Leto IV. — Laško, junij 1970 — Številka 6(34) POMEMBEN SKLEP OBČINSKE SKUPŠČINE KOZJANSKEMU OMOGOČITI RAZVOJ Razvoj tehnike in motorizacije nam Kozjanskega ni približal, kot bi bilo pričakovati, marveč se je oddaljenost celo povečala. Kozjansko je tako, ne po svoji krivdi, postalo sinonim zaostalosti, siromaštva in socialnih problemov. Geografsko pojem Kozjanskega ni natančno opredeljen. Obsega nekako svet od Bistrice ob Sotli tja do Rogatca, odtod ob cesti Šmarje pri Jelšah do Šentjurja ter dalje preko Kalobja, Brez po vrhovih na Mišji dol, Lisco, Ojstrež, prečka Sevnično, nato pa poteka meja ob vznožju Bohorja in Tisovca do Sotle. V ponedeljek 1. junija sta zasedala oba zbora občinske skupščine in na tej seji obravnavala vrsto vprašanj s področja financ, gospodarstva, urbanizma in komunalnih zadev. Odborniki so na tej seji poslušali še poročilo o delu občinske uprave in posameznih inšpekcijskih služb ter obravnavali tudi poročila, ki so jih o svojem delu v minulem letu pripravili javni tožilec, postaja milice Laško ter sodnik za prekrške. O nekaterih posebnostih in značilnostih iz teh poročil bomo še pisali. S področja financ so odborniki potrdili zaključni račun občinskega proračuna za leto 1969, ki je bil na dohodkih realiziran s 100,1 %, na izdatkih pa z 98,1 %, od planirane kvote. Iz občinskega proračuna se bo tudi letos delovnim organizacijam kot premijskim upravičencem po republiškem odloku izplačevala premija 0,10 din za liter kravjega mleka, če je bilo mleko prodano naravnost zasebnikom na območju občine Laško. S predloženim osnutkom odloka je bil sprejet tudi rebalans občinskega proračuna za leto 1970, po katerem se dosedanji potencial povečuje za 25.405,00 dinarjev na 6,579.808,00 dinarjev. Gotovo med izredno važne sklepe te seje pa sodi sklep o izdelavi koncepta razvoja Kozjanskega. Vse kaže, da je sedaj nastopil čas, ko je za Kozjansko vendarle treba nekaj storiti in mu omogočiti razvoj. Da pa bi bila smer razvoja jasneje določena in družbeno sprejeta, je zanjo potreben dokument, ki naj upošteva vse okoliščine, ki bodo v pri- hodnosti sodelovale pri oblikovanju gospodarske, družbene in socialne fiziognomije tega območja. Tako bi bilo treba izdelati razvojni koncept, ki bi naj bil temelj za smo- MLADINA Pod geslom »Mladina poje« je bila pred nedavnim v Radečah občinska revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov, na kateri je sodelovalo 11 pevskih Zborov iz območja občine Laško z nad 360 mladimi pevci, ki so peli pod vodstvom naslednjih pevovodij : Otroški vrtec Laško 23 pevcev pevovodja Marija KOLAR Osnovna šola Reka 15 pevcev pevovodja Marija HOM-ŠEK Osnovna šola Vrh 20 'pevcev pevovodja Anka ŽABKAR Osnovna šola Rimske Toplice I. 18 pevcev pevovodja Julij GORIC Osnovna šola Rimske Toplice II. 50 pevcev pevovodja Julij GORIC Osnovna šola Sedraž 30 pevcev pevovodja Albina ZIMŠEK Osnovna šola Breze 45 pevcev pevovodja Irena MULEJ Osnovna šola Jurklošter 20 pevcev pevovodja Nada POŽUN Osnovna šola Rečica 50 pevcev pevovodja Sonja PERGAJ Osnovna šola Laško 60 pevcev pevovodja Julij GORIC Osnovna šola Radeče 45 pevcev pevovodja Milka KODELA Priprava in tudi sama prireditev trnejše odločitve pri izgrajevanju tega predela. Predstavniki občin, na katerih območje sega Kozjansko, so se nedavno sporazumeli, da je