NOVAK, 1951: Lončarstvo v Prekmurju. V: Slovenski etnograf, 3–4. Ljubljana: DZS. 111–131. Martina OROŽEN, 2003: Narečna govorna ustvarjalnost z vidika socio- in psiholingvistike. V: Glasosolovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Maribor: SD Maribor. Zora 25. 216–232. – – 2003: Odvisnost narečnega besedišča in načina upovedovanja (izražanja) od spreminjajočega se načina življenja. V: Martina Orožen: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: SD Maribor. Zora 26. 310–318. Maks PLETERŠNIK, 1894: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofi jstvo. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1995. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Marko SNOJ, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Katja ŠUŠTAR, 2001: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem. Jezikoslovni zapiski 7/1–2. 299–320. Veliki Debenjakov nemško-slovenski slovar, 1993. Ljubljana: DZS. Zinka ZORKO, 1998: Narečne prvine v Ivanocyjevem Kalendarju Najszvetejsega szrca Jezuso- vega (1904–1906). V: Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes. Budimpešta: Košičev sklad. 39–59. – – 2003: Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. V: Avgust Pavel. Maribor: SD Maribor. Zora 23. 73–94. SUMMARY The article presents the Prekmurje Goričko pottery terminology, related to the main pottery tasks, such as clay mining, production of clay pottery on the pottery wheel, preparation of glaze, kiln fi ring, drying, and selling of pottery. The terminology is dialectal and a result of several-hun- dred-year tradition, evidenced by archeological fi nds as well as by place names. The development of pottery making, which was besides weaving the most important trade in Prekmurje, was made possible by reach deposits of appropriate clay and a great need for pottery. Due to changing social circumstances, technical revolution (new cooking technology), changes in life style and work in rural areas, pottery making has almost died out in Prekmurje. With the decline of this old hand craft (trade) the old terminology related to pottery making is quickly disappearing as well. Its recording should prevent it from fading into oblivion and at the same time it should allow comparison within Slovene dialectal territory, which should provide for an outline of the areals of individual lexical items and their semantic range. The collected terminology, which is mainly of Slovene origin, save for some terms borrowed from the contact languages (Hungarian and from/through German) in various periods, is presently known only to the oldest generation. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_21.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)