135. št. - 5. Poštnina pavšalirana. Posamezne Številke 1 Din. V Llublllfil, v frž&k 13. luniga 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust H Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 360, Uprava: Marijin trg & Telefon 44. vopisi se ne vračajo, .njem je priložiti znamk« za odgovor. Ministrski svet za iimprelino ratifikacijo sporazuma med Juaoslavilo in Kalilo. DR. RYBAR POROČA O POTEKU POGAJANJ. — ZA ČIMPREJŠNO IZPRAZNITEV TRETJE DALMATINSKE CONE. Beograd, '12. junija. (Izv.) Danes popoldne se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Seje so se udeležili ministrski predsednik Pašič in ministri dr. Niničič, dr. Krstelj, Triikovič, Pri-bičevič, dr. Marikovič in dr. Marko-Vič. Navzoč Je bil tudi dr. Otokar Ry-bar kot poročevalec za pogajanja, ki so se vodila na konferenci v Genovi in potem v Rimu med Italijo in Jugoslavijo. Minister dr. Krstelj je ves potek pogajanj še enkrat razložil, zlasti zaradi tega, ker ie ministrski predsednik Pašič zaradi odsotnosti iz Beograda ,'delj časa ni udeleževal sej ministrskega sveta in se Je hotel natančno infor- mirati o tem vprašanju. Potem se Je otvorila debata. Več ministrov je stavilo razne opazke in pripombe, zlasti v onih vprašanjih, ki spadajo v njihov resort, tako n. pr. o zaščiti italijanskih manjšin o zakonodaji glede Italijanov itd. Beograd, 12. jun. (Izv.) V političnih krogih se je nocoj zatrjevalo, da se je ministrski svet na svoji današnji seji postavil na stališče, da se mora sporazum med Jugolavijo in Italijo čimprej ratificirati, da se tako izvede rapallska pogodba. To je posebno važno že zaradi tega, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo izboljšajo in da se tretja cona v Dalmaciji čimprej izprazni Iz ministrskega sveta. NARODNI SKUPŠČINI SE ŠE PRED POLETNIMI POČITNICAMI PREDLOŽI VOLILNI ZAKON, ZAKONSKI NAČRT O NAJETJU DOLARSKEGA POSOJILA, DRŽAVNI PRORAČUN IN URADNIŠKA PRAGMATIKA. Beograd, 12. Jun. (Izv.) Dobropo-HČeni krogi so nocoj zatrjevali, da je Vlada na zadnji seji ministrskega sveta sklenila priporočiti narodni skupščini, naj še pred poletnimi po-, čitnicami sprejme sledeče zakonske predloge: 1. volilni zakon, 2. zakonski načrt o najetju posojila 100 milijonov dolarjev v Ameriki, 3. državni proračun in 4. zakonski načrt o dr-, žavnih uradnikih, takozvano uradniško pragmatiko. Radikalni klub je načrt o volilnem zakonu že sprejel, demokrati in pododsek parlamentarnega odbora pa bodo v kratkem o njem sklepali. Pričakuje se, da pride zakonski načrt o inozemskem posojilu te dni pred narodno skupščino. Zakonski načrt o državnem prora-. čunu je bil včeraj poslan parlamentu in pride najbrže na dnevni red petkove seje. Zakon o uradniški pragmatiki se izroči te dni in pride v razpravo najprej v klubih, potem pa v posebnem odboru in šele potem pred narodno skupščino. Ni še gotovo, v katerem vrstnem redu se bodo ti za-konsld načrti razpravljali. Vrstni red se bo določil v sporazumu med vlado in parlamentom. Čim bodo ti zakon ski načrti sprejeti, gre narodna skup ščina na počitnice. Blokaiki nemiri v Zagrebu. SPOPADI V SOBOTO. - RADIČEV GOVOR NA GROBU ANTE STARČEVIČA. - REVOLVERSKI NAPAD NA KOMERZ SOKOLA. -IZJEMNE ODREDBE NA VIDIKU. Zagreb, T2. Junija. /Izv.) Odkar so lirvatski Sokoli napravili izlet k Plit-yičkim Jezerom, kjer so se spopadli s tamošnjim prebivalstvom, Je ozračje eelo napeto. Napetost, ki se povsod pojavlja, je prišla včeraj in predvčerajšnjim najbolj do izraza. Povod je dal zlet zagrebačke sokolske župe, ki se je jvršil v soboto in nedeljo. V Zagreb so 2e v soboto prispeli Sokoli iz Primorja, Bijelovara, Križevca, Beograda, Bakra, Novega mesta, Črnomlja itd. Pri-gli so tudi delegati jugoslovanskega sokolskega saveza iz Ljubljane. Zvečer 'Je bila sokolska akademija. V nedeljo popoldne je bil javni nastop zagrebške sokolske župe v Maksimiru. — Do prvih spopadov je prišlo v soboto, ko je na čast sokolskemu zletu bil koncert Vojaške godbe na Jelačičevem trgu. Priredile so se demonstracije proti Sokolom, ki so končale v hudem pretepu. y, teh spopadih so tudi streljali iz revolverjev, vendar k sreči ni bil nihče 'težko ranjen, ker se Je policiji posre-iEilo kmalu vzpostaviti mir in red. Včerajšnje slavnosti so se uvedle dopoldne z občnim zborom Hrvatske Mati-jce, na katerem je povzel besedo tudi jStJepan Radič in je imel politični govor. Zaradi tega je navzočni policijski (komisar razpustil zborovanje, pa ga je kmalu zopet dovolil, čim je Radič nehal govoriti. Stjepan Radič je v prvi vrsti protestiral proti udanostnim čestitkam Hrvatske Matice kraljevi dinastiji povodom kraljeve poroke. Popoldne se je razvil velik sprevod Sokolov proti Maksimiru, kjer so se vršile proste vaje. Tekom nastopa Sokolov ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Velika mno- žica, zlasti srednjega stanu, je šla na pokopališče v Šestine h grobu Ante Starčeviča, ustanovitelja stranke prava. Radič je imel ob grobu Starčeviča velik govor, v katerem je propagiral svoje ideje. Rekel je, da danes pripadajo vsi Hrvati stranki prava. Ko sta se obe skupini, Sokoli s telovadišča in blokaši s pokopališča, vračali v mesto, sta se na več krajih spopadli. Pri tem tepežu je bila posebna poškodovana kavarna »Corso«. Radičevi pristaši so namreč korakali po Iliči in manifestirali. Pri kavarni »Corso« pa jih je ustavila policija. Kakor pišejo današnji blokaški listi, so manifestante sramotili iz kavarne. Demonstranti so nato vdrli v kavarno in jo zelo poškodvali. Na vrtu Kola, t. j. poslopja, v katerem je nastanjen tudi Hrvatski Sokol, je imel Jugoslovanski Sokol svoj komerz. Doslej neznana zlobna roka pa je v prostorih Hrvatskega Sokola skozi katere gre električna napeljava za vrt Kola, prerezala žice, tako da so Jugoslovanski Sokoli na vrtu ostali naenkrat v temi. Kakorhitro Je električna luč ugasnila, so neznane osebe začele iz revolverjev streljati na vrt. To je seveda povzročilo veliko zmedo in paniko. Daši je bilo več oseb ranjenih, vendar ni bil k sreči nihče smrtnonevaro ranjen. Po teh spopadih je policija energično nastopila in aretirala več oseb. Potem je začela patrolirati po mestu. Poklicani so bili tudi orožniki. — Današnji dan Je bil miren. Policijski ravatelj je izdal proglas, v katerem napoveduje prebivalstvu izjemne odredbe, da se mir in red vzdrži. Poviianle draginjskih doklad železniškim nameščencem. VPRAŠANJE JE OSTALO NEREŠENO. — DEBATA SE NADALJUJE NA PRIHODNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 12. jun. (Izv.) Finančni odbor je na svoji današnji seji razpravljal o zakonskem načrtu prometnega ministra glede povišanja draginjskih doklad železniškim nameščencem in delavcem. Ti poviški naj veljajo od 1. aprila 1.1. dalje. Poslanca dr. Milan Korun (socijalist) in Josip Gostinčar (Jugoslovanski klub) sta zahtevala, naj ti poviški veljajo' od 1. januarja dalje. Zahtevala sta tudi, naj se povišane draginjske do- klade ne delijo po razredih, ker je draginja za vse enako občutna. Predsednik finančnega odbora dr. Veljko-vič je dejal, da za izdatke, ki nastanejo, ako veljajo povišane draginjske doklade od 1. januarja dalje, ni kritja. Prometni minister Stanič je izjavil, da se strinja s predloženim zakonskim načrtom. Dejal pa je, da se ne more s tem strinjati, da bi poviški veljali od 1. januarja dalje, ker bi se to povišanje dalo teiko vstaviti s STROŠKI ZA' SLAVNOSTI POVODOM KRALJEVE POROKE. Beograd, 12. junija. (Izv.) »Novi List« poroča, da je dal finančni minister dr. Kosta Kumanudi na seji demokratskega kluba poslancem podatke o izdatkih iz državne blagajne povodom poroke kralja Aleksandra. Izdanih je bilo za opremo dvora 33 milijonov, za zgradbo dvora 8 in pol milijona, za poročne slavnosti 6 milijonov, za vojaštvo, ki je prišlo iz vseh krajev države v Beograd k svečanostim 4 milijone in za goste pol drug milijon, skupaj torej znaša 53 milijonov. Minister pa ni povedal, ali se ti zneski glasijo samo na dinarje, ali tudi na franke. Na vsak način v tej vsoti niso všteti oni zneski, ki jih je potrošila beograjska občina povodom poročnih slavnosti. SLOVESNO PRAZNOVANJE VIDOVDANA. Beograd, 12. junija, (izv.) Naučno ministrstvo je odredilo, da se tudi letos Vidovdan praznuje kolikor mogoče slovesno. Pri tej priliki se bodo prodajali odkupni znaki po 5 dinarjev. Na Kosovem se prirede posebno velike svečanosti, katerih se udeleže razen vojske tudi vlada, poslanci in zastopniki zavezniških držav. OBČNI ZBOR NARODNE BANKE V BEOGRADU. Beograd, 12. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne se je otvoril občni zbor Narodne banke. Predsedoval je dosedanji guverner Vajfert. Prečitano je bilo letno poročilo in nova pravila. Debata o novem pravilniku jc bila zelo živahna in je trajala včeraj ves dan in tudi danes dopoldne. Glasovali so šele popoldne. Izvoljena sta bila novi upravni in novi nadzorstveni svet člani so večinoma iz Beograda. Od Ljubljančanov je bil dr. Ivan Tavčar izvoljen v upravni in Dragotin Hribar v nadzorstveni svet. Občni zbor se je končal danes ob petih popoldne. VEČNI NEMIRI V ALBANIJI. Beograd, 12. jun. (Izv.) Iz Prizrena javljajo, da je vodja albanskih vstašev Bejram Cur pobegnil k morju in da je s tem JČitno, da se namerava zateči v Italijo. Kakor se poroča iz krajev, ki leže ob albanski meji, je mnogo prebeglih iz Albanije in več tolp vpadlo v jugoslovansko ozemlje. GRŠKA BO NAPADLA TURČIJO. London, 12. jun. (Izv.) Kakor poroča »Daily Mail« iz Aten, je grška vlada sklenila, da začne obstreljevati vse turške utrdbe ob Črnem morju. KITAJSKI PREDSEDNIK JE NASTOPIL SVOJE MESTO. Peking, 12. Junija. (Izv.) Li Juaj? Hung, ki ga je vojaška tranka leta 1917 postavila za predsednika, je dospel iz Tientsina v Peking in prevzel predsedstvo. Borzna poročila. Curih, 12. jun. (Izv.) Berlin 1.54, New-york 523.25, London 23.52, Pariz 46.875, Milan 26.625, Praga 10.075, Budimpešta 0.50, Zagreb 1.88, Bukarešta 3.525, Varšava 0.13, Uunaj 0.03, avstrijske krone 0.035. Berlin, 12. junija. (Izv.) Dunaj 1.53, Budimpešta 32.95, Milan 1622.95, Praga 61) .20, Pariz 2851.40, London 1428.20. Newyork 318.10, Curih 6102.35. Praga, 12. junija. (Izv.) Dunaj 0.19 Ber-«n 16.10, Rim 264, Budimpešta 4.975, Pariz 466, London 232.128, Newyork 51.55, Curih 990, avstrijske krone 0.21, italijanske lire 261. _ Zagreb, 12. junija. (Izv.) Devize: Berlin 23—23.75, Dunaj 0.30—0.40, Budimpešta 7.95 —-8. Bukarešta 48—49, Italija 360—370, London 314—318, Newyork 70—.70.25, Pariz 635—642.50, Praga 137.25—140. Švica 1325— 1400. Valute: ameriški dolarji o7.50—6950, češkosloveške krone 132.50—137, francoski franki 610—620, napoleondorl 225—0, nemške marke 24—25, romunski leji 45—0, Italijanske lire 0—357.50. Beograd, 12. junija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.40, Berlin 23.25. Bukarešta 50, Italija 360, Newyork 67.75, Pariz 625, Praga 136.50, Solun 219. Tendenca: Antantne devize čvrste. Pričakuje se padanje devize Berlin. Proračun. Nekateri poslanci so menili, naj bi se ti izdatki krili z ostanki iz proračunskih dvanajstin. — Ker zahteva celo vprašanje še nadaljne-ga proučavanja, je ostalo odprto. Finančni odbor je položil prometnemu ministru na srce, nai se v tem pogledu sporazume s finančnim ministrom in naj celo vprašanje stavi na dnevni red prihodnje seje, ki je sklicana za sredo. — Nato se je finančni odbor bavil z raznimi prošnjami in pritožbami. Nekaterim prošnjam je ugodil, druge pa je odklonil, ker imajo preveč splošen značaj. ff* naroda za nar Kako dolgo šel »Kaj nam kažejo dnevi, kaj kriče noči? Jok v dušah rastejo gnevl ta v žilah kri besni.....,» (L Albrecht) Nerad stopam zopet na plan iz re-jrarve, kamor sem se umaknil po smrti (Zloglasnega »Pondeljka«, da podam javnosti pravo sliko o ljudeh, ki so imeli trpam — do najn. dobe sled svojih gvez vso politično moč v rokah, Nerad tvegam korak v javnost, da branim sebe proti nakanam brezvestne klike; toda brez strahu pred posledicami hočem nastopati v trdni veri, da bo koncem ■koncev le zmagala poštenost nad ko-varstvom in odkritost nad zahrbtnostjo. O. Lavrič-Markovič et Co. so vodili politiko brez nravnosti in lepočutja, kakor, da so pohajali v šolo dr. Šušteršiča. Nezaslišano cinično opravičuje »Jutro« najnovejša odkritja g. Kame-naroviča, da mu obrača ogorčen celo »Slov. Narod« hrbet češ, saj ne maramo biti več glasilo JDS in se v zaničevalni kretnji odmikajo starejši od mlajših pristašev ter odlagajo častna mesta v stranki, češ, ne zamenjajte nas, privržence — dr. Tavčarja s prijatelji dr. Žerjava. Nad vse zanimive in značilne so te izjave, saj razvidimo iz njih, da obsojajo osiveli poštenjaki razdiralno, pogubonosno in sumno delo svojih pristašev, ki ga opravljajo v Beogradu in dbma, ter se teh ljudi — sramujejo. Kdo naj se čudi temu? Saj se mora pristuditi gospa Politika v nagoti, kakor jo poveličujejo »Jutrovci«, vsakemu, ki si ni še do cela pokvaril okusa, kakor se zagnusi možu ženska brez sramu in stida. Se li bodo saj sedaj zdramili vrli možje v JDS iz otrplosti ter pometli s kliko, ki gospodari na nezaslišan način, seje razdor ter razširja ogorčenje in ne-voljo po pokrajini? Nemci so svojčas varovali vsaj videz ter delali krivico pod krinko, da ščitijo zakon. Dandanes so zakoni za ostale državljane, mladini pa zahtevajo zase menda izjemno stanje. Tako imamo npr. mi šolniki disciplinarne predpise, ki pa veljalo najbrž samo za — nedemokrate. Toda to še ni vse. Dozdeva se mi, da rabi klika še vse bolj zavržna sredstva iz razloga, delati zgago političnim nasprotnikom. Mar 11 nimajo po uradih zvestih podrepnikov, ki so jim preskrbeli različne udobnosti? iVerjetno je torej, da cvete zopet vohunstvo in ovaduštvo na debelo, kakor za časa dr. Šušteršiča v tem oziru Velikega, saj posvečuje namen sredstva. Tako morejo tudi lažje strahovati lastne somišljenike ter preganjati politične nasprotnike. Težko doume človek vsa sredstva, ki so jih rabili ti ljudje, da se maščujejo nad nasprotnikom, ki se je drznil brez strahu nastopiti očitno proti njim. Tudi Jaz nisem mogel verjeti vsega, dokler nisem na lastnem telesu občutil klikine-ga kovarstva. Saj je segal vpliv brezvestnežev v najvišje urade v pokrajini ter jemal človeku vero in zaupanje v Oblasti. Bo li tega sedaj konec? Maribor, JO. marca 1922. Fr. Bračun, prof. Naš novi roman, il ga začnemo priobčevati 18. t m. bo nekaj povsem novega. Zanimiv In napet od kraja do konca bo držal Čltate-fje ves čas v napeti pozornosti in mu nudil obilo užitka. Razven stalnega romana bomo priobčevali tudi na drugi strani stalen Feljton, ki bo prinašal poročila iz raznih panog kulturnega sveta, da bomo tako vsestransko ustregli občinstvu: I onem a, ki želi senzaclj-skega romana, 1 onemu, ki se zanima — — za resni Feljton. — — H. G. Wells: Gospod vseh dinamov. (Konec.) Ko je Azuma-zi videl Holroyda poginiti v krempljih velikega dinama, ga je vzlic vsemu pograbilo nekaj takšnega kakor strah pred posledicami njegovega dejanja. A vendar je bil hkrati poln čudnega zanosa; vedel je, da je nad njim milost boga-dinama. Ko je srečal moža, ki je prišel s postaje, je bil njegov načrt že gotov, in višji inženjer, ki se je zatem pojavil na pozorišču, Je brez pomišljanja sklenil, da gre za samomor. Ta veščak se je vobče ledva zmenil za črnca, razen da mu Je zadal nekaj vprašanj. Je li videl, kako se je Holroyd umoril? Azuma-zi je rekel, da je bil pri Strojevem ogelniku, ko je začul, da teče dinamo z drugačnim glasom. Zaslišba ni bila težka, ker siimnje sploh ni bilo. . Zdrobljene Holroydove ostanke, ki lih je mehanik pobral z orjaka, je pokril čuvaj kar najhitreje z namiznim prtom, polnih kavnih lis. Nekoga je navdahnite srečna misel, da je šel po zdravnika. Inženjerju je bilo najbolj do tega, da bi spravil stroj zopet v tek; že zdaj je tičalo sedem ali osem vlakov sredi proge v zatohlih predorih električne že-htlf**"* Azuma-zi je zdaj pametno, Kdo je vladar Francije? V čigavih rokah je danes oblast na Francoskem? Kdo predstavlja danes Francijo? Kdo govori v njenem imenu? Kdo vodi njeno politiko? Važna so ta vprašanja. In še važnejši je pravilen odgovor. Ne smemo pozabiti, da je danes Francija najmogočnejša sila na kon tinetu. Francija vodi danes politiko male antante, politiko Poljske in baltiških držav. In res nemški narod se danes zvija pod njeno oblastjo. Prava francoska vlada ne sedi v EIyzeju (stanovanje prezidenta republike), niti v »Luxenbourgu« (poslopje državnih uradov) niti v »Bourbonski palači« (parlament). Prava francoska vlada sedi v hiši št 7 Madridske ulice v Parizu. Tam so veiike podjetniške zveze: plavžarskih, avtomobilnih, električnih, vojnih, rudniških, ladjedelskih in vseh mogočih drugih podjetij. Tu v Madridski ulici sedi Robert Pinot, siva Eminenca francoske reakcijonarne plutokracije, On generalni tajnik ali podpredsednik na čelu več. orgaizacij. On je obenem tudi generalni zastopnik združene kovinske in rudarske industrije, premogovnikov, strojne ln elektromotorne industrije, ki obsega 81 deželnih ali okrajnih organizacij in ki šteje 600 članov, ki so ali privatni podjetniki ali pa ravnatelji akcijskih družb. Strašna in neprodirljiva mreža, ki se razteza preko Francije in daleč v svet! Tu kraljuje Robert Pinot, pravi predsednik francoske republike. On je pravi predstavnik interesov francoske bur-žoazije. In francoka vlada, Poincarč in njegovi ministri, Millerand, nekdanji socijalist, ki je pustil s strojnicami streljati na štrajkujoče železničarje, ti niso drugega kot upravni svet te ogromne kapitalistične organizacije. Ves državni aparat In vsa državna organizacija, država, ona ima služiti njim, industrijski aristokraciji. Oni se istovetjo s francoskim narodom. In kadar govore o na-cijonalnih