treba k reševanju Kozjanskega pristopiti z vso resnostjo in načrtnostjo. Zato naj bi prizadete občine pri Zavodu za napredek gospodarstva v Celju naročile izdelavo študije o dolgoročnem razvoju Kozjanskega. Ker bo torej tudi naša občinska skupščina kot predstavniški organ dela Kozjanskega pristopila k tej enotni akciji, katere začetek je prav v postavljanju osnovnih ciljev razvoja, je sprejela ta pomemben akt. JE PELA je terjala od sodelujočih in od glasbene komisije Zveze kulturno prosvetnih društev občine Laško mnogo truda in požrtvovalnega dela. Kvaliteta posameznih zborov se je od zadnje revije, ki je bila v letu 1968, vidno popravila. V programu pesmi, s katerimi so se nastopajoči predstavili v nabito polni dvorani doma »SVOBODE« v Radečah, je bilo opaziti tudi nekaj zelo težkih in zahtevnih pesmi, med katere spada nedvomno pesem iz opere »NABU-CO«, ki jo je proti vsemu pričakovanju uspešno zapel zbor iz osnovne šole Breze pod vodstvom Irene Mulejeve. Poleg navedenega zbora, je bil deležen vsega priznanja tudi zbor Iz Rimskih Toplic I., ki je poleg drugih pesmi zapel tudi slovensko narodno »Ko sem še majhen bil«. Pesem je ganila prisotne tako, da so bili redki, ki se jim niso ob poslušanju pesmi zalesiketale solze v očeh. Naj bo že kakorkoli, vsi navedeni zbori so se pripravili za revijo s polno mero idealizma in na kraju prikazali, da ni bil njihov trud in prizadevanje pevovodij zaman, zato gre vsem nastopajočim vse priznanje, pevovodjem za ves vloženi trud pa prav iskrena zahvala. T. KNEZ NEKATERE ZNAČILNOSTI ZAKONA O VOJAŠKI OBVEZNOSTI Po odslužitvi vojaškega roka pa do leta, v katerem dopotljnii petinpetdeset let starosti obstoja za vojake obveznike in rezervne podoficirje obveznost služiti v rezervnem sestavu JLA. Za rezervne oficirje in vojaške uslužbence je starostna meja pomaknjena na šestdeseto leto. Ženske so lahko poklicane v vojaško službo od začetka leta, v katerem dopolnijo devetnajst let starosti pa do konca leta, v katerem dopolnijo štirideset let starosti. Za žene oficirje in vojaške uslužbence je starostna meja pomaknjena na petdeset let. Žene uživajo določene ugodnosti, oziroma so oproščene vojaške službe, če imajo' nepreskrbljene otroke. Prav tako so vojaške službe oproščene nosečnice. Da bi obnovili pridobljeno vojaško znanje, so vojaki obvezniki in rezervni podoficirji lahko poklicani na vojaške (orožne) vaje, ki pa lahko trajajo za ves čas vojaške obveznosti skupaj 6 mesecev. Na vojaške vaje so vojaki obvezniki in rezervni podoficirji lahko klicani samo do dopolnjenega 45. leta starosti. Izjema velja zopet za rezervne oficirje, katerim lahko znašajo vojaške vaje za čas vojaške obveznosti do 12 mesecev, klicani so pa lahko do dopolnjenega petdesetega leta starosti. Važno je tudi zakonsko določilo, da posamezne vaje ne smejo trajati nepretrgoma več kot dva meseca. 