ZVON Leto 4 AVGUST - VELIKI SRPaN Štev. 6 REVIJA ZA SLOVENSKO MLADINO Za uredništvo: Franci Medved Zastopnik v Clevelandu: Marijan Kosem 794 E. 154 St. Cleveland 10, Ohio Vsebina: Za upravo: Anica Krulc Albin Medved Duhovna uii sel (Rev, Jože Vovk) . Na obisku (Gdč. Lojzka Verbič) .. Glas mladine: Počitnice (Ana Vidmar) . V Lemont smo šli (Minka Krulc) .. Rešitev uganke v zadnji številki . Pismo z uganko o dolar jen. za prvega rešitelja .... Če znaš narobe slišati (P.B.a.) . 0 Marku, ki je z uhlji strigel (Janez Rožencvet).. Misijoni: Pavlina Jaricot (Ruža Kapus). Prigode nagajivega Bobija... —97 ••99 .101 .102 .103 .I03 .104 .105 .I09 .111 *********** Naslov: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Biwabik, Minn. Naročnina: Celoletna $1.50 Polletna $1.00 LUM POD NDE,N1M] NOŠAMI, NA^UVI VENE.C DVAHVSTEJUtt Znan je Izrek: "O Mariji nikoli preveč". "Za Bogom častimo Marijo najprej", pravi naša slovenska ljudska pesem za največji praznik Marijinega Vnebovzetja. Cerkev nas vodi k Ma- rijinemu češčenju tudi s tem, ker je postavi¬ la toliko Marijinih praznikov. Ali veste, da jih imamo samo v agustu in septembru sedem? Marija Snežna ( 5 . avgusta), zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja ( 15 . avgusta), Mariji¬ no brezmadežno Srce (22. avgusta), Marijino Rojstvo ( 8 . septembra), Marijino Ime (12. sep¬ tembra), ^arija 7 žalotsti ( 15 * septembra) in Marija Rešiteljica (24. septembra). V premislek Vam dajem danes besede, ki jih je zapisal sv. Jenez v Razodetju (12, 1). "In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajsterih zvezd t" ^ -\ Čeprav se te in naslednje besede iz Ra- ‘ zodetja različno razlagajo, vendar katoliški razlagalci trdijo, da se nanašajo na Marijo, ki je najodličnejši ud in podoba in prilika svete Cerkve. "Žena obdana s soncem": ^once je podoba in P rilika za B °ga samega. Iz sonca nam pri- haja luč in toplota, sonce je vir življenja. Vemo in verujemo, da je Bog zadnji vir vsega: luči, toplote in življenja v narvi in duši. Mari§a pa je z Bogom nekako obdana, saj je Mati božja. Pravi cerkvena pesem: "0 srečna Mati v Bvoji časti, on, ki Umetnik je najviSji, drži na dlani svet vesoljni, je v tebi našel mir pokojni." "Luna pod njenimi nogami": luna se vedno spreminja in je zna- mnenje tega sveta in vsega posvetnega, posvetnih želja, strasti, naporov, ki imajo le ta namen, da bi si človek na tem svetu čim več pridobil in pozabil, kaj je namen njegovega življenja. Marija je vse to poteptala, ko j c strla kaži - stanu glavo: on se ime¬ nuje včasih "vladar tega sveta". "Ha glavi vened iz dvarjasterih zvezd": te zvezde so Marijine prednosti in odlike, kakršnih nima nobeno drugo ustvarjeno bitje: Marija je res krona in odlika zemlje. Naj vam te prednosti Mariji¬ ne naštejem s kratko razlago. Prva in poglavitna odlika, temelj za vse druge je: Mari¬ ja je Mati božja, Jezus Kristus, njen Bin je pravi Bog in pravi človek: "hodila si njega, ki te je ustvaril", pravi Cer¬ kev. Ker je bila določena za Mater Božjo, je prejela vse druge. Druga: Marija je polna milosti. "Zdra¬ va, milosti polna" jo pozdravij.a angel. "Si za Bogom prva, ti naj¬ lepša sovar". Tretja: Marija je brez madeža izvir¬ nega greha, saj tudi ni imela grešnega poželenja, ki nas tako vabi in le provečlcrat z>rabi v greh. Peta, šesta in sedma zvezda odlike Marijine je njeno brez¬ madežno d e v i š t v o: Marija je bila devica pred porodom, med porodom :'.n po porodu •Jezusovem. Osma; Marija je d u h o v n a Mati vseh odreše¬ nih: vsi smo postali "otroci njenih bolečin" pod križen Jezuso¬ vim; prav zato naštevamo ko r.adaljno odliko njeno deveto: Marija je Soodrešiteijica:tose pravi: Jezus sam nas je na križu odrešil s svojo smrtjo, njegovo odrešilno delo jo popol¬ noma dovolj in več kot dovolj za odrešenje vseh ljudi, barija je Jezusu p o svoje ponagla: dala mu je telo kot Mati: to je Jezus daroval na križu in Marija je pod križem