francoskih interesih, tedaj mislijo sebe. V Madridski ulici sede vladarji Francije. Od tam vodijo svoje marljonete — francoske politike. V Madridski ulici so zastopane vse organizacije, ki združujejo v sebi najmogočnejše privatne interese. Tam sede oni, ki imajo monopol na celotnem narodnem premoženju, ki je združeno v rokah majhne skupine širokim masam neznanih grup, ki jim daje življenje in inicijativo gospod Pinot, siva Eminenca. Nihče ne more razumeti časnikarskih bojev, popolnoma nerazumljivi ostanejo razni reakcijonaml izpadi in mednarodna verižništva za vse nefran-coze, ki niso doživeli, kako si je Madridska ulica podvrgla parlament, tisk in vlado in kako je kocem privatnih interesov pod vodstvom Pinoja podvrgel svoji volji državni aparat. Tajna vlada v Madridski ulici postavlja in odstavlja ministre. Ona je absoluten gospodar v francoskem parlamentu, kjer Je 140 milijonarjev in v senatu, kjer so vsi »politiki« direktno ali indirirektno kreature težke industrije. V službi te kapitalistične organizacije stoji korumpirani tisk, ki ga financira centralna blagajna »Zastopstva gospodarskih interesov« kakor tudi razni tajni bančni konti, kakor n. pr. konto št 11145 pri »Banki severnih držav«. In neposvečeni mislijo, da je gospod Charles Laurent v Berlinu poslanik francoske republike. Kaj šel On je nekdanji predsednik sindikata kovinske in rudarske industrije, član nadzorstvenega sveta Banke severnih držav, član nadzorstvenega sveta Sueško-kanalske družbe ln predsednik Thomson—Houston—Kampanje (z delniško glavnico 200 milijonov). Poslanik francoske republike v Nemčiji je pravzaprav posla- zdaj narobe odgovarjal na vprašanja ljudi, ki so prihajali bodisi pozvani, bodisi z radovednosti v strojno lopo; toda kmalu ga je poslal inž. spet v kurilnico. Seveda se je kmalu nabrala zunaj pred dvoriščnimi vrati množica ljudstva; v Londonu postopa — Bog vedi zakaj! — vedno vse polno ljudi kak dan ali dva okrog kraja, kjer je kdo umrl nagle smrti! Dvoje, troje časopisnih po- ■ ročevalcev Je prodrlo kar v strojnico, eden celo do Azuma-zija; toda višji inženjer, ki se je sam ukvarjal z žurnali-stiko, Jih je naglo odpodil. Kmalu nato so odstranili truplo, in s . tem je pojenjalo tudi Javno zanimanje. Azuma-zi se Je tiho mudil v kurilnici; venomer je videval med žarečim ogljem podobo, ki se je krčevito krivila in zvijala, dokler ni obvisela nepremično . . . Uro po umoru je morala nuditi strojnica vsakomur, kdor Je stopil vanjo, docela vsakdanji pogled kakor bi se ne bilo zgodilo sploh nič posebnega. Ko je črnec za nekaj časa pokukal iz svoje kurilnice, je spet zagledal bog-dinama, kako se je vrti! in krožil poleg svojh manjših bratov; kotači so švigali, para plstonov je butala — prav kakor zvečer. Z mehaniškega vidika je bil dogodek pač kaj neznaten i bore trenutna zabloda električnega toka! Razlika je bila te y tem, da so je ime- nik francoske industrije. In kakor se je sam izrazil napram nekemu uredniku »Matina«, je njegova naloga predvsem ta, da doseže »pameten« sporazum glede premoga med francoskimi in nemškimi industrijci. Zagrebški trgov, akademiki v Ljubljani. Na binkoštni pondeljek so prispeli v Ljubljano slušatelji zagrebške trgovske akademije. Prisrčen sprejem jim je priredil pred kratkim ustanovljeni »Klub trg. akad. v Ljubljani«. Predpoldne so si hrvaški gostje ogledali naš muzej, popoldne pa so občudovali iz grajskega stolpa prekrasno panoramo naše stolice in še s snegom pokritih kamniških planin. — Prisrčna je bila popoldanska zabava na Orlovem vrhu, kjer se je priredil nekaki piknik. Zadonela je mila slovenska pesem dijaškega okteta, ki je privabila v bližino mnogo ljubljanskih sprehajalcev. V najlepšem razpoloženju se je podala vesela družba proti večeru v tivolsko restavracijo, kjer se je vršila v okusno okrašeni dvorani skupna večerja. Po večerji se Je slišalo par pozdravnih in navdušenih govorov, nakar je zapel oktet našo himno, ki jo je z nepopisnim navdušenjem spremljala cela dvorana. Ure prisrčnega obiska naših bratov so bile kratke, ker so nas med gromovitimi »živijo« klici na kolodvoru, zapustili že ob 11. uri zvečer. Zanimivo je dejstvo, da je baš ta obisk najjasneje pokazal prisrčno medsebojno ljubezen slovenskega in hrvat-skega dijaštva, ki se Je neštetokrat spominjalo tudi svojih tretjih bratov Srbov. Prihodnji sestanek, ki se ga gotovo udeleže tudi naši bratje Srbi, nam bo pokazal najjasneje ono pot, po kojl moramo hoditi, da pridemo do srečnega cilja in mesebojnega zaupanja. Poskušali ste že mnogo umetna sredstva, da bi zbližali in umetno združili vsa tri plemena; videli ste povsod le neuspeh. Dajte raje možnost naši mladini, priskočiti ji na pomoč, bodite pre-' pričani, da je uspeh zagotovljen. Pomagajte dijaštvu, podpirajte ga, ne pa da mu jemljete še ono kar mu gre po zemeljskih in božjih pravilih, možnost do izobrazbe, s tem, da uničujete šole, to baš one, ki so pri nas najbolj potrebne, — strokovne, tehnične, trgovske šole in akademije. Dajte nam nazaj naše učitelje, ki so nas morali zapustiti, ker ne morejo živeti samo od vaših obljub. — Učiteljski zbor Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljant, zbran na izredni konferenci dne 12. junija 1922 Je sklenil, da zopet pridne s celotnim poukom po urniku, ln sicer le vsled tega, da reši dijaštvu celo šolsko leto, prizadete starše pa obvaruje občutne gmotne škode. Ravnateljstvo. =* Zaobljuba novega odbora Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Občinski komisar g. ministerijalni direktor dr. Bogu-rnil Senekovič Je v zastopstvu občinskega sveta potrdil novi odbor Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani ln je bil odbor sinoči ob pol 8. mi y dvorani Mestnega doma zaobljubljen. — Rekrutovanje za mesto Ljubljano. Rekrutovanje za mesto Ljubljano se vsled kraljeve poroke prične namesto dne 14. Junija, šele 15. Junija 1922. Nabornikom, ki so pozvani s pozlvnlcaml za 14. Junija 1922 k rekrutovanju, se Je zategadelj dne 21. Junija 1922 predstaviti rekrutnl komisiji. Zunaj Ljubljane stanujoče nabornike na] o tem obvestijo sorodniki. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Torek dne 13, junija zaprto. Opera: Torek; dne 13. Junija »Lakme«. Red B in D. Sreda, dne 14 junija »Triptychon«. Red C. mikala zdaj po svetlobni progi na drhtečih tleh pod jermenjem strojev in motorjev sloka postava in sloka senca višjega inženjerja namestu čokatih Hol-roydovih obrisov. »Nisem li ustregel svojemu gospodu?« le rekel Azuma-zi neslišno iz svoje sence; in glas velikega dinama je zvenel polno in jasno. In dočim je Črnec opazoval orjaški, bučeči stroj, Je dobival skrivnostni čar, ki ga je potisnila HolroydoVa smrt nekoliko v ozadje, spet svojo staro oblast. Nikoli prej ni videl Azuma-zi, da bi kdo umoril človeka tako naglo in neusmiljeno. Orjaški, bučeči stroj pa je ubil svojo žrtev, ne da bi le za hip zastal v svojem enakomernem utripu. Bil je zares mogočen bog! Višji inženjer je stal, nič hudega ne sluteč, s hrbtom proti njemu ln čečkal nekaj na kos papirja. Njegova senca se je raztezala ob znožju velikana. »Kdo ve, ali je gospod še vedno lačen? Njegov služabnik Je pripravljen!« Azuma-zi je kradoma stopil korak naprej. Nato se je ustavil. Višji inženjer je zdajci nehal pisati; krenil je po lopi k najzadnjemu stroju in jel preiskovati njegove ščeti. Azuma-zi je okleval; čez nekaj časa je neslišno smuknil v senco, k vzvodu. Jam je počakal. Kmalu nato ja za- JPOKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. (Od 8. do 17. septembra.) Udeležba na razstavi bo proti pričakovanju velika. Dnevno prihajajo številne prijave, tako, da bo razstava za razstavljalce, kakor posetnike zanimiva in poučna. Priglasili so se do sedaj obrtniki in industrijalci iz vseh krajev mariborske oblasti. Mnogo prijav se pa še pričakuje posebno iz Prekmurja. Razstava, ki bo za Maribor nekak mali velesejm, bo radi tega nekaj izrednega in bo imela brezdvomno lep uspeh. Obisk razstave se obeta že sedaj velikanski. Prijavile so se že številne korporacije iz cele naše države, pa tudi iz Inozemstva, kakor Avstrije in bratske Češkoslovaške, kjer vlada za naše obrtno gibanje veliko zanimanje. Razstava, ki Je prva te vrste v naši državi, vzbuja povsod mnogo zanimanja in je že samo s tem njen popolen uspeh zasdguran. Nikdo naj torej ne zamudi te prilike ter naj se udeleži razstave s svojimi izdelki. Rok za prijave poteče dne 15. Junija. Na po tem roku dospele prijave se odbor ne more več ozirati, ker se morajo prostori po številu prijav pravočasno razdeliti in o tem obvestiti razstavljalce, kar povzroča mnogo dela in truda. Pozivamo vse obrtnike, da prijavijo nemudoma svojo udeležbo, kajti čas hiti! Obrtni shod v Beltincih. Prekmurski obrtniki prirede v nedeljo, dne 11. junija v Beltincih velik obrtni shod na katerem se bo razpravllalo o vseh