1 Vojaške vaje se za rezervni sestav v glavnem organizirajo v enotah JLA in v enotah teritorialne obrambe — za rezervne oficirje in podoficirje pa tudi v njihovih strokovnih društvih (ZRVS) po posebnem učnem programu. Rezervni starešinski kader se mora udeleževati vaj v svojem strokovnem društvu ne glede na to ali je član tega društva ali ne s tem, da se vsakemu udeležencu šteje 6 ur predavanja za en dan vojaških vaj. Tisti vojaški obvezniki, ki so razporejeni v enote milice, so lahko poklicani na vojaške vaje v te enote, saj se vaje v enotah milice izenačujejo z vojaškimi vajami v enotah teritorialne obrambe. Vsem razporejenim se vpisuje vojaška razporeditev v njihove vojaške knjižice. Podatki o razporedu so vojaška tajnost, zato morajo razporejeni obvezniki svojo knjižico varno hraniti na mestu, ki ni dostopno nepoklicanim osebam. Vsem, ki so klicani na vojaške vaje, pripada denarno nadomestilo, ki se za zaposlene računa v višini tromesečnega poprečja, če je to zanje ugodnejše, drugače pa v višini mesečnega osebnega dohodka za mesec pred vpoklicem na vojaške vaje. Denarno nadomestilo gre tudi osebam, ki niso v delovnem razmerju, in to v znesku, ki ga predpiše zvezni izvršni svet. Za leto 1970 je določen znesek 997 din mesečno. Do tega mesečnega zneska so upravičeni kmetje, obrtniki, ljudje prostih poklicev in slučajno nezaposleni vojaški obvezniki. Rezervni starešinski kader prejema plačo po činu, oziroma razredu, ki ga ima v rezervi. Do nadomestila nimajo pravice tisti obvezniki rezervnega sestava, ki so klicani na strokovni pouk, oziroma vojaške vaje v času oziroma dneh, ko se ne dela. Primer Zveza rezervnih vojaških starešin organizira strokovni pouk v soboto popoldan ali vojaška enota izvaja pregled (smotro) v nedeljo dopoldan ipd. Prizadeti so upravičeni samo do potnih stroškov. V upravičenih primerih, ki jih zakon taksativno našteva, se osebam v rezervnem sestavu lahko odložijo vojaške vaje. Prošnjo za odložitev je treba vložiti pri občinskem organu za narodno obrambo, in to najpozneje v osmih dneh od prejema poziva. Postopek v zveži z izvrševanjem vojaške obveznosti opravljajo: 1. naborna komisija, ki odloča o sposobnosti nabornika za vojaško službo; 2. vojaški starešina najmanj na položaju poveljnika samostojnega bataljona v zvezi z ureditvijo vojaških obveznosti za vojake iz enote, ki ji poveljuje; 3. upravni organ za narodno obrambo občine, ki vodi postopek v zvezi z izdajo odločbe o priznavanju lastnosti edinega hranilca, spremembi vojaškega roka m druge postopke za katere niso posebej pooblaščene naborne komisije, oziroma vojaška poveljstva. O pritožbah zoper odločbe upravnega organa za narodno obrambo odloča na drugi stopnji Republiški sekretariat za narodno obrambo. Vloge, odločbe in pritožbe v zvezi z vojaško obveznostjo so proste taks. Glede potovanja v inozemstvo na začasno prebivanje (do 10 let) so pri obveznikih nabornikih določene omejitve. Dovoljenje namreč ne more dobiti nabornik: (Nadaljevanje na 5. strani) PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 100-LETNICE OBSTOJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA LAŠKO Letos bodo naši občani praznovali dva visoka in pomembna jubileja: — 25. obletnico osvoboditve in — 100-letnico obstoja PGD Laško. Oba jubileja bomo praznovali v okviru občinskega praznika, ki ga vsako leto praznujemo 2. ‘julija kot spomin na prvi večji partizanski napad na rudniške naprave rudnika Laško 2. julija 1942. leta. Vse prireditve, nad katerimi je pokroviteljstvo prevzela občinska skupščina Laško, se bodo zvrstile v času od 2. do 5. julija 1970. II. Časovna razporeditev posameznih točk programa je naslednja: ČETRTEK, DNE 2. 7. 