vdano darovala Bogu Očetu svojega Bina za naše odrešenje: tako je postak* soodrešit^ljica. Deseta: Marija je bila z dušo in telesom v nebesa vzeta. Enajsta: Marija je kronana za kraljico nebes in zemlje: "Kraljica angelov" itd....prosi za nas. Dvanajsta: Marija jesrednica vseh milosti. Jezus je vse zaslužil, Marija pa deli in posreduje odrešilne milo¬ sti ljudem. Podobno kakor v naših družinah: oče zasluži, žena in mati pa vse obrača in skrbi, da vsi člani družine dobe, kar potre¬ bujejo. Zato gredo otroci tako radi k materi, tudi kadar potrebu¬ jejo kaj od očeta. Tako moramo tudi mi radi prositi Marijo, naj posreduje za nas, kakor nas uči Cerkev moliti in ponavljamo več¬ krat vsak dan: Mi> fcosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri." Počitnice se priležejo vsakomu, miadim in starejšim ljudem, zlasti enim, ki morajo delati od jutra do večera, vsak dan* Tudi meni so bile zelo všeč. Takole z Lemontom se je začelo in ko je ropanje minilo, je marikdo mislil, kan b® šel za malo časa. Pslušala sem pomenke: "Jaz pojdem v North Chicago k prijaznima sestrama Opeka- Hren," je dejal nekdo iz Clevelanda. "Kam pa ti, Jože?" "V Wisconsini" - "In ti prijazna Šegova družina iz Jolieta?" "Tako smo se zmenili, da bomo šli za teden dni na Holy Hill, to je lepa božja pot blizu Milwaukeeja, tam se bomo spočili v gorskem zraku. Pa za Jožka bo prav, da bo spremenil zrak, ko ga muči oslovski kašelj. Zadnja dva dni pa bo prišel Še naš pri¬ jatelj Janez, da bomo skupno šli nazaj v Joliet." 5. julija, ko so gospod škof odmaševali v spomin na 25 let¬ nico svojega posvečenja, sem jo ubrala nazaj v Coal City. Ves te¬ den sem imela mnogo del, ker sem moral pustiti hišo v r.du. 11 . julija popoldne so pričele moje počitnice. Želela sem iti k sorodnici v Minnesoto. Najprej pa sem obiskala prijateljici: gdč. Opekovo in njeno sestro go. Hrenovo z otroki. Obe iaata kar mnogo posla izven svoje zaposlitve - z dvema živahnima fantoma, ki sta izvrstna špofctnika. Če jih poslušaš, se njun pogovor suče le oftrog tekem. Starejša hčerka karija je ravno zbolela in imela mumps, mala »živahna Metka pa je brbljala zdaj eni, zdaj drugi. Mene ved¬ no vpraša, naj ji zapojem ono pesem, ki sem jo pela, ko je bila še prav majhna. Pravi, da ve, katera je bila, le imena se ne spominja. "Spavaj, spavaj - Metka moja, jaz ti želim slako lahko noč.' Je bila ta?" "Da, da, le zapojte jo.'" Resnici na ljubo pa moram povedati, da se Metka, ki je bila te¬ daj nekaj nad pol leta stara ne more spomniti pesmi. Rojena je bi¬ la prve mesede našega begunstva v Monigu in obe - mama in te£a sta — i-Ou jo ajali, ko pa ni bila lahko dobiti potrebnega živeža zanjo. Mar¬ sikdaj nista vedeli, žili bo pila mleko, ali ne, ko pa je tako trda predla zanj. No s težavo je šlo in Metka pojde zdaj že v 3. razred. Kadar jih obiščem, mi Metka prinese slovensko knjigo in bere odlič¬ no. Seveda, teta Francka drži vse štiri in jih uči, mama pa svoj slovenski jezik ceni nad vse. Dan je minil prehitro, morala sem na avtobus, ki me je peljal v Minnesoto. Fot je dolga in da bi prebila več dnevnega časa pri prijateljih, sem se vozila tja in nazaj ponoči. Gilbert je malo mesta, a zelo ljubko in ima najširšo cesto. Ea vzpetini je cerkev sv. Jožefa in vse poletne mesede ima mno¬ go obiskovalcev. Pri cerkvi je lep park s kipom Brezmadežne. Vse je bilo v cvetju. Eajlcpši pa je novi park, med ce k .vi jo in žup¬ niščem. Krasi ga Fatimska Marija, okoli nje pa so pastirčki, ki se jim je prikazala. Ob večerin sta oba paka razsvetljena z reflek¬ torji. Ea Silbertu, Elcorju in Pir.«vJHu sem obiskala družine z moji¬ mi prejšnjimi šolarji. Z njimi sem obujala spomine na naše učenje. Kar dobro se drže in so še vedno zavedni, Slovenci. Čudila ser. se malim: Škerjančevemu Marijanu, Medvedovi Kirstinci, Krulčevemu Martinu, Perčičevi Mariji in Petru. Kako lepo so se izurili v branju. 