aktualnih vprašanjih, med drugim tudi glede udeležbe na razstavi Shoda se vdeleže tudi delegati »Pokrajniske obrtne razstave«. Vsi tukajšnji obrtniki, ki bi se tega shoda eventuelno vdeležlli, kar bi bilo želeti — naj se prijavijo v pisarni obrtnega društva, Aleksadrova cesta 22 kjer se dogovorimo glede skupnega odhoda. Oficijelni lepak »Pokrajinske obrtne razstave«, ki je dobil prvo nagrado, Je razstavljen v izložbi g. Vahtarja v Gosposki ulici. Lepak Je mojstersko delo našega domačega obrtnika gosp. Franc Horvata ml. Tudi ostale osnutke so izdelali domači obrtniki kar Je zopet nov dokaz napredka in razvoja naše domače obrti. r+ Strašna draginja na Dunaju. Vsled silnega padanja avstrijske valute je zavladala na Dunaju takšna dra-draginja da se je bati najhujšega. Celo v mestni tržnici kjer so cene mesa dosti nižje kot pri mesarjih, velja goveje meso 6400 K, teletina 7800 K, svinjsko meso pa celo 8000 K za kg. Peki so zvišali ceno navadnemu hlebčku kruha od 940 na 1230 K. — Ker se plače ne morejo groze s splošni štrajki in izgredi. (Albanska valuta. Ker Albanija nima v prometu lastnega denarja, so v prometu sledeča tuja denarna sredstva: za zlato dolarji, napoleondori, turške lire, angleški funti; za srebro: italijanska lira, francoski frank, švicarski frank, avstrijska krona, črnogorski perper, dinar, romunski lej, bolgarski lev, grška drahma in turški čerek. Vsemu temu srebrnemu denarju pa pravijo Albanci enostavno krona. Izmed papirnatega denarja cirkulirajo turške, italijanske, francoske in stare srbske banknote, za katerih vrednost pa velja dnevni kurz. Da se napravi konec temu pisanemu denarnemu trgu, Je sklenila albanska vlada ustanoviti »Narodno banko«, ki izda svoje novčanice na zlati podlagL Denar se bo imenoval »leka«, kar pomeni »Aleksander« y spomin na Aleksandra Velikega. čul korake vračajočega se inženjerja. Mož se je ustavil na svojem prejšnjem mestu, ne sluteč, da preži deset metrov od njega kurjač. Nato je veliki dinamo zdajci zasičal, in v nasednjem hipu ga je naskočil Azuma-zi iz svoje teme. Najprej je začutil višji inženjer, kako ga nekdo drži okrog pasu in vleče k velikem stroju; nato je sutjll nasprotnika s kolenom ter mu z rokami potisnil glavo nlzdoli. S tem se je osvobodil in odskočil iz dlnamove bližine. Črnec ga je pograbil vnovič, uplraje se s kodrasto glavo v njegove prsi; tako sta omahovala in hropla — dolga stoletja, se je zdelo višjemu inženjerlu! Nazadnje ga je prešinila srečna misel, da je popadel enega izmed črnih uhljev z zobmi ter ugriznil kakor besen, črnec je strahovito zatulil Oba hkrati sta se zavalila na tla, in črnec, ki se je bil očividno dešil krvoločnih zob ali pa je nemara ostavil med njimi kos svojega uhlja — višji inženjer se je ustrašil te možnosti sredi najhujšega boja — ga je izkušal zadaviti Višji inženjer se je zaman prizadeval da bi se z rokami kako začepil vanj in bi ga brcnil z nogami od sebe, ko se je zdajci začul dobrodošli glas korakov. Tisti hip je planil Azuma-zi na noge in se je vrgel na veliki dinamo. Rezek sik je šinil v ropot elektrarne. ENOLESKA TEŠKA INDUSTRIJA NA IZLOŽBI ZAGREBAČKOG ZBORA izložena je u vlastitom paviljonu kojl je izradjen po nacrtima arhitekta g, Vidakoviča, a glavni je izlagač Associated Britisch - Manufactures (Save;? britanskih industrijalaca), koji reprezen« tira 60 največjih engleskih tvornica, Taj savez podržava podružnice po čl* tavom jugoistdku Evrope, pa imade svoje urede i u Beogradu i Zagrebu, Glavna mu je zadača, da podržava direktne veze izmedju en-gros konzu-menata i svojih tvornica, te da tako! omoguči posao bez posrednika. + Izlagači na slobodnem prostoru »Zagrebačkog Zbora« pozivlju se, da preuzmu od uprave velesejma dozna-čene prostore, te da požure sa uredje-njem istih. Od izlagača na slobodnom prostoru priredio Je svoje izložbe »Plug« d. d. Stalna izložba Strojeva U Zagrebu (Baroševa cesta), koja tvrdkai če iztožiti raznovrsne gospodarske! Strojeve (vršalice, sijalice, kosačice, tri« jere, okopače itd.). -F Industrija likerjev In desertnih vin v Dalmaciji. Produkcija vina V Dalmaciji preživlja sedaj najhujšo krizo. Zaloge so še polne nekateri prebivalci imajo v svojem visokem pridelku edini vir za preživljanje, kupcev ni a novi pridelki kažejo dobro. To izkoriščajo razni italijanski bogataši ter vi naglici delajo tovarne za prerejanje vina v likerje i desertna vina. Kadar sa bodo Italijani umaknili, bo glasom pogodbe naša vlada morala priznati vsa taka podjetja. S tem bo prišla v hude konkurenčne stiske mlada industrija likerjev, ki je v rokah pravih domačinov v Splitu in Šibeniku. + Pomanjkanja jajc v nem. štajerski. Svoječasno je Štajerska slovela po obilici perutnine in jajc, seve večinoma na račun Spodnje Štajerske. Danes pa nemški del Štajerske ne more kriti niti ene sedmine domače potrebe glede jajc. Spod. Štajerska in Hrvat« ska imajo mnogo boljši izvoz v Švici in Angliji Madžarska porabi vsa jajca doma, Galicija, Poljska in Rusija pa tudi ne pridejo v poštev pri izvozu. Trgovski pomen mesta Bratisla* va. Kakor poroča »Newyork Herald« se je vršilo v Milanu važno posvetom vanje češkoslovaških in intalijanskih zastopnikov trgovskih krogov. Sklenilo! se je, da bi se Italija v največjem obsegu udeležila orientskega sejma, ki bo v juliju L 1. v Bratlslavu. Oficielni de« legat italijanske vlade, colonel E. Graseli, je imenoval Bratislavo vrata v Orient ter pripomnil, da ima v gospodarskem oziru Bratislava za Italijo! večji pomen kakor Praga. + Naša trgovina v Švici. Naš Izvoz v Švico se je lani zvišal od 25 rut 47 milijonov frankov, doČlm se je uvoz iz Švice v Jugoslavijo znižal od 8 mf 5 odstotkov milijonov frankov. F Naša Industrija za kose In srpe; V Jugoslaviji se izdela na leto 575.000 kos in 1,200.000 srpov. Z ozirom na nemško-avstrijsko konkurenco zahte« vajo naši tovarnarji naj se za te Izdelke zviša uvozna carina od 50. na JJQQ B za 100 kg. (F Železnike tarife v Češkoslovaški Odkar so zvišali v češki Železniške tarise, je silno padel blagovni h? osebni promet Zato namerava, kako? poročajo bratislavski listi, češkoslovaški železniški minister železniške tarife znižati ker je imela država od visoki tarif več Izgube kakor dobička. Uradnik električne družbe, ki je bO pravkar vstopil je molče obstal ln vi-del strmč, kako je Azuma-zi pograbil golo drogovje z rokami ter se zvil vj ostudnem krču, nato pa je s strahotnoi, spačenim obrazom nepremično obviseli na stroju. »Prekleto me veseli da ste prišli Vf tem trenutku,« Je rekel višji Inženjer* ki je ždel še na tleh. Ozrl se je na črnčevo postavo, ki h takrat še drgetala. »Lepa smrt to ni M mi vidi. Zato pa je tem hitrejša!« Uradnik je še vedno strmel v. mrliča. Bi} j? človek počasne glave. Nastal je premolk. Višji inženjer se je pobral dasi ne brez težave. Zamišljeno si je potegnil s prsti pod ovratnikom okrog grla ln večkrat zarhajai z glavo. »Ubogi Hol« royd! Zdaj mi je jasno . . .« Nato la še malone mehanično k vzvodu in spustil tok spet v železniški spoj. Ko le storil to, se je ločil osmojeni trup od stroja in telebnil na obraz. Utrip dinama je zadonel glasno in jasno, in armatura je sekala zrak. Tako se je pred Časom nehalo če-ščenje dinamovega božanstva, ki je bito gotovo najkratkoživejša vseh dosedanjih ver. Pohvaliti pa se more vendarle, da je tudi ona učakala svojo čkte veško žrtev in svoJesa mučenike. Dnevne vesti. — Gospod ravnatelj Kamenarovič dale ta vino v Unijonskl kleti, vsaj »Jutro« trdi tako. Sedaj šele vemo, po kaj je pravzaprav zadnjič prišel v klet eksminister dr. Kukovec. Pa mu menda ni »rataio«. — Smola ljubljanskih detektivov na Bleda. Sest mož lz Ljubljane, ki so bili poslani na Bled, da pazijo na red in mir, je bilo proti jutru včeraj tako sladkoginjenih, da so se Prekucnili iz čolna v jezeru. Domačini so Jih * veliko težavo rešili lz vode. Posebno dva sta se že napila toliko vode. da so Ju komaj spravili k zavesti. — »Neprijaznosti proti avtomobilistom.« Na dotlčno našo notico nam pišejo iz Med-(vod: »Ker avtomobilisti ravno med Ljubljano in Medvodami vozijo tako neprevidno, da so se tekom enega leta v Medvodah pripetili že dve nezgodi, ni čuda, da jih nismo veseli. Skozi vas divjajo avtomobili! z brzino 50 km; dasl je predpisana le hitrost 15 km na tič Človek vs‘t;d tega ni varen živi je-uja na cesti. Avtomobilisti naj se drže p.