1970 ob 15. uri: ob 16. uri: ob 18. uri: ob 19. uri: ob 20. uri: Otvoritveni promenadni koncert godbe na pihala Laško Slavnostni zbor članstva PGD Laško Slavnostna seja občinske skupščine, vodstev družbeno-političnih organizacij in upravnega odbora PGD Laško Otvoritev razstav Kulturna akademija PETEK, DNE 3. 7. 1970 9. uri: Pričetek prireditev v počastitev praznika rudar- ob ob 17. uri jev v Rečici Otvoritev novega objekta predelave mesa KZ Laško SOBOTA, DNE 4. 7. 1970 ob 9. uri: Začetek vaje enot teritorialne obrambe ob 11. uri: Vaja enot civilne zaščite ob 13. uri: Zbor sodelujočih enot TO in CZ in krajevnih partizanskih patrulj ob 14. uri: Tovariško srečanje udeležencev vaj in partizan- skih patrulj ob 17. uri: Zabava in ples v vseh gostinskih lokalih in za- baviščih NEDELJA, DNE 5. 7. 1970 Gasilska tekmovanja in nastopi Promenadni koncert Zbor vseh sodelujočih gasilskih enot in slavnostna izročitev avto-cisterne PGD Laško ob 14. uri: Zabava in ples na vseh zabaviščih od 8. do 12. ure ob 10. uri: ob 12. uri: MILOŠ RYBÄH, dipl. pravnik in prof. zgodovine: JANEZ KRSTNIK VALVASOR in laški Spital (4) V srednjem veku so v naših krajih nastali prvi spitali. Pod tem imenom si ne smemo predstavljati ustanov, kakor so naše današnje bolnice, kjer srečujemo zdravnike in sestre v belih plaščih, kjer so oddelki za različne bolezni (na kirurškem oddelku operirajo, na ginekološkem imajo porode itd.) in od koder se po ozdravitvi vrnemo domov. Tak srednjeveški spital je bil predvsem odvisen od dobrotnika, ki ga je ustanovil in vzdrževal. Ker je bolezen povečini zvezana s starostjo in onemoglostjo, so bili glavni oskrbovanci starčki in onemogli, ki so potem kar do smrti ostali v špitalu. Posebnih oddelkov za različne bolezni ni bilo, operacij v sedanjem pomenu pa do izuma narkoze tako niso pogosto opravljali (narkoza je bila prvič uporabljena 1846). Ker so bili oskrbovanci v prvi vrsti onemogli, je za njihovo oskrbo večinoma zadostoval špitalski mojster, če so potrebovali strokovno pomoč je prišel k njim ranocelnik, pravi doktor medicine je bil pa ponavadi- predaleč. Takšno ustanovo raje imenujemo z že udomačeno tujko Spital, da s tem pokažemo na razliko od sedanjih bolnic. V naši bližini je prvi tak Spital dobilo Celje okrog leta 1350. Ustanovila sta ga celjski grof Friderik I. in njegova žena in je bil zunaj naselja (kjer je zdaj hotel Celeia), imel je tudi lastno cerkvico sv. Duha (podrli so jo šele pred nekaj leti, ko so gradili hotel). Pozneje so špital preselili v mesto poleg opatijske cerkve (sedaj Slomškov trg 5) in tudi tukaj je imel lastno cerkvico sv. Elizabete. V Laškem je ustanovil špital Hans Meusenreiter, kancler celjskega grofa Friderika II. nekako po letu 1420. Laška gospoščina je bila namreč 100 let v posesti celjskih grofov. Habsburžani, lastniki gospoščine, so jo zastavili celjskim grofom kakor pozneje Valvasorju. Tako je Hans Meusenreiter v imenu celjskega grofa prihajal v Laško in spoznal potrebo po ustanovitvi takega spitala, kakor so ga že imeli v Celju po naklonjenosti celjskih grofov. Špitalsko poslopje v Laškem je stalo na mestu, kjer je sedaj posebna osnovna šola, poleg Spitala pa je stala špitalska cerkev (kjer so sedaj pisarne hotela Savinja). Meusenreiter je posedoval dosti kmetij s podložniki, ki so bile raztresene po raznih (krajih in te kmetije s podložniki vred je naklonil za vzdrževanje Spitala