1 Pa še malo okoli jezer, ogledala sem si krasno hibbinško cer¬ kev, ki je posvečena naj svetejšemu Zakramentu. Dva tedna sta hitro minila. V petek 23. julija me je peljal Andrej Pučko, ki nikomur ne odreče prošnje, v Duluth, od tam pa z vlakom nazaj. Ustaviti sem se še moral pri prijateljskih družinah v Milwaukee, zlasti pri Svetličevih. Zgodaj zjutraj v nedeljo 25. julija so me že čakali na kolodvoru z avtom. Po maši so mi razka¬ zali lepo okolico, zlasti jezersko. Okoli 10 ik so me peljali na piknik v okolico mesta, v prijazen gozd. Vsako nedeljo prihaja tja mnogo ljudi, ki si pripravij tam obed. Tudi moji gostitelji so vzeli s seboj vs;: potrebno za kuho. "Kdor prej pride, melje prej" - pravi pregovor - in hitro, hitiro smo si poiskali mizo in ognjišče. Prijazna gospa in *eda sta pri¬ pravili okusno kosilo, g. Svetlič pa je pekel na ražnju meso. Ne veste, kako so si znali pomagati, ker so pozabili poso/lo za pra¬ ženje riža. Kar na pločevinastem krožniku so ga pripravili in vsem je izvrstno dišalo kosilo v mili naravi.. Povedati moram, da ni manjkalo šal in smeha. Še celo na to so se spomnili, da ne bi do¬ bil kdo pi'ovisokega krvnega pritska vsled predobre hrane. Čas je potekal z naglico, zvečer so me povabili še v kino, 10 A - Dragi dan opoldne srn Si« na pot v Chicago, Joliot, nasledni dan pa nazaj v Coal City. Povedati pa moram, da me je ta čas menda najbolj pogrešal kuža "Puškin", ker svojega veselja nad snidenjem ni mogel skriti. Lajal, skakal je okoli mene in se mi dobrikal. Če sem le pogledala skozi vrati, je zakričal in mahal z repom. - Pričelo se je spet delo, Bog da svojo pomoč Tebi, ljuba slovenska mladina, pa tudi meni, da se bomo prihodnje leto zopet segli. Letošnje počitnice so bile zame res nadvse zanimive in vesele. Po dolgih petih letih sem zopet videla mojo najboljšo prijateljico in sošolko iz lienza in Spittala - Marijo Kranjc. Vsa leta sva si dpisovale in vedno želele, da bi se še kdaj videla. No in letos se nama je želja izpolnila. Dvajsetega julija sta prišle z gospo mamo iz Chicage k nam v Minnesoto na počitnice. Komaj sem jo spo¬ znala, tako se je spremenila. Iz male Mičice je postala velika, lepa gospddična karija. In še vedno tako vesela in nasmejana kot nekoč. Kar hitro smo bili vsi otroci zbrani okoli nje. Saj tukaj je še več njenih znank in prijateljic iz Spittala. Nič jo ni mo¬ tila utrujenost od dolge poti; toliko smo si imele povedatiJ Cel večer in še dolgo v noč smo se pogovarjale. Zjutrja se nam ni pre¬ več mudilo vstati. Po osmi uri smo najprej vsak dan nekaj časa pasle, potem smo Šle pa malo na spehod. Ponavadi smo se vsak dan sbrali vsi otroci na našem vrtu in se igrali žogo. Po kosilu, če je bilo znunaj prevroče nam je pa rada zaigrala na klavir. Zna dosti lepih slovenskih pesmi. Tiste dni smo ravno kosili in suši¬ li seno. Tudi Marija je »elela iti na travnik. Vzela je grablje in kar lepo ji je šlo delo od rok. Ob večerih, kadar ni bil naš ata preveč utrujen, nas je peljal malo okrog, da sta si ogledale okolico. Tako so nam hitro, prehitro minili dnevi v njeni veseli družbi. 102 - Minka Krulc: Ze dolgo smo prosili ata, da bi šli letos v Lemont. Zmeraj se je šalil in nam ni nikoli resno odgovoril' na naša vprašanja. Nazadnje nam je pa le povedal: "Šli bona-" 1 Jaz sem bila zelo ve¬ sela, da sem lahko š\n, ker še nikoli nisem bila v Lemontu. V petek, dne 2. julija,, smo veseli odbrzeli z avtom. Vožnja je bila prijetna, ker je bilo ves dan oblačno. Varili smo srečno vso pot. Zvečer smo se ustavili na Hol.y Hill, V5is. Tam imajo tu¬ di Marijino božjo pot. Na hribčku je krasno in velika Marijina cerkev in samostan Karmelitskih patrov. Ko smo vse ogledali smo šli k počitka v tamkajšnjem romarskem domu. Drugo jutro smo nadaljevali našo pot v Lemont. Ko smo se ne¬ kaj časa pelajli je začelo deževati. Potem pa se je mahoma naredi¬ la tema in ulila se je tako ploha, da smo morali ustaviti. Kc je kmalu ponehalo, smo šli naprej. Končho smo j