> odtisom. pa se ljudstvo ne to pritoževalo, niti jiii ki do gledalo. Mi hribovci smo pred zakonom istotako ljudte, kakor mestna gospoda. — Za župana v Bocnu Je italijanski kralj po 4 mesečnem zavlačevanju vendar potrdil znanega voditelja tirolskih Nemcev dr. Perathonerja. V nemških političnih krogih smartrajo potrditev za spremenjeni kurs proti nemškemu življu. — Obesil se Je v Rušah pri Mariboru 70-letnI krojač Fr. Wutte. — Pri nadomestnih občinskih volitvah na Vllu je dobila večino klerikalna lista, ki ima čez 300 glasov ter ji pripa.ie 5 mandatov. Soc. demokrat] e so dobili blizu 200 ul a-sov, gospodarska stranka pa m 74 glasov. Jadnji dve itrarki dobite metila po 1 mandat. Udeležba je bila Jako slaba ter izostalo kakih oOO volilcev. m . *7 ne sme na Francosko. Pisatelj Maksim Gorkij je hotel na južno Francosko oa bi okreval na srčni in pljučni bolezni Ali francoski uradi se obotavljajo, da bi mu’dali dovoljenje za bivanje na Francoskem. Od-učni francoski pisatelji so spisali prošnjo, da bi se slavnemu romanopiscu vendarle dovolilo bivanje v francoski deželi. — Češkoslovaška Je tudi s Ukrajino podpisala pogodbo. Dne 5. t. m. je bila podpisana v ministrstvu za zunanje reči trgovska pogodba med Češkoslovaško republiko to ukrajinsko sovjetsko republiko, ki je po Besedilu popolnoma eoal;a trgovski pogodbi, ja Je bila sklenjena s sovjetso rusko republiko. Za Ukrajino je podpisal pogodbo K. Levickiy, za češkoslovaško republiko pa mi« mster dr. Girsa ter legacijski svetnik inž. Dobraček. ~ razsodba nemškim sodi- pw£čac prepubtJ,kL >pr- Ta*bU Sodišča JPpS*?n?tV0 vitega deželnega fcraineca cnriis^ Je Poslalo predsedništvu r Ji?** L,bercu razsodbo, po ka- v6™ tesa okraja z ozirom na Jezikovni zakon prepoveduje, da bi si dopisovala nemški. Sicer se preti z disciplinarno kaznijo. Za vzajemni stik sodišč v Češkoslovaški velja samo češkoslovaški jezik. — Da •e Nemci hudujejo nad zgoraj navedeno razsodbo, se razume, pa jim ne bode nič pomagalo. Nemci na Češkem Imajo toliko pravic in svobode, da bi bili mi veseli, ako bi avstrijska vlada našim zatiranim bratom onkraj Karavank vsaj delom tako pravična vila kakor je češkoslovaška vlada češkim Nemcem. Nemci na Češkem imajo na stotine ljudskih šol, dalje gimnazije, realke, obrtne, trgovske šole ter vseučilišča. Slovenska rala na Koroškem Je pa brez šol 2alostno pa Wsnlčno! Mubilaita. «= Kraljeva dvojica v Ljubljani. V nedeljo popoldne okrog 4. ure se je kraljeva dvojica pripeljala z avtomobilom v Ljubljano. Ljudje, ki so kraljevi par takoj spoznali, so ga živahno pozdravljali. Kralj In kraljica sta •i ogledala Ljubljano In med drugim tudi Peršernov spomenik Proti večeru sta se vršila zopet na Bled. Izgon. Vsled ponovnih tatvin Je bila I* Ljubljane Izgnana delavčeva žena Stigllč Barbara, roj. 1876 v Lokvah ter pristojna v Delnice. «* Tatvine. Dne 3;. maia t. 1. ie Ml nkraden gostilničarju Matku Senica iz Sp. Šiške iz gostilniške sobe namizen prt, vreden 300 kron. — Marc Ivanki, stanujoč! v Čakrami je bil ukraden na juž. kolodvoru ženski plašč, vreden 600 kron. • =» Poprave v Kolezljl. Edino javno kopališče v Kolezijl je postalo nujno potrebno temeljitih poprav. Treba Je nanovo betonira-ratl bazen, urediti Iznova čistilno napravo, obnoviti Jez v betonu itd. Dela se že izvršujejo ter bodo do 20. junija 1922 gotova. Do-tlej pa ostane kopališče zaprto. •m Ljudska kopel v Kolodvorski ulici se mora radikalno preurediti. Kotli in stroji •0 potrebni temeljitih poprav. Magistrat bo s deli baje šele v šestih tednih gotov; dotlej M kopel ne more uporabljati. ■o Protestni shod zoper nedostojno žensko modo sklicuje »Prerod« za v petek ob Pol osmih zvečer v veliko dvorano »Uniona«. Ljubljančani, ki Imate še kaj čuta sramežljivosti ta dostojnosti, brez razlike strank, moški In ženske, pridite na shod in dvignite glas za čast našega naroda, za Čast, poštenje in dostojnost ženstva. za boljšo vzgojo OAše mladine I Maribor. Mestna plinarna. Svoječasno od mariborskega mestnega sosveta sklenjena preureditev mestne plinarne Je dovršena in deluje nova dvopllnska naprava že več tednov. Proizvaja se izključno dvoplln po sistemu prof. Strache in sicer samo Iz tuzemskega premoga, kar Je bilo po prejšnlh načinih zelo otežkočeno. Obenem se pro-Izvajanje plina vrši sedaj z nad polovico manj osobjem ter samo v osmih urah In le z eno četrtino do sedaj porabllene količine premoga. Le vsled tega Je bilo omogočeno, da oddaja podjetje plin po najnlžjl ceni Izmed vseh pllnaren naše države. Novo dvo-pilnsko napravo Je pozdraviti prav posebno tudi z gospodarskega stališča, ker Je neodvisna od dobave inozemskega premoga In omogoča šteditl s premogom. Obenem pa Je uporaba cenejšega In boljšega dvopllna prir ^ina vsem slojem ln tudi bolj ekonomična, or direktna kurjava s premogom. Želeti bi bilo, da se modernizira člmpreje tudi ljubljanska plinarna na način kakor so to že •torlle plinarne v Mariboru ln Celju, ker s tem Je zaslgurana plinski industriji boljša Orkestralni odsek Glasbent Matica privadi svojim članom in prijateljem v nedeljo 18. t m. celodnevni Izlet k Sv. Mpili v Pu-ttavL Izleta sc vsak udeleži. Program Vlom v trafiko. V četrtek zvečer so zlikovci vlomiH v traiflko na Tržaški cesti št. 44 ter odnesli tobačnih izdelkov v vrednosti 1100 kron. Celje. Nor časopis ▼ Celju. SLS začne Izdajati v Celju mesečnik »Naš dom«, ki ga bo urejeval ondotni tajnik stranke g. Marko Krajnc. Mestno gledališče ▼ Celju. Danes v torek se predstavlja v našem mestnem gledališču igrokaz »Bratje sv. Bernarda«. — Igra se jutri y sredo ponavlja. Ob priliki kraljeve poroke Je mestna občina v Celju obdarovala celjske reveže z denarjem. — K našemu poročilu o proslavi kraljeve poroke še pridajemo, kar je zad-njč pomotoma izostalo, da se je zvečer vršila še bakljada in' razsvetljava mesta, ki Je bila zelo lepo prirejena. CreienJ Je na našem trgu že precejšnje množine na razpolago. Prodajajo se po 12 K liter. Mislimo pa, da bodo še cenejše, ker so v naši okolici bogato obrodile ln ni vzroka da bi se prodajale drago. Na celjskem trgu vlada živahno življenje vsak dan, posebno pa ob sredah in sobotah. Poljedelci in vrtnarji prinašajo dnevno zadostne množine razne zelenjave na trg. Veliko Je solate, dobi se že kolaraba, kumare in razna druga'zelenjava. Cene so srednje in so višje samo za one predmete, katerih še ni v splošnem dobiti, kakor kumare Itd. Mesa Je dobiti dovolj, samo da je slabše kakovosti. Tržne cene po trgovinah se zadnje dni niso spremenile. V Aleksandrovi ulici so pričeli podirati hišo, kjer Je bila slaščičarna Petriček. Na tem mestu se pozida palača Jadranske banke. Kaj Je s stavbo stanovanjskih hiš v Celju? Spominjamo se, da smo še ne dolgo tega čitali v časopisju, da prične mestna občina z zidanjem dveh velikih stanovanjskih hiš v Celju. Vršila se Je tudi tozadevna seja na mestnem magistratu, v kateri Je ?iL°y,se„d? konca sklenjeno glede stavbe teh hiš. Tudi se je oznanilo, da se dela takoj razpišejo. Od tega je minilo žo par mescev in dela se niso razpisala in tudi drugače vse kaže, da je najbrž akcija zaspala. Vsekakor pa Je gotovo, da se hiše po takem cincanju ne bodo mogle še letos pozidati, želeli bi pojasnila, v koliko je ta akcija od zadnje tozadevne seje napredovala, ali če Je že sploh zaspala. Skrajni čas Je, da se prične s pozitivnim delom in ne samo z obljubami in sejami, katerih sklepi se ne uresničijo, Primorje. Odstop dr. Wlliana. Na zadnjem obč. zboru polit, društva »Edinost« v Sežani je dosedanji predsednik g. dr. Wilfan odložil predsedniško mesto iz enostavnega razloga, ker Je državni poslanec, kar ni združljivo z vodstvom političnega društva. Italijansko uredništvo na naših poštah dela škodljive In smešne zmešnjave, ker ne zna našega jezika. Nedavno je v Postojni oddal neki oče brzojavko za sina, naj počaka z odhodom, v Ljubljano pa je došla sledeča brzojavka: »pokakati, pride oče«. Nov atentat na pravice slovenskega le-zlka. Kr. pravdništvo v Gorici Je poslalo na oKrajne sodnije odlok, da morajo po nalogu generalnega prokuratorja za Julijsko Beuečijo biti vsi kazenski spisi sprejeti v italijanskem Jeziku; kjer pa to ne bi bilo mogoče, se morajo spisom priložiti Italijan-ski prevodi. — Slovenski humoristični list v Gorici. S 1. julijem začne v Ooricl Izhajati dvakrat na mesec humorlstično-satirlčen list »Kopriva«. Prekmurje. Prekmurska šolska mladina priredi s svojim učiteljstvom poučni izlet v Slovenijo. Pokrajinska uprava z& Slovenijo Je v ta namen dovolila 4000 K kredita. Državna realna gimnazija v Murski Soboti bo sprejemala nove učence in učenke dne 30. t. m. Pokrajina. Kočevje^ Naš znani večni odvetniški koncipijent se je v nemškem »Radikalu« zaletel v nekega trgovca s konji, češ, da bo moral napraviti bančni izpit, če hoče biti imenovan knjigovodjem v Mestni hranilnici. Beseda »izpit« mu seveda ne gre iz glave, ker on pri vsaki odvetniški skušnji pade skozi največjo luknjo in če se to samo še enkrat ponosi, bo ostal le še navaden odvetniški pisar. Vse drugo je s trgovcem s konji. Če on pri dotični skušnji pade, mu ostane še vedno njegov poklic, pri katerem pa mora imeti sol v glavi, ne pa v vrečah, kakor je to slučaj predmetnega odvetniškega koncipljenta. Proslava kraljeve poroke v Gušianju. Dne 7. junija ob 7. zvečer je bila slavnostna seja občinskega sosveta v navzočnosti vseh društev, trgovcev In obrtnikov. Sejo je otvoril trški gerent gosp, Franjo Kotnik, slavnostni govor je imel sosvetovalec gosp. dr. Maks Obersnel. Po govoru ln trikratnem vzkliku kralju in kraljici Je pred občinsko hišo nagovoril zbrano občinstvo trški gerent, za tem pa je guštanjsko pevsko in godbeno društvo zapelo »Bože pravde«. Godba omenjenega društva je po slavnostnem sporedu svirala pozno v noč na trgu ter s tem dala slavnostno obličje. zgodovinskemu večeru. Občinstvo se je divilo ^branl slazbi, za kar se imamo zahva- tržani, neumornemu voditelju gospodu F etru Močniku, nadučitelju na Tolstem vrhu “ .