in špitalskega kaplana. Celjski grof Friderik II. Te s posebnim pismom potrdil to darilo, ko so pa celjski grofje izumrli, je cesar Friderik III. kot deželni vladar 11. VII. 1462 prav tako potrdil to darovnico. Od tedaj dalje je vsakokratnega špitalskega kaplana nastavljal deželni vladar. Kaplan se je vzdrževal z dohodki kmetij, (ki jih je daroval Meusenreiter in so bile v župnijah Laško, Ponikva, Šmarje in Loka pri Zidanem mostu. Še v XVII. stol. je bilo teh kmetij 70, verjetno jih tudi ob ustanovitvi ni bilo dosti manj. V Laškem okolišu so bili špitalski podložniki v Jagočah, Debru, Psarju, na Maliču, na Mulenci, v Rečici, na Šmohorju, Podvinu, v Sev-cah, okrog Dola pri Hrastniku, v fari Loka pa na Lisci. Od teh kmetij je dobival kaplan 90 mernikov žita in 13 veder mošta letno samo s področja laške fare. V začetni dobi je kaplan prebival v špitalu in skrbel za dušno pastirstvo oskrbovancev; tedaj je bil kaplan istočasno tudi špitalski mojster, to je vodja Spitala. V poznejši dobi tudi tukaj srečamo razvado1, ki je bila tedaj običajna in ki jo poznamo že iz članka o Trubarju: vladar je za špitalskega kaplana Večkrat imenoval takega duhovnika, ki je imel že dosti drugih služb in se ni mogel brigati še za špital, samo dohodke je prejemal. Tako je bil npr. leta 1533 špitalski kaplan neki Martin, ki je bil istočasno tudi župnik v Novi cerkvi nad Celjem. Jasno je, da iz Nove cerkve ni mogel skrbeti za laški špital, zato je funkcijo in dohodke špitalskega kaplana odstopil duhovniku Juriju Zdravje (lepo ime za špitalskega kaplana!). Ker ni bilo v bližini nobenega notarja, ki bi sestavil o tem zapisnik, je župnik Martin zaprosil tedanjega laškega vikarja Primoža Trubarja, da je 22. junija 1533 skupaj z duhovnikom Ja- kobom Gerge, svetinskim kaplanom in z laškim tržanom Vincencem Hauser jem, upraviteljem samostanskega posestva v Jurkloštru, sestavil listino, v kateri je zabeležil prenos kaplanske službe od župnika Martina na Jurija Zdravje. Novi kaplan Zdravje je opravljal odslej tudi posle špitalskega mojstra. Ko je 1554 Janez Krstnik Valvasor dobil.v posest laško gospoščino, je med svojim bivanjem v Laškem dodobra spoznal krajevne razmere. Opazil je tudi, da Meusenreiter jev špital klub dobrim dohodkom ne dosega tistega namena, ki mu ga je določil ustanovitelj. V nekaj več kot 100 letih se je ta ustanova, ki je Lvila namenjena bolnim in onemoglim, spremenila v fond, iz katerega je deželni vladar nagrajeval duhovnike za zasluge. Valvasor je bil ogorčen nad takim zlorabljanjem špitalske imovine (temu ogorčenju je pozneje dal duška v svoji oporoki), vendar je spoznal, da pri tej Meusenreiterjevi ustanovi ne more ničesar spremeniti, ker je zanjo pristojen deželni vladar. Zato je Meusenreiterjevemu špitalu priključil lastno špitalsko ustanovo, katero je obilno obdaroval iz svojega premoženja. Kot ustanovno letnico tega novega spitala navajajo leto 1560. Tedaj je verjetno Valvasor podpisal listino, s katero je ustanovil novi špital. Listina sicer ni ohranjena, vendar nam zgodovinarji navajajo to letnico. Da bi bila nova ustanova tudi glede prostorov neodvisna od starega Spitala, je Valvasor naklonil 2.000 goldinarjev, da so s tem denarjem sezidali novo špitalsko poslopje. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) SLIKA LAŠKEGA IZ LETA 1681 — LEVO OD MOSTA VIDIMO ŠPITAL S ŠPITALSKO CERKVIJO ZAZIDALNI NAČRT ZA OGEČE PRI Z NJIM SE URESNIČUJE IN JE DANA MOŽNOST ZA NASELITEV NADALJNJIH 1550 PREBIVALCEV - V KONČNI FAZI BO NA TEM PODROČJU LAHKO ZRASTLO 18 NOVIH BLOKOV, 70 VRSTNIH HIS IN 86 INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ S SKUPAJ NAJMANJ 372 NOVIMI STANOVANJSKIMI ENOTAMI -OD SKUPNIH 24 HEKTAROV ZEMLJIŠKIH POVRŠIN JE 14 HEKTAROV NAMENJENIH ZA NOVE ZAZIDALNE STANOVANJSKE POVRŠINE - OSTALIH 10 HEKTAROV JE PREDVIDENIH ZA NOVE JAVNE POVRŠINE: BODOČI CENTER, NOVA OSEMLETKA, NOV OTROŠKI VRTEC IN BENCINSKA ČRPALKA - NAČRT JE IZDELAL IN KOMENTAR NAPISAL: SLAVKO LEŠNIK, DIPL. ING. ARH. RIMSKIH TOPLICAH IZDELAN OBRAVNAVANO OBMOČJE ZAJEMA ZEMLJIŠKE KOMPLEKSE OD OBSTOJEČE Sole v Smarjeti do GOSTINSKEGA LOKALA STARA POSTA V RIMSKIH TOPLICAH IN S TEM VKLJUČUJE KRAJE: ŠMAR-JETA, OGEČE IN DELNO RIMSKE TOPLICE, TO JE V SMERI SEVER - JUG; NA VZHODU OMEJUJE OMENJEN KOMPLEKS CESTA II. REDA LAŠKO - ZIDANI MOST, NA ZAHODU PA NEKAKO OBČINSKA CESTA, KI PELJE IZ OGEC K CERKVICI - LURD. To območje meri ca. 31 ha; od tega je obstoječega že naseljenega kompleksa zelo malo in sicer samo 6,26 ha ah le 20 %. Torej je bilo potrebno kar 80 % ah 24,76 ha še obdelati. Smernice ureditve omenjenega kompleksa so bile podane že v urbanističnem programu občine, po katerem obravnavano območje lahko sprejme tekom 30 let okoli 2000 ljudi vključno z že obstoječim številom prebivalstva okoli 500 v Smarjeti in na Ogečah. Z zazidalnim načrtom se je to uresničilo in je dana možnost naselitve za nadaljnjih 1550 prebivalcev. Na 14,30 ha novih zazidalnih stanovanjskih površinah je struktura zidave naslednja: vrsta zidave ha število prebivalcev struktura v % prebiv./ha blokovna 2,7 935 60 350 vrstne hiše 2,8 271 17,5 100 individualna 8,8 344 22,5 40 Skupaj: 14,3 1550 100,0 Ostale površine: — javne (trgovski lokali, kul- turni dom, vrtec šola, — 1,63 ha — industrija — 1,20 ha — pokopališče — 0,63 ha — zelenice in športni objekti — 7,00 ha Skupaj: —10,46 ha Skupaj je torej na novo obdelanih 24,76 ha zemljiških površin. Poglejmo pobliže, kaj predvidevajo nove javne površine: — bodoči center, ki je po tej varianti lociran bliže bodočemu turističnemu centru v Rimskih Toplicah, predvideva: trgovske lokale (sadje, zelenjava, meso, kruh, pecivo, trafika, pisarniški material, obutev in u-snjena galanterija), lekarno, kulturni dom (kino, prireditve) s ca. 400 m2 neto površine, gostinski lokal s teraso itd.; — nova osemletka, zgrajena do končne faze bo lahko sprejela okoli 600 otrok; — nov otroški vrtale s ca. 320 m2 etažne površine za 50 otrok, — novo bencinsko črpalko ob cesti II. reda. Površine namenjene industriji lahko nudijo delovno mesto okoli 140 na novo zaposlenim prebivalcem. Locirala naj bi se specialna obdelava stekla ali industrija plastične galanterije, v glavnem nesmradna industrija. Poleg obstoječe obrti: frizer, prevoz blaga, krojač, žagar, cementninar-stvo, mizar, naj se predvidijo nove obrti kot: frizerstvo, čevljar, avtomehanik, elektroinštalacije, elektromehanika in TV servis, urar, šiviljstvo. Javnih garaž lahko lociramo za okoh 165 avtomobilov, ob »magistrali« skozi Ogeče imamo dovolj parkirnih površin. Zelenih površin in površin za športne objekte imamo kar 35 m2 na prebivalca, kar