Razne novice. Smrt bogate milijonarke v [Kmvanjkanju in umazano-. sti. Na iDunaju je pred kratkim umrla vdova Pavlina Geirirtgei, čudašika ridovslka 'bogatašimja. Kot hčerka bogatega trgovoa Fo^rsiterja se je s 17 leti poročila z vel-etržcem Geirinigerjeim, ki pa p ]e že naslednji dian zapusti'1. Nihoe ne ve, zaka|. Po točitvi je nato ona živela piri bra*u, ki ]e pred tremi leti utnrl in ji zapaistiil miHjonsko premoženje. Starka' je navtzlic temu živela v veHikem poTnenJcairijU1 in si navad-* no ni privoščiil« dmige-ga kakor čašo 'kave. Njeno stenovanje je biilo umatzano, toda hi!ša je morala biiti vedno srvaž na. Tekom zadnjih - dni je sterka radi gladovania tako ostebela, da so Jo prepeljailr v sanatoriij, k'er je pomoč tn hrana bik že zaman. Zanimivo pa |e, da je v oporoici naTnenila vse svoje premoženje dcbrotvornim -.rstanovarn, a svojo stanovanjsiko hišo je poiklonila židovski občini v d!unajskem Leopoldskem okrajn. Moi, ki ima na vesti sto živr^inj. Po dolgotrajnih naporih se jre polroiji v Vilni na Poljskem posrečilo prijeti bandita Rischa, poglavarja močne tolpe, ki je že 30 let strahovala prebivalstvo mesta i-n okolice. Risch je tekam 30 let zagrešil nešteto zločinov in je t>aje lastnoročno urnoril sto oseb. Imel pa je vedno srečo, da je ušel roki pra vdce. Naildjiučje je hotelo, da je bandit prišel policiji v roke baš na svoj 60. rojstni dan. Izdala ga je njegova Tjubica, katero so oblasti bogato podkupile. Oporoka prijateljice živali. Te dni so odpnli. v Londo¦n-u testament bogatinke Marte Gradyjeve, ki je pred lcratkim umrla. Poko|nica je zapustila okoli 200 mili^onov dinarjev dmštvom za zaščito živali. Veliik del tega denarja je določen za pse in mačke brez gospodarja, ostala svota pa za ptiče m onemog^le konje. Umor odkrit po 36 letih. V Wimpassingu na Nižjem Avstrijskejn je te dni umrl mesar Leopold KolbeTger v starosti 78 let. Na smrtni postelji je poklical k sebi spovednika ter mu zaupal, da je pred 36 leti (leta 1889) vmoril vdovo Nežo Huttnerjevo, ki mu je gospodinjila. Mesar je imel z vdovo l|ui>ezeasko rarzmerje. Ko so se pokazale posledioe ter mu |e ženska očitala, da jo»je izapeljal, ga je to tafco rajzjairtlo, da ]o ]e ubil; razseikal njeno trmplo ¦na kose in ji-h zaikopaJ. 36 let je čuva] ztločimec svojo pre- strašno tajaosf m šele ob koncu življenja ga je prtsiMa vest, da |e otaračunal s svojim. dejaiajem. » O rasti in razvoju človeka. Ob rojstvu je pribTižiao \Tsa3c otroik 50 cm doJg- in zraste tekom pirvegia leta za 20 om. Ako bi ohran.il aovorojeaček ta pofcek svoje rasti do diovršeinejga 70. leia, bi dosegel1 višino 140 m. V resnici pa friitrost rasti že po prvem letu takoj pojema. Med prviim ia drugiim letorn zraste otrok samo za 6 om. Od tedaj diaJje OTaste vsaiko leto povprečtvo za VA cm. Od! 16. leta naprej ¦nasfte človek še počasneje. Prvo leto po tem letu zraste za 3 om, nasledaje leto za 2 cm, aato pa poldrug cm in v 2O. letu samo še za 1 cm. Od tu dalje zraste do 25. leta, ko ratst navadno preneha, vsako leto še za pol om. To -pa velja v splošnem samo za moške. iPri ž&nskah doseže rast swj višek v 14. letu, s 16. letom pa aavadao že popolno- ¦ma preaeha, dočim dosežejo svojo podno težo še le v 20. letu. De6ki so od rojatva do 11. leta bolj razviti kakor deJclice, od 11. do 17. leta jih pa deMice prekasijo, med tem ko se razmerje obeh od 17. lete dalje zopet preobcne. V času od aovemfcra do aprila otroci ne raste|o rmnogo, pa tudi na teži ne prid!obijo dosti, do"čim od aprila do ju~ rvija najbolj rasrtejo, od juliija do novembra pa pridobijo snafveč na teži. Tudi vsi deli telesa ne rasfejjo vedlno ervako hitro. Nog-e so n. pr. koncem 3. leta še enikrat taiko dolge, 3-jancem 12. leta pa trilcrat. Tedaj fco človek neha rasti, ima noge petkrat dailpe, 'kot jih Je imel pxi svojem rojstvu. O prehrani živali. Količirvo zavžite hrane moremo pri aivalih določiti le prrblLžno, zlaati kar se tiče nedomačih žirvaili'. KljUb temu pa so dognali, da največ pojedo nvamjše fivali in ne večje. Med največje požrešneše štejejo fcrta, ki neprestano ire. AJko je 12 ur bree hrane, tedaj že od lakote pogine. Požre pa v-saik dan toliko, kolitor sam tehla. Bnaiko množina požre, oz.iroma popije boilha, 'katere veHko®t postame še enikrat večja, kadair je nasiičena. Diivje everi ne požro, paič pa napravijo jako velilco škode s tem, da innogo živali ubijejo in jim irpijejo še gorico kri, dočim p\istijo meso večjnorna nedtotaknjeno. Take Tniesojede živ\-«ili imajp čreva pr.imeroTna kratka, ker se taika mesna hrasna hitreje spjTemeni. Navadno so pri teh živaliih 4—Sikrat daljša čreva od doillžine celega telesa. Pti i*asitiiiino|ediJi živaiMh pa so čreva 2O—28krait dialpa od^ teitesne diolžine. Te vrst€ živali ne pojedo mnogo. Skme n. pr. lahiko šte|emo med one živali, ki prLm>ero.jma Tiajmanij pojedD.