“t sodelujočemu gostu našemu rojaku Antonu Wlterniku. Drugi dan Je bila slavnostna služba božja, kateri so prisostvo- *®1>*t vse korporacije, tako tudi tukajš-m grof Douglas Thum-Valsaslna s svojo družino. Pri maši Je pel mešani zbor preje omenjenega pevskega društva. Cerknica. Zadnji čas se v Cerknlol dogajajo po noči stvari, ki presegajo že vse meje dostojnosti. Ko se namreč gotovi gospodje po gostilnah napljo, tedaj mislijo, da jim Je v poznih nočnih urah vse dovoljeno. Kričati pod okni, prepevati umazane kvan-tarske pesmi ter tako buditi poštene ljudi Iz spanja in jim nagajati na vse mogoče načine, to Je dandanes prenehalo tudi že po najbolj rovtarskih vaseh, samo nekateri gospodje v Cerknici hočejo še naprej obdržati to »lepo* staro navado. Opomini od raznih strani do danes niso IzdaM še ničesar. Za enkrat dovolj; drugič pa, ako Še ne bo miru, se bo čudil marsikdo, ko bo čital Imena teh »ponočnih ptičev« Balkanizem v invalidskem domu v LJuhlfani Pod tem naslovom je prinesel »Naprej« v štev. 130 Članek, na katerega se ne spuščamo v podrobnosti In sicer iz tega razloga ker ne odgovarja resnici. Med drugim navajajo člankarji, kako izgledajo naše spalnice, da imamo v posteljah mesto slame že sam prah m vse polno golazni in mrčesa, kakor bolhe, stenice itd. Resnici na ljubo hočemo ugotoviti, da temu ni tako. Približno dve leti smo nastanjeni v prenovljenem d?iu St. Pevske vojašnice. Dosedaj se še niti sanjalo ni nobenemu od bolh itd.; tem-manj pa, da bi Jih kateri čutil na svojem životu. Ne rečemo, ker med nami Invalidi se tudi najde kakšna packa, (ki Je v sramoto vsem), da se jih je nalezel zunaj zavoda. Nadalje blatijo člankarji usmiljenko Cl-to. Iz tega vsega je pač razvidno, da so člankarji ali tako hudobni ljudje, ali pa, da Jim razmere v tukajšnjem zavodu niso popolnoma nič znane oziroma Jim ni znano, kako je izgledalo popreje, ko smo se nahajali še v belgijski vojašnici. Ml le izrekamo popolno zaupanje usmiljenkam, ker le one so pripomogle do tega, da imamo red in snago v našem zavodu. Kar se tiče prepira med našim hišnikom in invalidom C., prvi je 80 % drugi 30 % invalid, pripomnimo, da to člankarje prav nič ne bi smelo brigati, ker sta se omenjena popolnoma poravnala. Dogodilo se ie namreč tako: invalid C. je prišel nekega dne precej vinjen domov in sicer pozno v noči; hišnik se ga vkljub prizadevanju ni mogel Iznebiti in spraviti nadležneža iz svojega stanovanja, vsled tega ga je porinil skozi vrata. C. se je prevrnil ter kričal ln psoval, kakor znajo le pijanci. Da je hišnik pri tej priliki pravilno ravnal, je brezdvomno. Poživljamo pisce onega članka, da pridejo s polnimi imeni na dan, da Jih bodemo spoznali po Številu in moralni kvaliteti. Gospodom okoli »Napreja« pa svetujemo, da se v drugič boljše informirajo o naših zadevah, predno bodo blatili nedolžne usmiljenke In našo upravo v svojem zagrizenem strankarskem glasilu. — Invalidi lz tukajš-njega zavoda. V Ljubljani, dne 10. junija 1022. Sledi 10 podpisov. Spori in turistika. Izlet na Ratitovec 1668 m priredijo Bajsov klub«, društvo »Soča« in goriška podružnica SPD 18. t. m. Odhod 17. z gorenjskim vlakom ob 15.16 do Škofje Loke, potem peš do Železnikov, kjer se prenoči. V nedeljo zarana na vrh 3 do 4 ure. Sestanek z udeleženci iz obmejnih krajev. Sestop v Bohinjsko Bistrico In še Isti dan z vlakom v Ljubljano. Hrano za nedeljo vzeti s Seboj. Vabljeni so vsi planinci, osoblto oni iz Selške doline. S. K. Prtmorle. Dne 14. t. m. se vrši ob 20. v Narodni kavarni sestanek plavalne sekcije. Udeležba je radi skorajšnjega obč. zbora plavalnega podsaveza, obvezna. Česky athletlc a fotball Club, Praga— Ilirija. V sredo pre Telovim, 14. t. m. igra v Ljubljani prvorazredni praški CAFC. Nahaja se na turneji po Jugoslaviji. 4. ln 5. t m. Je zmagal v Zagrebu nad Concordljo s 3:2 in nad Haškom z 1:0. 10. in tl. t. m. je Igral v Splitu proti Hajduku, rezultatii doslej še niso znani. — Visoko kvaliteto CAFCa dokazujejo naslednji njegovi uspehi v Pragi: Cafe—Slavia 4:4, Cafe—D. F. C. 4:1, Cafe —Teplitzer FC., prvak nemškega saveza na Češkem 2:0, Cafe—Vršovice 3:1, Cafe— Nu-selskl SK. 3:0, Cafe—Sparta 3:4. ČAF C—Ilirija. Nogom. tekma med Caf-com in Ilirijo dne 14. t m. se prične po 18. url, torej tako kasno, da il more vkljub delavnemu dnevu vsakdo prisostvovati. Igra se v vsakem vremenu. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Selenburgova ulica. Dijaške vstopnice se izdajajo izključno le v predprodaji. Sokolstvo. Odsek za nabavo sokolskih krojev Je sprejel blago za kroje ter določil ceno kompletnemu kroju na 900 Din. Znesek je tteba takoj plačati, le oni člani, ki ne morejo takoj plačati cele vsote, plačajo takoj 250 Din pri naročitvi in ostanek v 4 mesečnih obrokih po 162.50 Din, in sicer 1. Julija, 1. avgusta, 1. septembra in 1. oktobra. Kroje bodo Izdelovali po meri naši krojači, ki bodo obenem skrbeli, da bode vsak kroj okusno, pravilno in dobro izdelan. Kdor si hoče nabaviti kroj proti odplačilu na obroke, ga mora naročiti le potom svojega društva po navodilih, ki so bila poslana društvom. Oni pa, ki plačajo znesek takoj, naj naroče kroj potom našega gospodarja br. Franca Medica, Tržaška cesta št 4. Kdor pa sl želi nabaviti samo blago in si da napraviti kroj drugod, plača 200 Din manj, torej le 700 Din, nakar prejme vse potrebščine za kompleten kroj ln gotovo čepico. Posamezni deli se naj ne naročajo, ker odsek naročil za posamezne dele na sprejema. Priglasi naj se pošljejo do konca tega meseca, ker se na poznejša naročila na more ozirati. Zlet zagrebškega Sokola. — Javni nastop v Maksimira. V soboto ta nedeljo je Sokolska župa Zagrebška nastopila Javno In ta nastop se Je vseskozi naravnost sijajno posrečil, četudi so nekateri blokaši skušali motiti in zatemniti toll krasno in posrečeno uprizoritev. Sprejem deputacij raznih sokolskih društev se je pričel že v soboto zjutraj. Prvi so bili na mestu Sokoli iz Primorja, potem iz Bjelovara, Križevca in Beograda. Tekom dneva so potem prišli Sokoli iz Bakra. Kraljeviče, Cerkvenlce, Otočca, iz Ogullna, Karlovca, iz Novega mesta, iz Cr-nomja, iz belokranjskih Bojancev, lz Vlro-vitice, Banjaluke, Koprivnice, dalje iz Krškega, Rajhenburga, Brežic in Sevnice. Vsa ta sokolska društva Slovenije so včlanjena pri zagrebški sokolski župL Dospeli so na zlet tudi odposlanci Jugoslovanskega Sokolskega Saveza Iz Ljubljane In sicer starosta dr. Ravnihar, načelnik dr. Viktor Murnik, nam. načelnik Ambrožič. V soboto so bile tekom dopoldneva vaje deškega in ženskega naraščaja na igrališču športnega društva Kašk v Maksimira. Ob 8. url zvečer soTan-fare sokolskih društev Zagreb, Krško In Karlovac obšle v svečanem sprevodu glavne zagrebške ulice. Manifestacija Je bila mirna, v sokolskih vrstah mir ln red. Ob 9. url is Je bila na vrtu »Kola« v Bogičevlčev! ulici slavnostna akademija, katero je otvoril dr. Oton Gavranič, ki je v svojem govoru krepko povdarjal temellne ideje jugosloven-skega Sokolstva. V nedeljo je bil javni nastop zagrebške sokolske župe. Ze dopoldne so prihajale številne sokolske čete iz raznih krajev ln korakale na vežballšče v Maksi-mir. Na čelu slavnostnega sprevoda je jezdila konjenica, potem so sledile mnogoštevilne sokolske zastave ln godba. V sprevodu je bilo opaziti tudi predsednika narodne skupščine dr. Ribara, starosto djakovskega Sokola. Krasna Je bila slika na igrišču. Vsak najmanlšl prostorček ie bil zaseden. Vsega skupaj je bilo okoli 30.000 ljudi. Ob 4. url Je bil Javni nastop. Vse vaje so uspele na-naravnost krasno in vseskozi dovršeno. Po nastopu je sledilo razvitje prapora zagrebškega »Sokola I.« Kum ovala Je gospa Gav-raničeva, ki ie Izročila prapor Sokolu Lazarju Kraljiču. Razvitje je zaključil nastop 1800 Sokolov, ki so izvajali proste vaje, določeno za prvi Jugoslovanski vsesokolskl zlet. S tem se Je končala ta veličastna sokolska manifestacija, ki bo v najlepšem spominu slehrnemu udeležencu. Razvitje prapora ljubljanskega Jezdnega odseka Sokola. Pretečeno nedeljo ob 10. url dop. Je bilo pred Narodnim domom slovesno razvitje prapora Jezdnega odseka »Sokola« v Ljubljani. Bila Je ljubka in obenem res lepa svečanost V imenu Ljubljanskega Sokola Je otvoril slavnost br. KajzelJ, kumova-la je gospa dr. Lavrenčlčeva, ki Je izročila prapor Sokolu-konjeniku br. Janušiču. Sledili so razni navdušeni govori, nakar je br. Ja-nušlč izrekel kTatko sokolsko zaprisego: »Za klin jamo se na ta prapor kot simbol sokolske vzvišene misli, da hočemo la bomo ostali tej misli zvesti do svojega poslednjega diha!