je več kot dovolj. Problem preskrbe pitne vode ni pereč, pravtaiko ne električna energija, odvodnjavanje odplak se bo v končni fazi uredilo s kolektorjem ob desnem bregu Savinje s čistilno napravo. Zazidalni načrt bi v končni fazi realiziral 18 novih blokov, kar pomeni novih 216 stanovanj, ca. 70 vrstnih hiš in ca. 86 individualnih hiš ali skupaj najmanj 372 novih stanovanjskih enot, ki bi lahko sprejele kot smo že uvodoma omenili novih 1550 prebivalcev. Za uspešno in hitrejšo realizacijo bi kazalo graditi etapno; predvsem zaradi komunalnih naprav. OBIŠČITE LAŠKO V DNEH OD 2. DO 5. JULIJA, KO BO SLAVILO 100-LETNI-CO OBSTOJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PRIJETNO SE BOSTE RAZVEDRILI ZNAČILNOSTI ZAKONA 0 VOJAŠKI OBVEZNOSTI (Nadaljevanje z 2. strani) — če mu je vročen poziv na vojaški rok; — če je uveden zoper njega postopek zaradi nepokorščine do vojaške službe; — če mu je vročen poziv ali je objavljen splošni poziv na nabor, zdravniški pregled ali pred napotitvijo na vojaški rok; — če mu je vročeno pismeno sporočilo, da bo v dveh mesecih vpoklican k vojakom. Slednje poudarjamo predvsem zato, ker je pri posameznikih prisotno prepričanje, da ni ovir za njihovo potovanje v inozemstvo na začasno prebivanje oziroma, da je samo njihov interes odločilnega pomena ali bo potoval ali ne. Nabornik ali oseba iz rezervnega sestava, ki odpotuje v tujino na začasno več kot enoletno bivanje, se mora javiti našemu konzularnemu predstavništvu najpozneje v tridesetih dneh zaradi vpisa v vojaško evidenco. Kdor tega ne stori ali se po preteku začasnega bivanja ne vrne v domovino, se šteje, da se izmika vojaški obveznosti. Visoke denarne kazni ali zapor predvideva zakon za prekršek v primeru, da se nabornik ali oseba iz rezervnega sestava ne odzove na poziv upravnega organa za narodno obrambo občine, da ne sporoči sprememb prebivališča, ne sporoči, da je končal študij ipd. Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek tudi družinski član vojaškega obveznika, če v predpisanem roku ne javi organu za narodno obrambo, da vojaškega obveznika pogreša. S tem zaključujemo serijo člankov s področja narodne obrambe. Z njimi smo želeli'približati širšemu krogu ljudi materijo, ki je pomembna za slehernega našega občana, saj je naloga vseh nas, da s svojim delom v okviru svojih moči in sposobnosti prispevamo h krepitvi_ moči in obrambne sposobnosti naše države. MARTIN KOLARIČ IŠČEMO ZGODOVINSKI SLIKOVNI MATERIAL Upravni odbor za organizacijo proslave 100-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega društva Laško namerava za ta jubilej izdati posebno prilogo, v kateri bo prikazano delovanje društva od ustanovitve do današnjih dni. Poleg tekstualnega dela o zgodovini Laškega in njegove okolice, gospodarskega in družbenega razvoja občine ter o delu društva naj bi v tej prilogi dobile svoje mesto tudi slike iz delovanja društva in o drugih dogodkih Laškega v minulih 100 letih. Ker je takšen slikovni material verjetno še ohranjen pri naših občanih, prosimo vse tiste, ki te zgodovinske posnetke imajo, da nam jih blagohotno ponudijo na ogled za izdelavo klišejev. Slike bomo takoj po uporabi nepoškodovane vrnili njihovim lastnikom. Posnetke bo prevzemalo: Uredništvo »NASE DELO« v prostorih Skupščine občine Laško do 18. junija 1970. UPRAVNI