iršli v Lemont. Naša prva pot je bila v lepo sa- mostanko kapela pozdravit Marijo. Podnevi smo si ogledali Še druge lemnotske zanimivosti. Zvčcr smo imeli procesijo z lučkami. Molili so skupno rožni venec in veselo prepevali lepe Marijine pesmi in litanije. Po procesiji smo v dvorani Baragovega doma po¬ slušali govore in slovenske pesmi, katere je uglajeno pel cleve¬ landski zbor "Korotan". V nedeljo zjutraj smo šli najprej k maši v samostanko kapelo, potem pa k slovesni sveti maši pri lurški votlini v Baragovem parku. Po maši so zelo lepo govorili Prevzvišeni in drugi govorniki. Zvečer je bil vzunaj križev pot. Vsi smo se premikali od postaje do postaje. Po križevem potu smo videli lep film o Lemontu iz le¬ ta 1953* katerega je filmal in uredil g. Vilko Kunt&ra. V ponedeljek zjutraj smo jo popihali nazaj proti Minnesoti. Jaz bi zelo rada še ostal, pa smo morali domov, ker pot do Pinevi- lla je dolga. Zvečer smo srečno in v veselem razpoloženju prišli domov. G G - 103 - KESiTEV UGANKE V ZADNJI ŠTEVILKI Edini, ki je uganko rešil in si s tem prislužil dolar je bil Simon Kregar. Simon pravi, da je bila uganka lahka. Kako je to potem, da je bil on edini, ki je poslal rešitev. Pa mora vendar biti še kdo drugi med mladimi bralci MINNESOTSKEGA ZVONA, ki zna malo misliti. Tukaj je Simonovo pismo: Prečastiti gospod p. Bernard.' Ker je zadnja uganka: "Kdo je ta?" z odgovorom: črka "V", ze¬ lo lahka, sem jo uganil celo jaz. I-epo Vas pozdravljam, kot tudi mojega strica gospoda p. Robert;;. Vaš Simon Peter Kregar Dragi Zvonarji in drage Zvonarke: - Kdo vam to piše? ČE NE VOL? Dodajte pravo črko temu volu tu zgoraj, pa boste vedeli, kak¬ šne narodnosti sem. Potem zbrišite tisto črko in denite na njeno mesto drugo. Potem boste vedeli, kako mi je v resnici ime in kako se pišem. (č je enak c.) Lepo pozdravljeni in še lepše pozdravljene] Vaš, Vinko. PS. - Rešitev pošljite na naslov: P. Bernard .»rabrožič OEM Box 608 Lemont, 111. - iUM- - P.B.A. -v e zn os' lurobe Leta so tekla. Preden sva se s Hubertom zavedela, sva bila v višji gimnaziji. Vsako leto sva si privzela kak nov jezik in najin napredek v tej skrivnostni umetnosti je bil zmerom bolj čudi- vit. Pa do novega prepričanja sem prišel, ko sva s fantom mrcva¬ rila slovenščino in je Hubert svojega mojstra že daleč prekosil. Bil je tako navdušen, da je kupoval slovarje in slovniee vseh mo¬ gočih jezikov, da sva jih skupaj študirala. Začela sva trdno ver¬ jeti, da je vsaka slovenska, narobe obrnjena beseda, v nekem jezi¬ ku prava. Imela sva načrt, kako bova nekoč kot učena profesorja napisala debelo knjigo in v nejej dokazala, da je slovenščina prav za prav temelj vseh svetovnih jezikov. Da jih je toliko nastalo po širnem svetu, je samo od tod, ker so ljudje slovenščino narobe slišali.' ^a, take načrte sva imela. Ker ne morem vsega povedati, naj vsaj razložim, kako sva do¬ gnala vso sorodnost med slovenščino in angleščino. Lepega dne korakava po precej samotni ulici doli v kostah. Globoko zamišlje¬ na kot zmerom. Kar zapaziva na dvorišču neke gostilne klepčič ljudi in poseben vik in krik je prihajal od tam. Ko sva sc malo bolj približala, je stvar postala jasna, kož in žena sta se pre¬ pirala, ljudje so pa okoli njiju zijala prodajali, naenkrat baba zavpije nad dedcem: "Trap nori, na.'" In mu pripelje gorko klofuto. Dedec, ne bodi len, vrne milo za drago: "Trapa si tiJ" In klofuta prileti babi nazaj. To je bil jako žalosten dogodek in človek bi o njem lahko na¬ pisal dolgo pridigo. Hubert in jaz pa nisva mislila na žalost in škandal, ki je bil tako živ pred nama. Besede so bile tako glasne in stale tako same zase, da sva jih kar nehote narobe slišala. Za¬ pisane bi se brale: Itisapart an ironpart. Nič nama niso povedale, vsaj meni se je tako zdelo. Hubert je pa naenkrat obstal, dvignil roko in stegnil kazalec: "Okšelgna opapej otitJ" "Beži, beži, kaj bo angleško", sem mu jaz kar po domače odgo¬ voril. Prijel me je za rokav in sva tekla k njemu na dom, kar se je - 105 - dalo. Privlekel je svoje angleške knjige in iskal, iskal. Ifekaj uric sva pospravila - saj tisti dan nismo imeli šole - pa je stal pred nama čeden angleški stavek: IT IS A PART, AN IRON PaRT.' Tako in podobno sva prodirala v vse mogoče jezike. Strašno pon ponosna sva bila na svoja odkritja. Ko nam je profesor nekoč ome¬ nil tisto veliko učenost, ki se ji baje pravi "primerjalno jeziko¬ slovje", sva se mu pomilovalno muzala. Le čakaj, ti učeni svet, ko enkrat midva stopiva na "znanstveno polje", takrat boš videl,ka¬ ko majhen si... (Dalje drugič.) Janez RoŽenevet: Marko je rad norčije uganjal, ljudje se ga pa zmerjali, da ni nikjer za pametno rabo. "Še občina bo morala na starost zate skr¬ beti.'" so mu prerokovali. Nihče ne posluša rad zmerjanja in slabih prerokovanj. Tudi Marko jih ni. Zato se je rajši umikal v gmajno in hoste, kjer je sam zase kozolce prevračal, oponašal živali in si izmišljeval sme- šnice. Pa je Marka zažejalo in je šel k vodi. Globoko se je sklonil nad tolmunom in v nirni vodi je opazil, da so se mu uhlji malo zge- nili, ko je našobil usta, da se napije. "Kako bi bilo imenitno, če bi lahko z uhlji strigel," si je de¬ jal Marko in se začudil, da imajo vse živali gibčne uhlje, človek pa ne. Odslej je Marka preganjala ta misel. S koščkom zrcala je hodil dan na dan v hoste ter se vadil z uhlji migati. Nekaj se je bil naučil. Morda toliko, kolikor zna vaš očka; vendar to mu ni zadostovalo. Marko bi bil rad ustrigel kakor konj, če mu muha sede na konec uhlja, ali položil ušesa nazaj kakor maček, kadar se psu po robu postavi, ali pa mahal s podrtimi uhlji kakor pujs, če po tleh rije. Žalosten je vrgel črepinico proč in šel jagode brat. V gozdu je srečal vilo Željano. - 106 - Marko ni še nikoli storil velikega greha. Zato se mu ni nič zgodilo in vila se ga ni ognila. Vprašala ga je, ali ima kako željo, ker mu sleherno lahko izpolni. "Stori, da bom lahko z uhlji gibal, kakor vsaka žival," prosi Marko. "Bodi ti!" reče vila smeje se in izgine v gozd. Marko je ta hip začutil, da lahko po mili volji uhlje obrača, zvija in razteza. Ves iz sebe teče v vas in kliče: "Pomislite srečo, vilo Žel jano sem srečal in uslišala me je.'" "Kaj si si pa čelelr" vprašajo vaščani. "Da bi lahko z uhlji strigel," pove Marko. "0 ti trap nepoboljšljivi! Mar bi si bil želel denarja! Lah¬ ko bi še nam kaj dal ali vsaj posodil!" sc mu očitali vsi vprek in najrajši bi ga bil: pretepli, da je srečno priliko tako nemarno za¬ pravil. V hudi jezi so mu rekli, naj precej izgine iz kraja, da ne bo s svojimi norčijami drugih otrok pohujševal in pametnih ljudi pri delu motil. — In pregnan iz rojstne vasi je odšel Marko po svetu. Veselje nad pridobljeno 'umetnijo je premagalo žalost, ko je Mar¬ ko drugod našel 'ljudi, ki so dejali: "hi dobro, če se človek samo trudi in cmeri-' Včasih se mora od srca nasmejati!" In Marko, ki se je sam rad smejal, jih je znal s svojimi uhlji v smeh pripraviti. Izuril se je, da je znal oponašati skoraj vsako žival. Ker je bil mlad, da se je lahko s palci na nogah prekrižal, se je naučil še s nogo za ušesi popraskati se, kar je bilo ljudem tudi na vso moč všeč. Če je prišel v otroško bolnico in kazal, ka— k b si jajček -uhlje umiva, kako nosi mlad kuža eno uho pokonci, eno postrani in še drugo, so ga prišli glodat tudi vsi zdravniki in vse sestre. Sneha ni bilo ne konca ne kraja. Otroci so bili pa drugi dan že skoraj zdravi in so skušali posnemati Markove umetnije. Marko se je kazal zdaj po mestih, zdaj po trgih in vaseh. Ponekod za denar, drugje za kos kruha in klobaso, marsikje pa za samo hvalo in veselje. Nazadnje izve zanj kralj in ga pokliče, da pokaže še pred njim svojo umetnijo. Marko je znal že tudi glasove posnemati in je opo¬ našal pred kraljem najrazličnejše živali. Kralj se je nasmejal kakor še nikoli, zakaj smešno je, če žival oponaša človeka, in