« Gledališče in glasba. Gojenci dramatične šole Udraženja gledaliških igralcev v Ljubljani prlrede v sredo, dne 14. junija t. L ob 20. url prvo Javno produkejio v dramskem gledališču. — Vpri-zore Sem BenelUjev tragičen poem v treh dejanjih »Ljubezen treh kraljev« v prevodu Alojzija Gradnika pod režijo gospe Danilove, ki Je dramatično šolo tudi vodila. Opozarjamo občinstvo na to predstavo, da da z obilnim obiskom vzpodbudo mlademu naraščaju naše Talije, gospej Danilovi pa zadoščenje za njen trud In požrtvovalnost. Pevskim društvomt Ob narodnih slavnostih rabite notni materljal državne himne »Bože pravde«. Partituro je v žepni obliki založila Glasbena Matica, ki Jo tudi prodaja Ant Hajdrihovo »Jadransko morje« Je Izšlo v »Mali Pesmarici«, katero razpošilja Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg. Adamičevo »Cuj nas zemlja« Ima v zalogi Jugoslovanska Matica v Ljubljani, Pred Škofijo, Adamičev koral »Tl, ki sl nas ustvaril kot Ustja ln trave« Je založil Jug. sokolski savez. Nova nagrobnlca. J. Pavčič: Narodna nagrobnica »Spomladi vse se veseli« za moški zbor. Glasove prodaja Glasbena Matica v Ljubljani. Dr. Čerinov simfonični koncert. Kapelniku dravske divizijske godbe dr. Josipu Čerinu mora vsakdo priznati, da Je v resnici podjeten in neumorno delaven. Iz skromnih početkov si je ustanovil po težkem trudu dobro godbo na pihala in simfoničen orkester, ki je od koncerta do koncerta kazal očividen napredek. Kar veseli smo bili teh simfoničnih koncertov, ki so našo publiko seznanili s pomembnimi deli slovenske in svetovne simfonične literature. Zanimanje za te koncerte je bilo vedno veliko, pa tudi upravičeno Za proslavo kraljeve poroke Je nameraval dr. Čerin izvajati novo simfonijo češkega skladatelja Rudolfa Zamrzle »Življenje in smrt«, posvečeno vstajenju Jugoslavije, za orkester, soli ln zbor. S trudom In stroški je angažiral potrebne moči, vadil je dan za dnem, manjkalo Je le še par skupnih vaj. Kraljeva poroka Je bila preložena in ktr Je dr. Čerin za prvi teden v juniju imel sro» Jo godbo za različne prireditve oddano na razne kraje ter bi ne mogel več Imeti glavnih skušenj, je moral koncert preložiti na jesen. Namesto nameravane simfonije je pa v petek priredil simfonični koncert na čigar, vzporedu so bile večinoma točke iz prejšnjih koncertov, predvsem prekrasna Rimskega Korzakova »Noč na Triglavu«, katera se poleg bogate vsebine glasbenih misli odlikuje po sijajni, prelestni, ponekod eksotično pobarvani orkestraciji. Smetanovo »Vltavo«, simfonično sliko lz cikla »Mladost«, ter Dvorakove prlproste, prozorno pisane in vendar kar se melodične Invencije tiče občudovanja vredne »Slovanske plese« smo poslušali % naslado ln velikim užitkom. Dr. Čerinov or« kester Je čezdalje boljši, čezdalje lepše zveni ln se krhkosti, katere smo opažali pri prvih koncertih v posameznih skupinah glasbil —• Izgubljajo. Najlepše je podal pač »Noč na Triglavu« in oba Dvorakova »Slovanska plesa«. Zel je zasluženo pohvalo. Na kone certu Je sodelovala tudi gdč. Zlkova, ki čudovito lepo zadene pravi ton v naših doma* čih, modernih solospevih. Pela Je Lajovičevo Izvrstno »Begunko«, Škerjančevo znano čutapolno »Vizijo«, RIsta Savina »Ljubica, zdaj je dan« in v klavirskem partu bleščečo Janko Ravnikovo »V razkošni sred«. Gdč. Zlkova poje z globokim umevanjem la ljubeznijo do naše pesmi, pa tudi iz srčne potrebe. Na klavirju jo je vzorno spremljal g. kapelnik Anton Balatka. Dr. Čerinov koncert je — še dosti dobro obiskan — zaključil slavnostne koncerte ob priliki kraljeve poro. ke. Koncertni sezoni je pa sedaj zaradi vročine menda odzvonilo. \mm\ in iimM. •Rdeči pilot*, prevratne mladine mesečnik za duhovno revolucijo Izide 15. t. m. in bo potem redno izhajal 15. vsakega meseca. Z »Rdečim pilotom« dobimo pri nas prvo socialistično leposlovno revijo. Vsebovala bo prispevke Toneta Seliškarja, Štefanije Ravnikarjeve. Angela Cerkvenika ln Antona Podbevška. Posamezna številka bo stala 2 Din in se že sedaj lahko naroči v upravni« štvu »Rdečega pilota«, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr. v Ljubljani. Podkrajšek: Driavllanskt nauk. V kr, zalogi šolskih knjig in učil Je izšla knjiga Podkrajšek državljanski nauk za obrtna uči» Ilšča. Obenem priročna knjiga za obrtnik* I. del obrtnik v svojem poklicu. Cena vezani knjigi 10 Din. Ta knjiga nudi mlademu obrtniku obilne učne tvarine ln sicer vajencu ln pomočniku ter tvorniškemu delavcu, največ pa samostojnemu, zlasti mlademu obrtnlktk ki ga pouči o vseh dolžnostih ln pravicah (nastop obrta, obratne naprave, obseg in te« vrševanje obrta, konec obrtne pravice, prt«, nos obrtov, tekmovanje, razstave, zadruga, kredit trgovinske ln obrtne zbornice itd.Jt dodatek I. se peča z važnejšimi posameznimi obrti, dodatek II. pa vsebuje vzorce za ra*, lična naznanila. Hvalevreden Je tudi nemško« slovenski ln slovensko-nemškl slovarček posebno pa privezani beli Usti, na katere M lahko zabeležujelo spremembe v. različna predpisih. Društvene vesti. »Bratstvo*. Današnja seja odbora N vrši v prostorih tamb. odseka v. Gosposki ulici. ______ Društvo Vodnik v Zg. 'Šiški priredi vrt« no veselico v nedeljo 18. junija pri Kamniti mizi v Zg. Šiški. Začetek ob 4. popoldne a bogatim sporedom. Ples se vrši na velikan odru primorskega sistema. MALI OGLASI PRODAJA: AVTO 6 sedežev 24 PH v zelo dobrem stanju. Naslov: Molan, Celje, Glavni trg 1.________________ 1029 KRASEN VOLČJI PES. čt» ste pasme, 9 mesecev star. črnosiv, izvrsten čuvaj, radi odpotovanja na prodaj za 750 Din. Ljubljana, StreliŠ- ka ulica 8. __________ 1026 KOČIJO polkrito, proda Go-spodarska zveza v Ljubljani. ___________________ 1023 HIŠA z dvema vrtoma v Zg. ŠiškL Poizve se pri I. Malenšku, Sp. Šiška, Kmetij- ska ulica 210._________1020 ZA RESTAVRAMTE, KAVARNE1 Lep električen Pianino! Vprašati v upravi lista;___________________1018 MALO POSESTVO med postajami Zidanlmost in Rimske Toplice od obeh strani trlčetrt ure oddaljeno. Posestvo je na lepi soln-čnl legi ter obstoja lz 4 oralov zemljišča, v dobrem stanu hiša, gospodarsko poslopje, vinograd s kletjo ter lep sadovnjak, nasajen z brajdo. Donaša toliko dobička, da se mala družina lahko preživljala. Gozd In dobra pitna voda pri hiši. Cena 160.000 kron. Več se poizve proti pošiljatvl poštnih stroškov pri Dr. Ulaga, trgovec v Smarjeti, Rimske Toplice. 1016 DELAVNICA tn STAVBI-ŠČE po ugodni cenL Kje, pove uprava »Jugoslavije«. 1012 PRVOVRSTNO OOLJB IH[ DRVA dobavlja najceneje in vsaki množini. Prodaja drvi na kubične metre. Vinko Krže, Trnovski pristan 13L Ljubljana. 10271 SUJZBE s SODAR zanesljiv ln pošten, ki bi pomagal tudi v kleti se sprejme takoj. Iv. Ogrin, Laverca pri Ljubljani 1031 DVA DODBRA KOVAŠKA POMOČNIKA sprejme takoj Franjo Zidarič, kovaški mojster, Cakovac. 1030 STANOVANJE V NOVI VILI s 4 sobami, pritlkil« nami tn z uporabo vrta na Lepem potu se zamenja za stanovanje v mestu pod pogoji, glede katerih M bia» govolite obrniti na: Ljubljana, Stari trg 11/n. levo. _102fi 10 UČENCEV v starosti 14 do 16 let pridni in ubogljivi se želijo naučiti kakšnega rokodelstva, kakor: ključavničarstvo, mizarstvo, trg. pomočnika, brivca, natakarja itd. in se prosijo dotični, ki Želijo sprejeti kakšnega učenca, da takoj pišejo z navedbo pogojev na ravnatelja Rozmana. Zidanimost. AGILNE ZASTOPNIKE pod ugodnimi pogoji sprejme Gl. zastopstvo L’ Union Francoske zavarovalne družbe v Parizu. Začasna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 33. 1024 LEPO STANOVAJVJB % Mariboru, obstoječe Is 4 sob, električne razsvetljave, se takoj zamenla za lepo stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Maribor« Ljubljana« na upravo lista. . 102S SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri il. 8 E. SME Ljubljana, Mestni trs It t& KNJ1GOVODK1NJA s popolno pisarniško prakso Išče službe pri večjem podjetju s 1, julijem. Naslov pod »Knjigovodkinja« na upravo lista. 1007 Sprejmejo se za takojšnji nastop t 2 natakarja donaialca, 2 natakarici donaSalkl, toial, obenem kuhiniskl mesar in 1 točaj v FBStavpaciji no gluvnsB kolodvoru, d Ljubljani &AZNO s ZAJAMČENO SVE2A JAJCA razpošiljam dnevno v zabojih po 1440 komadov ali polovičnih zabojih 720 komadov. Cena K 4:80 komad Iranco zaboj. Cenjena naročila na M. Kramar, Cerklje št 2 pri Kranju. 1032 mm mm VR I Kf A D krasno pesniško zbirko, ki ^ •* •! \l je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika Zvezna knjigarna, Ljubljana, .Marijin trg 8 Cena broširanemu izvodu Din. 16*—, vezanemu v papir Din. 20*—, v usnje krasno vezano Din. 50’—. POSLANO.) Gospode »mladine« v JngosL Dem. stranM y Ljubljani sem &vno pozval, naj javno polože detajlirani obračun o uporabi bd preko 3,000XKX).