ODBOR Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Laško INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV razpisuje delovno mesto sodnika za prekrške »VOLNA« LAŠKO • v v i s c e Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- slednje: za pripravnike tehnike in in- — da imajo najmanj višjo šolsko izobrazbo upravne ali pravne ženirje podjetja p o d n a j e m- smeri, opravljen strokovni izpit ter najmanj tri leta prakse niške sobe po možnosti v s tega področja; Laškem ali bližnji okolici. — da imajo organizacijske sposobnosti in so za to mesto pri- Ponudnike prosimo, da do- merni tudi po svojih osebnih lastnostih. stavijo svoj naslov z zahtev- Razpis velja do 30. junija 1970. kom podnajemnine na Prošnje (kolkovane z 1,00 din) s potrebnimi dokazili in kratkim Kadrovsko splošni sektor podjetja. življenjepisom pošljite na naslov; Skupščina občine Laško, komisija za volitve in imenovanja. Interesenti za štipendije opozarjamo, da je SKLAD 2A STIPENDIJE OBČINE LAŠKO razpisal JAVNI NATEČAJ za podelitev štipendij. Razpisni pogoji so izobešeni na oglasnih deskah občine Laško in pri krajevnih uradih. Natečaj traja do 15. julija 1970. Podrobne informacije dobite na uradni dan pri oddelku za družbene in skupne službe občine Laško, soba št. 29. GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI SMRTI: — NAGLIČ Jože, (71), upokojenec, Strmca 45 * — GRADT Jožefa, (79), gospodinja, Laško 8; — ZUPANC Ana, (85), gospodinja, Ja-goče 11; — BREČKO Anton, (77), preužitkar, Gozdec 6; — HRASTNIK Marija, (83), preužitka-rica, Strmca n. h.; — PEČNIK Uršula. (87), preužitkarica, Trnovo 3; — FIRM Terezija, (80), gospodinja, Laško 211; — ULAGA Anton, (74), upokojenec, Lo-že j — JAMŠEK Ivan, (55), vlakovodja, Radeče 20; — MAJDIČ Ana, (55), gospodinja, Jelovo 25; — SLAK Antonija, (75), druž. upokojenka, Radeče 131. »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP Cetis Celje RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA JUNIJ 1970 V juniju 1970 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1970 ŽIVIN OZDRAVNIK 6. 6.— 8. 6. Dr. Malenšek Slavko, La£ko 13. 6.—15. 6. Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško 20. 6.-22. 6. Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče 27. 6.-29. 6. Dr. Malenšek Slavko, Laško Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega dne. Dežurni veterinar vrši umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. V nujnih primerih lahko kličete na telefon št. 73-996 (dr. Malenšek Slavko). ZDRAVSTVENI DOM CELJE RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA JUNIJ 1970 V času od 1. do 30. junija 1970 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih' sester za področje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1970 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 6.— 7. 6. Dolanc dr. Jože Sološi Helena 8. 6.—14. 6. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 15. 6. Pečar dr. Samo Maroša Marija 16. 6. Velikonja dr. Tone Maroša Marija 17. 6—18. 6. Pečar dr. Samo Maroša Marija 19. 6. Dolanc dr. Jože Maroša Marija 20. 6.—21. 6. Pečar dr. Samo Maroša Marija 22. 6.-28. 6. Dolanc dr. Jože Sölöäi Helena 29. 6.—30. 6. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih do 12. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti.