Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli. m. Žareča toplota. Učen. Zadnjič ste nam razlagali, da je zrak slab prevodnik toploti, kako pa je to, da zakurjena peč sobo vendar kmalo razgreje. Ljud. Do sedaj sem vam v mnogih znanih izgledih kazal, da se toplota razprostira skozi snov teles tako, da je pervi delek podeli bliž- njim in tako dalje naprej, dokler se toplote niso vsi delki enako navzeli. Tako razširjanje toplote se imenuje prevajanje. Toplota se pa razširja tudi skozi druga telesa, na pr. skozi zrak, pa jih ne ogreva, in toplota, ki se na ta način razširja, se imenuje žareča toplota. Zakurjena peč toraj ne ogreva le tiste plasti zraka, ki je s pečjo v dotiki, ampak toplotni žarki se razširujejo po vsi sobi. Da se toplota ne razširja le od delka (drobca) do delka, temveč tudi po trakovib, tega se prepričamo, če se obernemo k peči in postavimo desko ali polo papirja pred obraz, precej čutimo, da se je toplota zmanjšala, ker na obrazu ne čutimo toliko toplote, kakor poprej, ker pred obraz postavljena zapreka toplotne žarke zaderžuje. Tudi solnce toploto izžariva, toplotni trakovi pa zrak prav malo ogrejejo, zato je zrak v višavah jako merzel. Sploh vsa topla telesa izžarivajo toploto do manj toplih, od tod tudi pride, da so vse stvari v sobi enako gorke. Učen. Zakaj pa kuharice raje kuhajo v starib. piskrih in v sajastih kotlih, kakor pa v novih in pravijo, da v starih poprej voda zavrč in se jed hitreje skuha, kakor pa v novih? Ljud. Slišali ste poprej, da niso vsa telesa enaki prevodniki toploti, tako se tudi neizmerno različno skazujejo in obnašajo proti toplotnim trakovom, ki na-nje zadevajo, še celo eno in tisto telo manj ali ve6 toplotnih trakov v se jemlje, čim bolj hrapav in čim temneje barve je, in narobe. Nov svitel kotel skoraj vse trakove odbija, saje pa skoraj vse poserkajo, zato se v sajastem kotlu voda hitreje ogreje in zavre. — Kakošne barve je navadno zimska obleka, in kakošne letna? Učen. Po zimi nosimo navadno bolj terano, a po letu bolj svitlo obleko. Ljud. Ali bi vedili povedati zakaj? Učen. Po tem, kar ste nam razložili, ni težko. Černa, sploh temna oblačila več solnčnih žarkov poserkajo, bila bi toraj po letu prevroča, svitla oblačila pa žarke odbijajo, toraj so po letu hladneja. Ljud. Dobro! Ravno tako se lahko sami prepričate, da bo sneg pod černim platnom, če ga čeznj pogernete, poprej skopnel, kakor pod belim. Ktera perst se bolj razgreje po letu, ali černa ali bela glinasta? Učen. černa perst se na njivi bolj razgreje, tako so nam stariši večkrat pravili. Ljud. Da, černa zemlja navadno v se sprejema mnogo vročine, ona ima namreč tudi mnogo rastlinskih snov, ki v sebi obderže veliko mokrote, tako, da pri izhlapovanji ostale vode izgubiva primeroma le malo toplote. Bela glinasta zemlja se le malo in silno počasi ogreva. Tudi apnena zemlja le malo in počasi serka toplotne trakove, vender pa, ker je zelo suha, dolgo časa obderži toploto. Preiskave so dokazale, da se je černa mastna zemlja, ktere četerti del je iz rastlinskih tvarin, v eni uri razgrela od 20 do 38'7° C, apnena zemlja pa le do 25° C. Prenešena v senco, kjer je bilo le 21° C. toplote, izgubila je perva v pol ure 6° toplote, apnena zemlja pa le 2 'h0. Učen. Ker ste nam zdaj povedali, zakaj se Černa zemlja bolj ogreva, ko bela gljinasta, prosimo vas, povejte nam, zakaj pa se zemlja proti jutru naj bolj ohladi, zakajje proti jutru huje mraz, kakor po noči? Ljud. Po dnevi je zemlja v se sprejela veliko solnčnih toplotnih žarkov, po noči pa toploto v raerzli zračni prostor izžariva, do jutra toraj več toplote izgubi, kakor po noči. Poveršnja plast zemeljske skorije ima v obče pri oblačnem vremenu isto temperaturo, kakor dotično ozračje; pod jasnim nebom je po dnevi dosti topleja ko zrak, po noči pa hladneja. Peščena in kamenita zemlja, ki obsega velikanski brezdežni pas starega sveta prek Sahare, Arabije, Perzije itd., se po dnevi silno razgreva; simtertje meri temperatura njena čez 60° C. Nasproti pa ta zemlja toploto tudi silno niočno izžariva. 0 Mezopotanski planjavi poroča že Mojzes o tej spremembi; Jakob namreč pravi k Labanu: Po dnevi mrem od vročine, po noči pa od mraza. Celo na vročem pasu sredi puščave Saharske je izžarivanje ponočno tako veliko, da popotnikom zmerzne voda v mehovih, po dnevi jih pa tare vročina, 40° velika. Zatorej je zdravju v onih krajih silno nevarno, spati le eno noč pod milim nebom. Pa tudi pri nas sploh ni varno, lahko bi se kdo prehladil, in akoravno bi rau precej ne škodovalo tolikanj, vendar pa more imeti poznejšemu živIjenju slabe nasledke. Kedar pa je oblačno, tačas se zemlja ne razhladi toliko. Učen. Povejte nam, kako da ne? Ljud. Zato, ker se toplotni trakovi, ki po noči izžarivajo, ne morejo izgubiti v ozračje, ker jih oblaki zaderžujejo in zopet nazaj odbijajo, toraj se zemlja ne more tolikanj ohladiti. Ravno zarad tega po vinogradih, kadar se je bati hudega mraza, da bi grojzdje obvarovali slane, skušajo napraviti umetne oblake. Užgo več stvari, ki se močno kade, gost dim se vleže po vinogradih in ta enako oblakom zaderžuje premočno izžarivanje. Učen. Kako pa je to, dajevoda zjutraj bolj topla, kakor zemlja? Ljud. Voda iiua to lastnost, da štirikrat več toplote potrebuje, kakor pa zemlja, ako jo hočemo do enake stopinje razgreti. Iz tega je razvidno, da se zeralja po dnevi sicer hitreje razgreje, kakor voda, ker potrebuje štirikrat raanj toplote, nasproti se pa tudi po noči hitreje ohladi, kakor pa voda v jezerih in v morji. Železo dvakrat toliko toplote potrebuje kakor cin, cin se toraj poprej razgreje, pa tudi poprej ohladi. Tudi olje veliko manj toplote potrebuje, kakor voda, se toraj poprej razgreje — pa tudi poprej toploto izgubi. — 4*