—, katere so dvigali v Jadranski banki iz Iingiranih kontov I. Markovič in I. Lavrič, tajno in pod krivimi imeni. Pozval sem gospode tudi na odgovor, ali se niso nikdar [vprašali, kdo jim daje denar, s kako pravico in odkod denar prihaja. Teden dni sem lojalno čakal na odgovor. Gospoda mi je na prvo vprašanje odgovorila s pavšalnimi feneski, na drugi poziv mi pa meritorno sploh ne odgovarja, ampak replicira s članki a la: »G. Kamenarovlč na umiku...!« in z izgovorom, da je bila alimentacija teh računov, iz katerih so gospodje dvigali brez vsake pravice razen JDS poklonjenega daru od K 1,000.000.— še preko K 2,000.000.— — interna >5tvar Jadranske banke. Konstatiram gornja fakta, pa tudi to, da to ni interna stvar 'Jadranske banke, ampak žalibog stvar gospodov »mladlnov« Jn njihovega »protektorja« g. A. Praprotnika, današnjega generalnega ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu. A vzame B-u K 2,000.000.— in če se radi tega B pritoži pri A-u, tedaj mu A reče: dragi moj B, kako boš Ti pokril škodo, ki sem TI jo jaz namenoma povzročil, to je Tvoja Interna stvar! Razven tega so gg. sami alimentirali ta dva fingirana računa z bor* zijanskimi špekulacijami na škčdo Jadranske banke, z denarjem banke in iz škode, povzročene samemu Propagandnemu fondu za Koroško. Sicer pa je zadeva z računi Markovič In Lavrič tako za Javnost in mene popolnoma razčiščena, vsled česar je potrebno, da jo bilansiramo: Ko je vojna konjunktura vrgla g. Praprotnika na mesto ravnatelja Jadranske banke, tedaj so ga »mladini« v JDS odkrili in sklenili z njim intimno prijateljstvo, osebno in politično. Na ta način so dosegli od njega, da je uprava Jadranske banke dovolila JDS v Ljubljani dar od K 1,000.000.—, razven tega pa so gospodje funkcijonarji, profesorji, advokati, naganjali mladeniča, da jim je dal še preko K 2,000.000.— bančnega denarja, ivzlic temu, da so si morali biti v svestl, da niti eden, četudi ^velikopotezen ravnatelj denarnega zavoda, nikdar ne bi smel Moj »umik”. tega storiti brez dovoljenja uprave svojega5* zavoda, — vsled česar je tudi njihov drug g. Praprotnik, malo predno sem ga suspendiral, z bančnim denarjem in denarjem, odvzetim Propagandnemu fondu za Koroško, tajno pokril na kontih večji del dvignjenih svot v svrho, da skrije konte pred upravo Jadranske banke. Vse tri milijone so porabili »mladini« v JDS za svrhe svoje ožje politične klike. V Istem času, ko so oni razpolagali s tolikimi svotatni, da so jih celo dvigali brez potrebe in jih na obresti vlagali na drugehi mestu, ob tistem času se je JDS v Ljubljani kot taka borila z velikimi denarnimi težko-čarni; niti o milijonu, podarjenemu JDS, niti o nadaljnlh dveh milijonih, anektiranih svojevoljno od gospodov »mladimv«, ni nobene sledi v blagajniSki knjigi JDS v Ljubljani, niti v letu 1920, niti v letu 1921! Oni, ki odobrava ali brani tako nečuveno postopanje, obsodi samega sebe! Dovolite mi gospoda, da Vam, ki ste. z denarjem dispp-nirali v različne svrhe, kakor tudi Vašemu mecenu kot solidarno odgovornim položim račun: Z gori omenjenimi manipulacijami ste alimentirali oba konta s skupno (vidi moje »Poslano« od dne 6. junija leta 1922) ....... od tega odbijem: 1. JDS dovoljenih . . 2. od Vas 2. aprila in 16. aprila 1920. in 27. okt. 1921. v gotovini položenih (od Vas 22. maroa 1922. položenih K 2150 nisem vitel v gornjo Vsoto in jih zato tudi tukaj ne odbijem) K 3,157.502 ;83 K 1,000.000 c^- lDO^.— 1,100.466:— * Za ta spis uredništvo ne odgovarja. ostane ... K 2,057.036.83 Kako VI uredite stvar z JDS dovoljenih K 1,000.000;—, to Je končno stvar Vaših medsebojnih In soglasnih zaupnic, vsled katerih Vam funkcijonarji v vodstvu JDS mečejo pred noge čast, biti člani načelstva stranke. Vsekakor je potrebno, da se gospodje »mladini« pobrigajo, da JDS v Ljubljani Cim preje dostavi uprav! Jadranske banke formalno potrdilo, da Je JDS faktično sprejela njej namenjeni dar od K 1,000.000.—. Kar se tiče K 2,087.036.83 Vas poziram, da v teku 8 dn! deponirate pri sodišču ta iznos s 3 odstotnimi obrestmi začenši oa dneva Vaših raznih alimentacij, da bi Jadranska banka (ne Vi gospodje, ker preblizu so Vašim srcem socialne, kulturne in pon litične svrhe), mogla čim preje povrniti Propagandnemu fonmi za KoroSko od Vas mu povzročeno škodo v^mesku kron1 milijon 341.306.— Z ostankom v znesku K 715.730.83, katero škodo je utrpela Jadranska banka sama, pa bo ona disponiraia po svoji prevdarnosti, in ne po direktivah gg. Praprotnika, arja Žerjava, dr. Kavčnika, dr. Kukovca, g. Markovič-Lavnča vulgo prof. Breznika, Petra Smole vulgo g. dr. M. Brezigarja Itd. Kar se tiče tega zadnjega zneska, vnaprej izjavljam, da bom pred* lagal upravi Jadranske banke, da istega z obrestmi vred podart Javnim dobrodelnim Institucijam. Stvar Je pred javnostjo razčiščena. Ako v teku osmih dni ne izpolnite gornje zahteve, Izročim zadevo sodišču. Vi si postavljate vprašanje, gospodje »mladini«, zakaj sem jaz sploh spravil v javnost Vaše fingirane konte in zakaj vsled tega »intrigiram« v JDS: - V mojem poročilu dne 27. maja. 1.1. sem že rekel, da neob-veščena publika v tu- in inozemstvu stoji pod vtisom, da v naši državi vlada korupcija na celi liniji. Skrajni čas je, da se zdravo loči od gnilega, vsled česar sem začel proti korupciji borbo, k£ tero bom nadaljeval brez ozira na to, da VI korupcijo branite hi da vsled tega, naravno, moje borbe ne morete odobravati. Ako Je ta moja borba Imela do sedaj za posledico, da Javnost malo spozna Vaše politično poštenje In Vaše velikopotezne gosp*, darske transakcije, kakor tudi da osiguram pred Vami blagajne Jadranske banke, •— potem sem zadovoljen s svojim dosedanjim uspehom. Ako Vi, gospodje »mladini« v JDS, mesto detajlno in merf-torno, odgovarjate na obtožbo Vaše - politične ,nemorale pavšalno in s tem, da javnosti servirate črno za belo, prosto Vam: tudi Vi morate ostati logični in zvesti samim sebi, vsled česar je treba, da se z istim svojim orožjem pripravite še mi nekaj mojih »umikov«! Ljubljana, dne 12. Junija 1922. Clro Kamenarovlč, ravnatelj Jadranske banke. itmj m Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd. priporoča tvrdka ~ m, — DRAGO SCHWAB (prej Schwab & Bizjak) Pod Haradno bovonio Ljubljana Ovonl tvg itn. L j; Veliki, železni, malo obrabljeni af štedilnik (Tischherd) V od tvrdke Koloseus, Wels, širjava 92 cm, daljavo 200 cm, visočina 78 cm, za kako večjo gostilno z večjo, zračno kuhinjo, katera ittiia visoki ^rmik le za prodati FRANC DOLENC, KRANJ. Poštni paketni promet v Jugoslavijo. Mednarodno podjetje za Špedicijo paketov Edvard Lsmpo, Maribor, Aleksandrova c. 83. Prevzema pošiljanje poštnih paketov is vsega inozemstva pod najugodnejšimi in kulantnejšimi pogoji. Solidna realna postrežba zajamčena. Pojasnila brezplačno. Auto Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d z o. z. v Ljubljani Suho luienle za pohištvo v vseh banrah rastlinski lim (mrzli Jim) teko« in suh vedno * zalogi. - ZASTOPNIK SE lite. Chem. Fabrih „Maxton“, fiebr. Man, WIEN XX., Enserthstrasse 79. »n Težaška, zidarska, betonska in umeščevalna dela brez dobi* A L _________ A . — _ 1 _ _ _* - ■ JL.! 7iaXaAlMA ve stavbenega materijala pri zgradbi uradnega poslopja Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode in Okrajne bolniške bla?* gajne ob Miklošičevi cesti se bodo potom javne konkurenc« oddala. < Pogoji za oddajo so v pisarni „Gradbenega odseka", Kolo* dvorska ulica št. 8, vsak dan od 9.-12. ure reilektantom na vpogled* Ponudbe, ki morajo biti zapečatene in na ovitku označen« z napisom „Ponudba za režijska dela" ter naslovljene na „Graj3-beni odsek Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani", je vložiti najkasneje do 19. junija 11. ob 12 uri. Na ponudbe vložene po tem roku se ne bo oziralo. Gradbeni odsek ni vezan na najnižjo ponudbo. V Ljubljani, dne 12. junija 1922. Vabilo na subskripcUo novih delnic „DRAVE’ j lasna Industrijska delniške druibe, Maribor. Redni občni zbor družb« j« sklenil dne 27. maja t. L povišati delniško glavnico od K 10,000.000*- na K 15,000.000 - z izdajo 10.000 novih delnic po K 500 - nominale pod 9le^e“e^i!delnigarp lma|0 pravicp prevzeti na podlagi Štirih starih delnic eno novo 4 K 580 - prištevši 5*/. obresti od nomlnele K 500— od 1. jan«. mja 1922 delnice ^ kurxu K 780- prištevši 5% obresti od nominale K 500- od 1. januarja 1022 do dneve vplečik. 3. Delnice tretje emisije perticipirajo na čistem dobičku za leto 1922, 4. D^pice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo izročile podpisovateijem proti vmilvi začasnega potrdila v približno dveh mesecih po končani subskripci,i^particijo dein.c n nov