sme¬ šno je, če človek oponaša žival. Kralj je dejal Marku: "Ostani na mojem dvoru; boš me kedaj kratkočasil, da me skrbi ne umorijo!" Marko je ostal in se pridno trudil, da niso skrbi škodovale ne kralju ne ministrom. Iznajdljiv in dobrovoljen si je vsak dan do¬ mislil kaj novega. Vsi so dejali: "Kaj bi bilo, če bi u&arka ne imeli!" Fa je prišla nad. kralja skrb, kakršne dosihmal še nikoli ni imel. Tako težka in prebridka skrb, da ji vse Darkove umetnije ne bi bile kos. Iz sosedne dežele kralja Fomarančarja je bil prišel človek na semenj živino kupovat. Kakor okrog vsakega kupca so se tudi okrog njega gnetli prodajalci, prekucuhi in mešetarji; pri tem mu je ne¬ kdo stpil s podkovanim čevljem na prste. Ni prijazno, ali nazad¬ nje nič posebnega. Orožniki, ki pazijo, da je na semnju red, da nihče ne slepari in da ima živina prave potne liste, se za take ma¬ lenkosti še ne zmenijo ne. Na pravem semnju mora biti kaj gneče in ljudje, ki prihajajo s hribov in po grdih potih, morajo imeti podkovane čevlje! Toda kupe iz dežele kralja Pomarančarja je imel na prstih otiske, ki jim pravijo ponekod kurja očesa, in neznansko občutljiv je bil. Še doma se je na vse pretege drl. In zažlišal je vpitje Makaron, prvi minister kralja Pomarančarja im neznansko hud gospod. Tako je bil hud, da je imel še svojega kralja čisto v oblasti in ga je pregovoril na vojno. Poslanik Markovega kralja na Pomaranč arjevem dvoru je ves obupan sprooil, kaj se pripravlja in da njegovo prigovarjanje nič ne zaleže. Markov kralj je bil velik, hraber in junaški, njegova vojska nič manj, a vojna je vendarle huda zadevščina! Kadar že prav mora biti se je lotimo v božjem imenu, a naj se izteče kakorkoli, več je gorja kakor koristi od nje! Žalosten je bil kralj, v skrbeh so bili ministri, vzdihovala je vsa dežela in Marka je minila norčavost. Kralj je sklical ministre k sebi in po stari navadi je bil tudi tt»arko rri posvetovanju. "Preden pride do skrajnega," je de¬ jal kralj, "poskusimo še enkrat zlepa! Kdo se upa iti pogovarjat ministra Makarona in kralja Pomarančarja?" Nihče izmed ministrov se ni upal. Vsak se je bal, da bodo vojno krivdo nanj valili, če se mu ponesreči. *«arku sta se smilila kralj in dežela. Ojunači se in reče: "Grem jaz, če noče nihče dru¬ gi!" Ministri so ugovarjali in dejali: "Kaj bo Marko, ki zna same norčije in ne ve, kako je treba pri talcih prilikah besedo zastaviti." Kralj je pa razsodil: "Kdo se največ upa, najbolje zna!" In Marko se je odpravil na pot. "Poabi na norčije in govori pametno in previdno!" ga je še pred odhodom opominjal kralj. Kralj Pomarančar je sedel na svojem prestolu, poleg njega je stal minister Makron, pred obema pa Marko, ki je govoril: "Velika in hrabra je vojska kralja Pomarančarja, velika in hra¬ bra je vojska njegovega kraljevskega soseda, če bi se spoprijeli, -i.UO — bi zmagali prav gotovo cbe; najprej prva, pot -ju druga. Toda zmag in slave jo še iz starih časov dosti! lile kaže, da bi se že zdaj spet zalagali z novimi, zakj vojne so drage. Podkovna peta na otisko res ni sladkost, ali kriv ni prav za prav nihče in morda bi bilo vendarle bolje, da se zlepa pobotamo?" barko je videl, da kralj Pomarančar pokimava, ker si prav tako ne želi vojno kakor uarkov kralj ne. Oblastni minister je pa zakri¬ čal: "Kič, za vsako pohojeno kurje oko našega državljana se mora zar¬ deti vojna!" Ta hip se je barko spozabil. Kakor je na domačem dvoru vča¬ sih napravil, če se je kdo od ministrov preveč razvnel, je stresel z glavo, ustrigel z uhlji in se z nogo za temenom počehljal. Kralj Pomarančar in minister makaron sta ga debelo pogledala. Ko je pa še malo z glavo pomajal, da so mu povešeni uhlji zaplavali, sta se začela oba smejati. Kar nehati nista mogla. Ko sta se do solz nasmejala, je f '^a?ko spoznal, da nihče več ne misli na vojno, in prav lahko so se pobotali. Skoraj samo radi lepšega je plača barko v imenu države stotak za pohojene ostiske, iz svojega je navrgel pa še suho klobaso, ki mu jo bila od popotnej ostala. Kralj Pomarančar je podelil Marku vi¬ sok red in ga povabil na slavnostno večerjo. Po večerji je šel Marko še z minstrom Makaronom na polič vina in nazadnje sta vrgla karte, ila te se je Marko tako dobre razumel, da ga je pošteno obral. In pri vsem tem ni minister Eakaron nič več tako hudo gledal, zakaj Marko je znal skrbeti, da nista prišla nikoli iz smeha. To je starupovest. Takrat ni bilo še ne brzojava, ne telefo¬ ne, ne radia. Kovine so sicer že bile, a pošta je bila zelo počas¬ na. Tako je kralj šele od barka samega izvedel, kako se je vse sre¬ čno izteklo in da je Marko še visok red in denar domov prinesel. In kralj je rekel: "Marko, odvrnil si od moje dežele veliko gorje! V zahvalo ti podelim vse redove, kar jih imam, in od danes paprej si moj prvi minister!" Se tisti dan so bilo kraljeve besede raglašene in natisnejene v novinah. Ko so jih čitali v Markovem rojstnem kraju, so vaščani dejali: "dlejte, glejte,kdo bi si mislil, da kdo s tako norčavo umetnostjo tako visoko pride!" Pa včasih res pride, če je pravi človtk in ima srečo. Pavlina Jancot (VALJEVA NJE) Namenoma smo se dalje čas mudili pri opisu razvoja Pavline Jaricot, Saj nam razvoj njene duše odkriva najglobje vzroke, ki so silili k ustanovitvi velikega misijonskega pomožnega dela Cerkve. Ljubezen do misijonov je izvirala pri Pavlini iz globokega notranje¬ ga prepričanaj. Nšala je .Boga in obilja osrečujočega (bogastva nje¬ gove milosti. To jo je sililo, da bi prinašala žar božje ljubezni drugim, da bi vžigala tam, kjer je že ugasnil.. Danes, ko imajo mnogokje gorečnost za misijone za "zapravljanje časa pobožnih duš", bi bilo napačno pokazati na prvotno zvezo med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do misijonov, kakor se to kaže na Pavlini Jaricot. Notranji razvoj Pavlinin kaže, da je pravzaprav Bog sam usta¬ novil "Družbo za širjenje ver". S tem, da je odvrnil zelo nadar¬ jeno deklico od ničnosti tostranskih ciljev in prevele njeno du¬ šo do končne predanosti božjemu kraljestvu, si je ustvaril priprav¬ no orddje za izvedbo svojih načrtov, Božja milost je odslej po¬ sredno in neposredno vplivala na Pavlino Jaricot, da bi se tako bc* žji načrti uresničili. MISIJON, APOSTOLAT ZaDOŠČEVANJa Pavlini Jaricot so dali prvo pobudo za to, da bi posvetila svo¬ jo vnemo širjenju božjega kraljestva tudi v daljnih misijonskih de¬ želah, člani kongregacije gospodov v Lyonu, ki so se posvečali naj¬ različnejšim delom krščanske ljubezni in gorečnosti za duše. To kongregacijo je ustanovil v leih 1302 .- 1807 * p. Peter Roger DJ. Preživela je vse viharje časa in je še danes pomembna v karitativ¬ nem in socijalnem življenu Lyona. V letu I8I7. je vstopil kongre- ganist Ludvik Rondot, poznejši jezuit, kot seminarist v Družbo Zu- — xxw — nanjih Misijonov v Parizu. Ta je iskala takrat po vsej Franciji dobrotnikov, ki bi podpirali njene misijone. Ludvik Hondot je pro¬ sil prefekta lyonske kongregacije, gospoda B. Coste-ja, naj bi sku¬ šal organizirati s pomočjo kongreganistov v Lyonu pomožno misijon¬ sko družbo v podporo pariških misijonov. Dobil je odklonilni odgo¬ vor. Ne smemo pa misliti, da so laični apostoli iz Lyona načelno od¬ klanjali misel na tako delo. Že dve leti poprej so namreč duhov¬ niki iz Saint Suplice-ja naprosili to lyonsko kongregacijo, naj bi podprla njihove misijone v Severni .smeriki. Kongregacija se ni mo¬ gla odločiti, da bi ugodila prošnji v domnevi, da bodo prihajale tak¬ šne prošnje tudi od dragih strani, ako ji ugode. Da se ne bi moči kongregacije preveč cepile, je hotel prefekt Coste rajši počakati ugodne priložnosti za ustanovitev splošne misijonske družbe. Rondot-a odklonilni odgovor ni preplašil. Pisal je svojemu prijatelju, Filipu Jaricotu, dve leti starejšemu Pavlininemu bratu. Ta je bil vstopil I 8 I 7 . v lyonsko kongregacijo gospodov in je bil do leta 1818. zapisnikar. Ker pa še ni imel potrebnega vpliva v kongregacijskem vodstvu, ni mogel omajati prefektovega sklepa, ne sklepa ostalih odbornikov, s katerim so odklonili Hondojevo pro¬ šnjo. Oseono pa se je popolnoma strinjal z Rondotovimi predlogi. Zaupal je zadevo svoji sestri Pavlini, o kateri je vedel, da je navdušena za vse dobro in da pri nji nt&bena prošnja ni zastonj. Pavlina je v molitvi, v pogovoru s svojim Odrešenikom, premišljala novo nalogo. Samo Njegova volja, kateri se je popolnoma predali', ji je mogla pokazati pravo pot. Če bi se hotela posvetiti nalogi iz notanjega prfepričanja, z navdušenjem svoje mladostne duše, te¬ daj bi morala jasno spoznati, da je misijonsko delo noče spraviti s poti, po kateri jo je začela voditi božja milost. Kaj kmalu ji je prišlo razsvetljenje. Med molitvijo v Saint Nizeiru je gledala nekoč dve svetilki: v eni je olje dogorelo, stenj je samo še tlel; druga je bila prepolna goriva. Treba bi bilo le nekaj tega olja preliti v prvo svetiljko, pa bi že ugašajoča luč vzplamtela. Pav-*- lina je takoj spoznala simbolični pomen teh dveh svetilk. Raz- kristjanjena Evropa je podobna dogoreli svetilki, svetilka, polna olja, predstavlja poganski svet, ki šele v novejšem času počasi spoznava blagovest luči krščanskega razodetja. Le če bi si za- pad zaslušil s misijonskim delom novih milosti, bi st mogel zop$t pridobiti prvotno bogastvo - svetlobo vere. Evropa mora z izred¬ nim naprorom vseh sil za raširjanje vere v poganskih deželah nu¬ diti zadoščenje za svoj versko brezbrižnost, za svoje grehe. To je bil močan nagib, ki ga je Bog položil v Pavlinino dušo, da se - ii.x - je vsa predala misijonskemu delu. (Drugič dalje.) PRIGODE NAGAJIVEGA BOB JA 61. Avtomobil se je mahoma ustavil, in pek je zlezel iz njega, da bi oddal pri nekem odjemalcu več hlebcev kruha. Bo¬ bi je takoj zgrabil priložnost za rep: urno je zlezel v voz in se potuhnil v kotiček. ■ 62. Cez nekaj trenutkov je avtomobil od¬ brzel, v nejgovi notranjščini pa se je pričela strašna plenitev. Nobena torta in nobena pogača ni ostala cela; iz vseh hlebcev je zločinec izpraskal velike ko¬ se, in v pecivu ni pustil niti ene rozineJ 'M > - , vA ! V^ - V f \ ' I \ r* 4 ' , !(> • » sc^fV \ ■ v : 'V - 1 v-,y ; Uwtl\| in* : -AyJ:■■■'- lkhhi ! ' ' ' d; 1 h }.f ^ f-vjrj'.)!*: a’'J 'Ji V V ' l; ’ r ! c f v : "T '•> V*,\ ! v?/.'..'* '•• I /"I H i 63. Ubogi pek ni niti slutil, kaj se godi za njegovim hrbtom, dokler ni bilo spet treba oddati nekaj kruhov. Kdo popise njegovo grozo, ko je videl raz¬ dejan je J Oči so mu stopile iz jam, urta niso mogla spraviti glasu iz sebe. 64 . Brezumen srd ga je pograoil? Zavihtil se je na voz tor jel metati hlebce, pogače, torte in prepečence na vse strani. "Proč, proč, proč. 1 Vse je pokvarjeno, vse za nič. 1 " je vpil - toda mladina je bila drugač¬ nih misli. (Dalje prihodnjič.) N}cn°<2rcftte. — beplte - 4 Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list ^ ”StOVENSkA KNJIGA V DOMOVINI IKj TUJINTg^ ki prinaša članke o slovenski knjigi. LIGR mi SLOV nmERimncEv l 238 Sast.l9 th Street New York 3 , N.Y. POŠUAJTE PAKETE SPOJIM DOMAČIH PPEKO L/GE PIŠITE PO C E A//K J p '11 p lil liri; “11 rji p Sl Eri! S"; Si 1 Sl;liri! Lir •. ;;: P 1 5 :: rt:::: ::::.::: . :: .. v . • I *: V .ir. :: IrH? :iS z' - C CD AKO STE V ZaDRIGI GLEDE DAHU, KI GA ŽE¬ LI TI POKLONITI Za ROJSTNI DaIT ALI L ATE— RILSKI DAN ALI GOD ITD. SE OBRNITI NA. ;bk- m ccrb rn i c s ’ Naslov: svetlic, 1015 a-so. 10 th st. HILivAUKSE 4, ..ISC0NSIN NUDINiO Vaj VSaKOVRSTNa DARILA, UI.ETNI- ŠKO IZVRŠENA V KERaMIČNI IN PORCELANSKI TEHNIKI; KOT VaZE, BONBONIJERE, 03- TEŽILNIKE, PEPELNIKE, FIGURINE, CKRA- SNE KROŽNIKE, itd. NA ZAHTEVO IZVRŠI¬ LO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILA. iiKO NAROČITE PRI MaS STE LaHKO BREZ sKRBI, DA BI VaŠ OsDaROVaNEC PREPLET ŽE IMEL, KER IZVRŠUJEJO VSE DOMa PO LaSTNI ZAlISLI. ZiOp0r PIŠITE ŠE DANES PO CENIK*